Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje predsednikovega urada imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (HUR). Budanow bo na tem vplivnem mestu zamenjal Andrija Jermaka, ki je veljal za eno ključnih osebnosti v ukrajinski politiki. Imenovanje prihaja v času, ko država sprejema strateške odločitve glede obrambe in notranje reorganizacije v luči nadaljevanja vojaških spopadov z Rusijo. Budanov je svojo odločitev o sprejemu ponudbe javno potrdil na družbenih omreži in poudaril, da novo funkcijo dojema kot naslednjo stopnjo odgovornosti do domovine. Kot izkušeni častnik in obveščevalec naj bi Budanov v predsednikov urad prinesel nove operativne pristope. Analitiki ocenjujejo, da ta kadrovska menjava nakazuje na tesnejšo povezavo med vojaškimi obveščevalnimi strukturami in neposrednim političnim vrhom države.

V San Franciscu so v zgodnjih jutranjih urah na novoletni dan našli mrtvo Victorio Jones, hčerko znanega ameriškega igralca in oskarjevca Tommyja Leeja Jonesa. 34-letnico so našli v hotelu Fairmont, kjer je negibno ležala na tleh. Eden od gostov hotela, ki jo je odkril okoli 3. ure zjutraj, je sprva domneval, da gre za alkoholiziranost, vendar je ob ugotovitvi, da ženska ne diha, nemudoma poklical reševalne službe in pričel z oživljanjem. Kljub hitremu posredovanju medicinskega osebja igralki niso mogli več pomagati in so na kraju dogodka potrdili njeno smrt. Policija v San Franciscu je že sprožila preiskavo o okoliščinah dogodka, vendar po prvih podatkih tuji mediji poročajo, da za zdaj ne sumijo na kaznivo dejanje. Vzrok smrti ostaja neznan in bo predmet nadaljnje obdukcije. Victoria Jones je bila hči iz igralčevega prvega zakona s Kimberleo Cloughley. Svojo igralsko pot je začela že pri devetih letih, ko se je ob očetu pojavila v filmu Možje v črnem II, kasneje pa je nastopila tudi v filmih Trije pokopi Melquiadesa Estrade in seriji One Tree Hill. Družina pokojne se na tragično novico uradno še ni odzvala.

Donald Trump je v poznih nočnih objavah na Truth Social zagrozil Iranu z intervencijo, pri čemer je poudaril, da so ZDA "pripravljene in čakajo". Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu, češ da imajo ZDA dovolj lastnih težav. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je obtožila Trumpa, da se oddaljuje od svoje politike "Amerika na prvem mestu".

Donald Trump je dejal, da so ZDA pripravljene posredovati in zaščititi iranske protestnike, če bo iranska vlada začela streljati nanje. Iranski uradniki so ostro obsodili Trumpove izjave in svarili pred ameriškim vmešavanjem.

Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social ponovil, da so Združene države Amerike pripravljene posredovati v Iranu, če bo iranski režim nasilno zatiral protestnike. Izjavil je, da so ZDA pripravljene priskočiti na pomoč protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej pobijal.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social poslal oster opomin iranskim oblastem, v katerem je napovedal neposredno pomoč Združenih držav Amerike, če bodo tamkajšnje varnostne sile streljale na mirne protestnike ali jih ubijale. Trumpova administracija je s tem znova zaostrila retoriko do Teherana, pri čemer predsednik poudarja pripravljenost na intervencijo v zaščito civilnega prebivalstva. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti v regiji in sledijo seriji Trumpovih ultimatov, uperjenih proti iranskemu režimu. Predsednik je v svojem zapisu uporabil neposreden ton, ko je izpostavil, da so ZDA "pripravljene", kar nakazuje na možnost vojaškega ali drugega logističnega posredovanja v primeru stopnjevanja represije nad iranskimi državljani, ki izražajo nezadovoljstvo z oblastjo.

Iran je pozval Združene narode k obsodbi Donalda Trumpa zaradi njegovih izjav, ki so po mnenju Irana provokativne in zaostrujejo napetosti med protesti. Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo odgovornost Varnostnega sveta ZN in generalnega sekretarja ZN. Iranski uradniki so ZDA obtožili vmešavanja in zagrozili z odgovorom, če bo Trump posredoval.

V priljubljenem švicarskem turističnem letovišču Crans-Montana je včeraj izbruhnil katastrofalen požar, ki je po prvih podatkih zahteval najmanj 40 smrtnih žrtev. Kot je za lokalne medije potrdil poveljnik kantonalne policije v Valaisu Frederic Gisler, je bilo v ognju ranjenih še 115 ljudi, med katerimi so številni v kritičnem stanju. Reševalne ekipe so se vso noč spopadale z ognjenimi zublji in iskale pogrešane v razvalinah objektov. Preiskava o vzroku požara še poteka, vendar uradne oblasti za zdaj še niso podale podrobnejših informacij o izvoru ognja. Ranljivejše skupine gostov in prebivalcev so evakuirali v bližnje zdravstvene ustanove, kjer jim nudijo nujno medicinsko pomoč in psihološko podporo. Gre za eno najhujših tovrstnih tragedij v švicarskih Alpah v zadnjih desetletjih, ki je pretresla mednarodno javnost in turistično skupnost.

Glavna obveščevalna uprava ukrajinskega obrambnega ministrstva (HUR) je razkrila podrobnosti o kompleksni operaciji, s katero so prelisičili ruske obveščevalne službe. Prejšnja poročila o domnevni smrti Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Ukrajine, so bila del načrtovane dezinformacijske akcije. Ruske sile so pred dnevi verjele, da je bil Kapustin ubit v napadu z dronom, kar pa se je izkazalo za uprizorjen dogodek. Operacija je imela tudi finančni vidik, saj so ukrajinski obveščevalci uspeli prevzeti pol milijona ameriških dolarjev, ki jih je Rusija razpisala kot nagrado za Kapustinovo likvidacijo. Po navedbah HUR so bila ta sredstva že preusmerjena v krepitev zmogljivosti ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Poleg finančne škode so Ukrajinci med enomesečno operacijo identificirali tudi mrežo ruskih agentov, s čimer so dodatno ohromili delovanje nasprotnikovih obveščevalnih struktur.

V priljubljenem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah na novoletno noč izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval približno 40 smrtnih žrtev. Tragedija se je zgodila v baru Le Constellation okoli 1.30 ure zjutraj, ko je v večnadstropnem objektu, polnem mladih obiskovalcev, odjeknila eksplozija, ki ji je sledil silovit ogenj. Lokalna policija in reševalne službe so potrdile, da je bilo poleg smrtnih žrtev ranjenih še 115 oseb, od katerih jih je približno 100 utrpelo hude ali zelo hude opekline in poškodbe. Oblasti kantona Valais so sporočile, da so bolnišnice v regiji preobremenjene, zato so turiste pozvale k izjemni previdnosti na smučiščih, da ne bi še dodatno obremenili zdravstvenega sistema. Identifikacija žrtev, med katerimi so državljani več držav, bo zaradi silovitosti ognja dolgotrajna. Poveljnik policije Frederic Gisler je pojasnil, da preiskava o vzroku eksplozije še poteka, vendar so preiskovalci za zdaj izključili možnost terorističnega napada. Prizorišče nesreče še vedno pregledujejo specializirane enote, ki iščejo morebitne dodatne žrtve v ruševinah zgorelega objekta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za svojega novega vodjo kabineta. Zelenski je dejal, da se mora Ukrajina osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih in varnostnih sil ter mirovna pogajanja.

Ruske sile so v novoletni noči izvedle obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na ukrajinsko ozemlje, pri čemer je bila najbolj prizadeta Volinska oblast, ki neposredno meji na Poljsko. Po navedbah lokalnih oblasti je v napadih na mesto Luck in okolico umrla ena oseba, devet ljudi pa je bilo ranjenih. Napadi so povzročili številne požare na civilni in gospodarski infrastrukturi, ki so jih gasilci gasili vso noč. Operacija, ki se je odvila v zadnjih štiriindvajsetih urah, predstavlja stopnjevanje napadov na zahodni del Ukrajine, kar povečuje napetosti v neposredni bližini meja zveze Nato. Ukrajinska zračna obramba se je spopadala z več valovi dronov, vendar so nekateri zadeli cilje in povzročili znatno gmotno škodo. Gre za enega najmočnejših napadov na to regijo v zadnjem obdobju, ki je bil načrtno izveden v času praznovanja novega leta.

CIA je ocenila, da Ukrajina ni ciljala rezidence Vladimirja Putina v nedavnem napadu z droni na severu države, s čimer je ovrgla trditve ruskega voditelja. Donald Trump meni, da Rusija ovira dosego miru.

Rusija je izjavila, da je pridobila in dešifrirala datoteko iz ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovala, da je bil dron usmerjen proti ruski predsedniški rezidenci, in napovedala, da bo te informacije posredovala ZDA. CIA je ponovila, da je ocenila, da Ukrajina ni namerno ciljala na Putinovo rezidenco.

Ameriški zunanje-politični vrh se je s ključnimi evropskimi zavezniki in ukrajinskimi predstavniki posvetoval o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in predsednikov svetovalec Jared Kushner so opravili pogovore z nacionalnimi varnostnimi svetovalci Francije, Velike Britanije in Nemčije. Pri pogovorih je sodeloval tudi glavni ukrajinski pogajalec Rustem Umerov. Po navedbah Witkoffa so bili pogovori plodni, osredotočili pa so se predvsem na vprašanja prihodnjih varnostnih jamstev za Ukrajino in njen povojni razvoj. Srečanje predstavlja nadaljevanje intenzivne diplomatske dejavnosti administracije Donalda Trumpa, ki si prizadeva za čimprejšnjo sklenitev mirovnega sporazuma. Evropski partnerji, med njimi svetovalec nemškega kanclerja Olafa Scholza, so v pogovorih poudarili pomen usklajenega delovanja, saj so se v preteklosti že pojavila ugibanja o morebitnih ločenih pogajanjih med Washingtonom in Moskvo brez prisotnosti Evrope. Ključna točka razhajanj ostaja vprašanje ozemeljske celovitosti Ukrajine in obseg vojaške prisotnosti zahodnih sil po morebitnem premirju.

Papež Leon XIV. je v baziliki svetega Petra vodil prve večernice ob slovesnem prazniku Marije Božje Matere, s katerimi se v katoliški cerkvi tradicionalno obeležuje zaključek koledarskega leta. Sveti oče je v svojem nagovoru poudaril, da Bog svoj načrt ljubezni do človeštva uresničuje skozi kreposti ponižnosti, usmiljenja in vere. Rim je opisal kot mesto, ki ga mora navdihovati krščansko upanje, da bi lahko služilo Božjemu načrtu za celotno človeško družino. Med liturgičnim opravilom se je papež posebej zahvalil za darove preteklega svetega leta, ki ga je označil za znamenje upanja za svet in posameznika. Izpostavil je vlogo Device Marije kot tiste, ki je s svojo vero omogočila uresničitev Božjega načrta. Slovesnost v Vatikanu je potekala v znamenju hvaležnosti in poziva vernikom h krepiti duhovnih vrednot v prihajajočem obdobju. Papeževi pozivi k solidarnosti in usmiljenju ostajajo osrednje vodilo njegovega pontifikata ob prehodu v novo leto.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru poudaril, da je proces ponovne združitve Kitajske neizbežen. Kitajski voditelj je v govoru, ki ga je prenašala državna televizija, izpostavil zgodovinsko nujnost priključitve Tajvana k celinski Kitajski, kar predstavlja eno ključnih strateških usmeritev njegove administracije. Xi je ob tem dejal, da so vsi Kitajci na obeh straneh Tajvanske ožine povezani s skupnim ciljem in bi morali deliti slavo pomladitve kitajskega naroda. Izjava prihaja v obdobju povečanih napetosti v regiji, saj so kitajske oborožene sile tik pred koncem leta izvedle obsežne vojaške manevre v okolici otoka. Peking Tajvan obravnava kot svoje ozemlje, medtem ko vlada v Tajpeju vztraja pri suverenosti in demokratični ureditvi. Retorika kitajskega vrha se v zadnjem obdobju stopnjuje, kar povzroča zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stabilnosti v Vzhodni Aziji in varnosti plovnih poti v Južnokitajskem morju.

V starosti 35 let je umrla Tatiana Schlossberg, hči Caroline Kennedy in vnukinja umorjenega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Priznana novinarka, ki se je specializirala za področje okolja in podnebnih sprememb, je izgubila bitko z redko in agresivno obliko levkemije. Schlossbergova je novembra lani pritegnila pozornost javnosti s pretresljivim esejem, v katerem je podrobno opisala svoj spopad z boleznijo in negotovost glede prihodnosti. Njena smrt predstavlja novo tragedijo v družini Kennedy, ki jo že desetletja zaznamujejo predčasne smrti in nesreče. Schlossbergova je pred delom neodvisne novinarke pisala za prestižni The New York Times, kjer je s svojim poročanjem o okoljski problematiki veljala za enega najbolj obetavnih glasov svoje generacije. Družina se je od pokojne poslovila v zasebnem krogu, javnost pa se spominja njenega prispevka k ozaveščanju o podnebnih krizi.

Vladimir Putin je v svoji novoletni čestitki ponovil prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini in poudaril, da bo "velika Rusija" dosegla vse svoje cilje. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke, za katere trdi, da prikazujejo ukrajinski napad z dronom na Putinovo rezidenco v Valdaju, med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ukrajina je ponovno zanikala vpletenost.

Vladimir Putin je v novoletnem govoru izrazil prepričanje, da bo Rusija zmagala v vojni v Ukrajini. Rusija bo leta 2026 vstopila v peto leto vojne. Predsednik je poudaril vero v ruske vojake in njihovo zmago.