Grčija, ki letos pričakuje že četrti zaporedni rekord v turističnem obisku, se je znašla v središču razprav o varnosti v letalskem prometu. Po poročanju tujih medijev je dramatičen incident v sistemu nadzora zračnega prometa povzročil precejšen kaos in vzbudil resne dvome o zanesljivosti tamkajšnje letalske infrastrukture. Dogodek je še posebej odmeven v Nemčiji, saj so nemški turisti med najštevilčnejšimi obiskovalci te sredozemske države. Kljub ambicijam Grčije, da utrdi svoj položaj vodilne turistične destinacije, tehnične in organizacijske težave v letalskem sektorju povzročajo negotovost med potniki. Strokovnjaki zdaj preučujejo, ali gre za osamljen primer ali za sistemsko pomanjkljivost, ki bi lahko vplivala na varnost milijonov turistov, ki vsako leto letijo v državo. Incident poudarja nujnost posodobitve sistemov za vodenje zračnega prometa v času največje obremenitve turistične sezone.

Zaradi močnega sneženja in ekstremno nizkih temperatur je v začetku tedna v več evropskih državah prišlo do resnih motenj v prometu. Najhuje so bile prizadete Nizozemska, Francija in Poljska. Na Nizozemskem je železniški promet v torek skoraj povsem zastal; poleg težav z zamrznjenimi kretnicami je situacijo poslabšala še računalniška okvara, zaradi česar so vlaki nacionalnega operaterja stali vse do dopoldanskih ur. V letalskem prometu je bilo na amsterdamskem letališču Schiphol, ki velja za eno ključnih evropskih vozlišč, odpovedanih približno 350 letov, kar je že peti zaporedni dan motenj. Podobne razmere so zabeležili tudi v Franciji, kjer je v širši okolici Pariza zaradi snega nastalo za več kot 1000 kilometrov zastojev, letališči Charles-de-Gaulle in Orly pa sta morali odpovedati številne lete. O kaotičnih razmerah na cestah so poročali še iz Bosne in Hercegovine, Češke, Slovaške in Poljske, medtem ko je Španijo zajelo neurje Francis, ki je prineslo močno deževje in ohladitev. Kljub težavam v notranjem prometu so mednarodni vlaki na Nizozemskem večinoma vozili po voznem redu.

Nizozemsko so danes zajele močne snežne padavine in nizke temperature, ki so povzročile popolno blokado železniškega prometa in odpovedi številnih letov. Nizozemska železniška družba NS je sporočila, da zaradi snega in ledu vlaki niso vozili vsaj do 9. ure zjutraj po lokalnem času, saj so ekstremne vremenske razmere onemogočile varno obratovanje na celotnem omrežju. Težave se nadaljujejo tudi v letalskem prometu, kjer je nacionalni prevoznik KLM na amsteldamskem letališču Schiphol odpovedal najmanj 300 poletov. Schiphol, ki velja za eno najpomembnejših evropskih prometnih vozlišč, se z motnjami zaradi zimskega vremena spopada že peti zaporedni dan. Potniki so ujeti na letališčih, pristojne službe pa si prizadevajo očistiti steze in tire, vendar nizke temperature še naprej otežujejo normalizacijo razmer.

Nemška liberalna stranka FDP je na svojem tradicionalnem trikraljevem srečanju v Stuttgartu skušala strniti vrste in začrtati strategijo za vrnitev v politični vrh, potem ko je na zadnjih volitvah izpadla iz zveznega parlamenta (Bundestag). Vodstvo stranke je dogodek izkoristilo za samorefleksijo in hkrati za oster napad na trenutno vladno koalicijo, ki ji očitajo ujetost v status quo in pomanjkanje vizije za nujne reforme. Stranka se želi ponovno profilirati kot edina resnična sila sprememb, ki zagovarja gospodarsko svobodo in individualno odgovornost. V luči prihajajočih političnih izzivov so poudarili, da Nemčija potrebuje liberalne rešitve za spodbujanje gospodarske rasti in digitalizacijo. Čeprav so trenutno zunajparlamentarna opozicija, v FDP verjamejo, da lahko z jasno ločitvijo od politik uveljavljenih strank ponovno pridobijo zaupanje volivcev in se vrnejo na zmagovalna pota.

Papež Leo XIV. je v Vatikanu uradno sklenil jubilejno sveto leto 2025 s simboličnim zaprtjem svetih vrat v baziliki svetega Petra. Slovesnost, ki se je začela v torek ob 9.30, je označila konec obdobja, namenjenega poglobitvi vere, pokori in duhovni prenovi katoliške cerkve. Bronasti portal na desni strani papeške bazilike se odpre le ob jubilejnih letih, ki se običajno zvrstijo vsakih 25 let. Tokratno jubilejno leto je 24. decembra 2024 odprl pokojni papež Frančišek, ki je umrl 21. aprila v 88. letu starosti. Sveti oče je obred izkoristil za izražanje ostre družbene kritike, pri čemer je po molitvi pred svetimi vrati obsodil ksenofobijo oziroma sovraštvo do tujcev. Kljub temu da se redni jubileji vrstijo na četrt stoletja, je Vatikan že napovedal, da bo naslednje sveto leto potekalo leta 2033, ko bodo obeležili obletnico Jezusovega odrešenja. Dogodek je v Rim privabil številne vernike, ki so spremljali sklepno dejanje pontifikata Lea XIV. v okviru tega prazničnega leta.

Premier Brandenburga, Dietmar Woidke, je končal koalicijo z BSW, zaradi notranjih sporov v stranki Wagenknecht. To je privedlo do oblikovanja manjšinske vlade. BSW trdi, da je SPD s tem dejanjem storila "volilno prevaro", saj naj bi iskala koalicijo s CDU in nekdanjimi poslanci BSW. Predčasne volitve ali nova koalicija so zdaj možne.

V jugozahodnem delu Berlina se tisoče gospodinjstev še vedno sooča s posledicami obsežnega izpada električne energije, ki traja že več dni. Zaradi nastalih razmer je berlinska notranja senatorka odredila odprtje treh javnih kopališč, ki bodo prizadetim prebivalcem na voljo 24 ur na dan. Glavni namen tega ukrepa je omogočiti ljudem dostop do tople vode in osnovne higiene, saj v njihovih domovih zaradi prekinitve oskrbe z energijo sistemi ne delujejo. Lokalne oblasti so poudarile, da bodo kopališča ostala odprta neprekinjeno, dokler napaka na omrežju ne bo v celoti odpravljena in oskrba ponovno vzpostavljena. Ukrep odraža resnost situacije v nemški prestolnici, kjer so nekateri deli mesta popolnoma ohromljeni. Tehnične ekipe se medtem trudijo čim prej sanirati okvaro na infrastrukturi, medtem ko socialne službe skrbijo za nujne potrebe prebivalstva v prizadetih četrtih.

Francoski nacionalni inštitut za statistiko in gospodarske študije (Insee) je v svoji začasni oceni objavil, da se je rast cen življenjskih potrebščin v Franciji decembra na letni ravni upočasnila na 0,8 odstotka, kar je rahlo manj od novembrske rasti, ki je znašala 0,9 odstotka. Ključni dejavnik za umirjanje splošne ravni cen je bil izrazit padec cen energije, ki so se v primerjavi z decembrom prejšnjega leta znižale za 6,8 odstotka, predvsem zaradi cenejših naftnih derivatov. Nasprotno pa so se cene hrane decembra povišale za 1,7 odstotka, kar predstavlja pospešek v primerjavi z novembrom, ko je bila rast 1,4-odstotna. Na mesečni ravni so se cene v decembru v povprečju zvišale za 0,1 odstotka, potem ko so novembra zabeležili 0,2-odstotni padec. Ta mesečni odboj so statistiki pripisali sezonskemu povišanju cen storitev, zlasti v transportnem sektorju, ter ponovni rasti cen hrane. Cene storitev so sicer na letni ravni ostale stabilne pri 2,2-odstotni rasti, cene tobaka pa so se zvišale za 4,1 odstotka. Cene industrijskih izdelkov so se na letni ravni znižale za 0,4 odstotka, kar je manjši padec kot v predhodnem mesecu.

Bavarska krščansko-socialna unija (CSU) je podala uraden predlog za znižanje starostne meje za pridobitev vozniškega dovoljenja v Nemčiji na 16 let. Trenutna ureditev, ki velja od leta 2011, mladostnikom omogoča opravljanje vozniškega izpita pri 17 letih, vendar le ob pogoju, da vozilo upravljajo v spremstvu izkušene odrasle osebe. Predlog stranke predvideva razširitev tega sistema, kar bi po mnenju predlagateljev povečalo mobilnost mladih na podeželju in izboljšalo njihove vozniške veščine pred popolno samostojnostjo na cestah. Kljub ambicioznemu načrtu predlog vsebuje določene omejitve oziroma pogoje, ki bi jih morali mladi vozniki izpolnjevati. Pobuda prihaja v času razprav o posodobitvi prometne zakonodaje v Nemčiji, kjer se spopadajo z vprašanji varnosti na cestah in vključevanja mladih v promet. Stranka CSU poudarja, da se je model spremljanega vožnje pri 17 letih izkazal za uspešnega, saj zmanjšuje število prometnih nesreč med začetniki, zato bi bila razširitev na mlajšo generacijo logičen naslednji korak. Vendar pa kritiki opozarjajo na morebitna tveganja, povezana z zrelostjo 16-letnikov v zahtevnih prometnih situacijah.

Nicolása Madura in njegovo ženo so po zajetju v Caracasu prepeljali v New York, kjer se soočata z obtožbami o narkoterorizmu. Operacija zajetja je zahtevala več mesecev načrtovanja. Donald Trump je po zajetju Madura izrekel grožnje Iranu, Kubi in Grenlandiji. Države se različno odzivajo na ameriško posredovanje, nekateri obsojajo dejanje.

Nemški mediji poročajo, da se škotski nogometni navdušenci veselijo prve tekme na svetovnem prvenstvu po letu 1998. Zaradi časovne razlike bo tekma potekala sredi noči, vlada pod vodstvom premierja Swinneyja pa želi navijačem omogočiti dovolj časa za praznovanje.

Švicarske oblasti so priznale, da v baru v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletnem požaru umrlo 40 ljudi, zadnjih pet let niso izvajali požarnih inšpekcij. Priznanje je povzročilo šok med svojci žrtev. V požaru je bilo poleg umrlih poškodovanih še 116 ljudi.

Koalicija SPD in BSW v Brandenburgu je razpadla zaradi notranjih sporov znotraj BSW. Premier Woidke je prekinil sodelovanje, saj ni več videl osnove za nadaljnje delo z BSW. Po razpadu koalicije se Woidke zdaj usmerja k CDU kot potencialnemu novemu partnerju za oblikovanje vlade.

Upravno sodišče v nemškem mestu Münster je odločilo, da morata dve policistki zapustiti policijske vrste, ker sta med strelskim obračunom leta 2018 zapustili prizorišče kaznivega dejanja. Policistki sta se po navedbah sodišča umaknili na varno in nista nudili pomoči kolegu, ki je bil vpleten v nevaren operativni poseg. Čeprav sta bili v kazenskem postopku že pravnomočno obsojeni na pogojno zaporno kazen, se je vodstvo policije odločilo za skrajni disciplinski ukrep odvzema statusa javnega uslužbenca. Sodišče je v obrazložitvi poudarilo, da sta obtoženki s svojim ravnanjem hudo kršili osnovne dolžnosti policijskega poklica in porušili zaupanje javnosti v varnostne organe. Njun umik v času, ko bi morali posredovati in zaščititi sodelavca ter civiliste, je bil ocenjen kot nedopustna opustitev dolžnosti. Sodba poudarja, da policijsko delo zahteva določeno stopnjo tveganja, ki sta mu policistki v kritičnem trenutku podlegli, kar onemogoča njuno nadaljnje delo v državni upravi.

Stranka Zveza Sahre Wagenknecht (BSW) se ob svoji drugi obletnici ustanovitve sooča z resnimi notranjimi in zunanjimi izzivi, ki so zasenčili prvotne visoke ambicije ob njenem nastanku. Čeprav je stranka v januarju 2024 začela svojo pot z namenom korenitega preoblikovanja nemškega političnega prostora, se je projekt znašel v težavah. Razmere so se dodatno poslabšale po nedavnem propadu koalicijskih pogajanj v deželi Brandenburg, kar je zamajalo zaupanje v operativno sposobnost stranke. Politični analitiki ocenjujejo trenutno stanje stranke kot negotovo, saj se vodstvo bori z ohranjanjem enotnosti in uresničevanjem volilnih obljub na deželni ravni. Težave v Brandenburgu niso osamljen primer, temveč odražajo širšo krizo identitete znotraj gibanja, ki temelji na močni osebnosti ustanoviteljice Sahre Wagenknecht. Stranka, ki je sprva obljubljala alternativo tako uveljavljenim levim kot desnim silam, zdaj bije bitko za politično relevantnost sredi razdrobljenega nemškega volilnega telesa.

Predsednik opozicijske krščanskodemokratske unije (CDU) Friedrich Merz je v pismu, naslovljenem na poslance koalicije in lastne stranke, izrazil globoko zaskrbljenost nad stanjem nemškega gospodarstva. Merz je izpostavil predvsem previsoke stroške dela v Nemčiji, ki po njegovem mnenju zavirajo gospodarsko rast in zmanjšujejo konkurenčnost države. Na njegove predloge se je odzval vodja poslancev socialdemokratov (SPD) Matthias Miersch, ki je opozoril, da mora biti fokus politike tudi na socialnih vprašanjih. Miersch je v odzivu na Merzove poglede poudaril, da spodbujanje gospodarske rasti ne sme potekati na račun socialne države. Po njegovih besedah je prav socialna varnost tisti temelj, ki omogoča stabilno rast in blaginjo. Razprava med vodilnima strankama nakazuje na poglabljanje razlik v pogledih na reševanje gospodarske krize, s katero se spopada največje evropsko gospodarstvo, hkrati pa odpira vprašanja o prihodnji usmeritvi nemške socialne in ekonomske politike.

Predsednik bavarske krščansko-socialne unije (CSU) Markus Söder je na tradicionalnem zimskem zasedanju stranke v samostanu Seeon zahteval korenito reformo obdavčitve podjetij, ki naj bi stopila v veljavo 1. januarja 2026. Söder je poudaril, da bo leto 2026 politično in gospodarsko izjemno zahtevno, zato mora nemška zvezna koalicija spremeniti svoje prednostne naloge in se osredotočiti na razbremenitev gospodarstva. Po njegovih besedah se Nemčija sooča s številnimi notranjepolitičnimi izzivi, ki bodo zahtevali boleče reze in prilagoditve. Bavarski premier meni, da je trenutni davčni sistem preobremenjujoč za nemška podjetja, kar zmanjšuje njihovo konkurenčnost na svetovnem trgu. Njegov predlog vključuje znižanje davčnih stopenj in poenostavitev postopkov, s čimer bi spodbudili investicije v času gospodarske negotovosti. Söder je ob tem napovedal, da bo CSU v prihodnjih mesecih stopnjevala pritisk na zvezno vlado v Berlinu, saj meni, da so strukturne reforme nujne za preprečitev dolgotrajne stagnacije nemškega gospodarstva, ki je tesno povezano s širšim evropskim prostorom.

Londonski nogometni klub Chelsea je za svojega novega glavnega trenerja imenoval mladega angleškega strokovnjaka Liama Roseniorja. Vodstvo kluba je s 40-letnim strategom doseglo dogovor o sodelovanju, Rosenior pa je v svoji prvi izjavi potrdil, da prevzema vodenje moštva na Stamford Bridgeu. Imenovanje prihaja po odhodu Enza Maresce, kar je v nogometnih krogih sprožilo precejšnje zanimanje in razprave o prihodnji smeri kluba. Rosenior velja za enega najbolj obetavnih angleških trenerjev nove generacije, ki je pred prihodom v London pustil pečat predvsem pri ekipi Hull City. Pri Chelseaju bo moral hitro vzpostaviti stabilnost v ekipi, ki se v zadnjih sezonah spopada z nestanovitno formo in pogostimi menjavami na trenerskem stolčku. Navijači in strokovna javnost od novega stratega pričakujejo prepoznaven slog igre in vrnitev kluba v vrh angleškega ter evropskega nogometa.

Gerhard Büttner, komisar za boj proti antisemitizmu v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt, je prejel pismo z grožnjo s smrtjo in sumljivo snovjo. Incident se je zgodil le kratek čas po tem, ko je bil tarča požarnega napada, kar kaže na stopnjevanje nasilja proti uradniku. Policija in specializirane enote so snov zavarovale in sprožile obsežno preiskavo, da bi ugotovile izvor pošiljke in stopnjo nevarnosti. Preiskovalci pismo obravnavajo kot neposreden napad na državne institucije, ki se borijo proti sovražnemu govoru in nestrpnosti. Büttner je poudaril, da se s sovražnimi odzivi ne srečuje prvič, vendar pa zadnji dogodki presegajo običajne oblike ustrahovanja. Oblasti so poostrile varnostne ukrepe okoli komisarja in njegovih sodelavcev, medtem ko nemška javnost in politika ostro obsojata tovrstna dejanja, ki ogrožajo demokratične standarde in varnost posameznikov, ki delujejo v javnem interesu.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih izstrelkov proti vzhodnim vodam, medtem ko je južnokorejski predsednik odpotoval na Kitajsko. Kim Jong Un je opazoval testne polete hipersoničnih raket in poudaril potrebo po okrepitvi jedrske odvračalne sile države. Kitajska in Južna Koreja sta obljubili okrepitev trgovine in zaščito regionalne stabilnosti.