Po uspešni aretaciji venezuelskega predsednika Madura so ZDA izrazile hvaležnost medijem za molk pred operacijo. Donald Trump še naprej poskuša prepričati energetska podjetja v ponovno vzpostavitev venezuelske naftne industrije. Hkrati pa analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriški poseg v Venezueli spodbudil Kitajsko k podobnim akcijam proti Tajvanu, medtem ko bi nasilno dejanje lahko povzročilo razkol v Natu.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Turški minister za energetiko Alparslan Bayraktar je sporočil, da je prvi energetski blok prve turške jedrske elektrarne Akkuyu dosegel 95-odstotno stopnjo pripravljenosti. Kljub visokemu nivoju dokončanosti se je časovni načrt za zagon prvega reaktorja zamaknil v leto 2026. Prvotni načrti so predvidevali zaključek del do aprila 2025, vendar so pandemija in politične ovire pri nabavi ključne opreme povzročile zamude. Projekt, ki ga Turčija izvaja v strateškem partnerstvu z rusko državno korporacijo Rosatom, bo po dokončanju vključeval štiri energetske bloke z reaktorji ruske zasnove. Vsak posamezen reaktor z močjo 1200 megavatov po ministrovih besedah zagotavlja stabilno oskrbo z energijo, kar je primerljivo s sončno elektrarno moči 5000 megavatov. Turčija namerava s tem projektom diverzificirati svojo energetsko mešanico, ob tem pa do leta 2035 načrtuje tudi znatno povečanje zmogljivosti iz obnovljivih virov energije na 120 tisoč megavatov.

Ruski glasbeni fantazijski film Ostržek (Buratino) režiserja Igorja Vološina je v prvih štirih dneh predvajanja v kinematografih zaslužil več kot milijardo rubljev (približno 10 milijonov evrov). Po podatkih enotnega zveznega avtomatiziranega informacijskega sistema ruskega filmskega sklada je film, ki je premiero doživel 1. januarja 2026, do sedaj zbral natančno 1.000.796.617 rubljev. V tem kratkem obdobju si je filmsko adaptacijo znane pravljice ogledalo že več kot 1,8 milijona gledalcev. Uspeh filma potrjuje trend visoke gledanosti domačih produkcij v Rusiji med novoletnimi prazniki. Ostržek se je tako pridružil filmskim uspešnicam, ki so v rekordnem času dosegle tovrstne finančne mejnike. Visok proračun in obsežna promocijska kampanja sta pripomogla k temu, da je film hitro zavzel vrh lestvice najbolj gledanih filmov v državi. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo film zaradi priljubljenosti pri družinskem občinstvu še naprej dosegal visoke rezultate v ruskem kino-prometu.

V napadu na tržnico v vasi Kasuwan-Daji v zvezni državi Niger v osrednji Nigeriji je bilo ubitih več kot 30 ljudi, več deset pa jih je bilo ugrabljenih. Policija je potrdila, da so napad izvedli osumljeni teroristi.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti nočni operaciji, imenovani "Popolna odločnost" (Operation Absolute Resolve), v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po obsežnih zračnih napadih na ključne vojaške objekte v Venezueli so Madura z letalom prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt in čaka na sodni postopek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno "upravljale" z Venezuelo, prevzele nadzor nad njeno naftno infrastrukturo ter omogočile ameriškim podjetjem oživitev tamkajšnjega energetskega sektorja. Dogodek je sprožil ostre odzive po vsem svetu. Medtem ko so nekatere države in organizacije operacijo obsodile kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno voditeljico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Slednja je dejanje označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik. V Združenih državah Amerike so se v več mestih, vključno z New Yorkom, začeli protesti proti vojaškemu posredovanju, medtem ko je ameriško pravosodno ministrstvo proti Maduru že vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma in tihotapljenja kokaina.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orbán je javno izrazil zaskrbljenost glede politične nestabilnosti v Venezueli, ki bi po njegovih ocenah lahko povzročila znaten skok cen nafte na svetovnih trgih. Orbán je poudaril, da zaostrovanje razmer v tej južnoameriški državi neposredno ogroža stabilnost energetskih trgov. Po njegovem prepričanju bi morebitni vojaški posegi ali stopnjevanje pritiska s strani Združenih držav Amerike na Venezuelo služili kot katalizator za destabilizacijo ponudbe energentov. Madžarski premier meni, da bi takšen razvoj dogodkov negativno vplival na globalno gospodarstvo. Njegove izjave prihajajo v času povečanih geopolitičnih napetosti, kjer energetska varnost ostaja ena ključnih prioritet madžarske zunanje politike. Orbán je s tem ponovno izpostavil svojo držo, ki temelji na predvidevanju tveganj, ki jih prinašajo zunanjepolitični pretresi v državah z bogatimi naravnimi viri.

V Berlinu je bilo po obsežnem izpadu elektrike, ki je prizadel več deset tisoč ljudi, ponovno priklopljenih približno 7.000 gospodinjstev na električno omrežje. Popravila bi se lahko zavlekla do četrtka. Oblasti preiskujejo možnost požiga s strani levičarskih ekstremistov. Pojavilo se je tudi pismo, v katerem se skupina prizna odgovornost za požig.

Ruska federacija je v obdobju od januarja do septembra 2025 prevzela vlogo največje uvoznice mandarin na svetu. Po podatkih platforme Združenih narodov Comtrade in drugih odprtih virov je država v tem času uvozila 486.800 ton teh citrusov, kar predstavlja približno 17 odstotkov oziroma eno šestino celotnega svetovnega uvoza. Skupni svetovni obseg uvoza mandarin je v omenjenem obdobju znašal približno 2,7 milijona ton. Rusija se je na vrh lestvice uvrstila pred druge velike trge, kjer so mandarine prav tako tradicionalno priljubljene v maloprodaji in segmentu svežega sadja. Ta podatek kaže na izjemno visoko povpraševanje na ruskem trgu, kjer ti citrusi ostajajo ključni del prehranskih navad prebivalstva, zlasti v hladnejših mesecih. Analitiki agencije RIA Novosti so poudarili, da je Rusija s tem dosegom postala vodilna globalna sila pri porabi teh sadežev iz svetovnih zalog.

Ameriški minister za promet Sean Duffy je prek družbenega omrežja X sporočil, da so Združene države Amerike uradno preklicale omejitve za polete ameriških letalskih družb v zračnem prostoru nad Karibskim morjem. Ukrep, ki je neposredno vplival na letalske povezave z Venezuelo, je nehal veljati danes ob 6. uri po srednjeevropskem času (08:00 po moskovskem času). S tem se po navedbah ameriškega ministrstva za promet v celoti vzpostavlja normalen zračni promet na tem območju. Odločitev o sprostitvi zračnega prostora sledi obdobju strogih omejitev, ki so bile uvedene zaradi varnostnih in političnih razlogov. Preklic prepovedi bo letalskim prevoznikom omogočil optimizacijo poti in ponovno vzpostavitev rednih linij, kar je ključnega pomena za regionalno mobilnost. Ameriška administracija je s tem korakom nakazala spremembo v izvajanju nadzora nad civilnim letalstvom v regiji, kar bi lahko vplivalo tudi na širše diplomatske odnose v latinskoameriškem prostoru.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja začela delovati v Venezueli z namenom izkoriščanja tamkajšnjih obsežnih zalog surove nafte. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer Trumpova administracija Venezuelo obtožuje kraje ameriškega premoženja in virov. Odločitev o gospodarskem prodoru na venezuelska naftna polja, ki so ocenjena na visoke vrednosti, je sprožila ostre odzive v ameriški politiki. Senator Bernie Sanders je takšno zunanjo politiko označil za »čisti imperializem« in opozoril, da ukrepi spominjajo na najtemnejša poglavja ameriških intervencij v Latinski Ameriki. Združene države Amerike obenem ohranjajo stike z določenimi predstavniki trenutnega vodstva v Venezueli, vključno s podpredsednico Delsy Rodríguez, kar nakazuje na kompleksno strategijo pritiska in iskanja novih gospodarskih priložnosti. Morebitna zamenjava oblasti v Caracasu pod vplivom ZDA bi lahko korenito spremenila razmere na svetovnem naftnem trgu, saj si naftni giganti obetajo dostop do 18 bilijonov dolarjev vrednih virov. Kljub ostrim napovedim o blokadi tankerjev in obtožbam o terorizmu, se zdi, da je primarni cilj ameriške administracije vzpostavitev nadzora nad ključnimi energetskimi surovinami v regiji.

Administracija Združenih držav Amerike je ameriškim naftnim podjetjem postavila pogoj, da morajo vložiti znatna sredstva v venezuelski naftni sektor, če želijo prejeti odškodnine za svoje pred leti zaplenjeno premoženje. Washington je predstavnike največjih naftnih družb opozoril, da bo povrnitev stroškov za odvzeta sredstva, kot so vrtalne naprave in cevovodi, mogoča le ob njihovi aktivni udeležbi pri obnovi tamkajšnje energetske infrastrukture. Ta poteza sledi nedavnim ameriškim vojaškim operacijam in aretaciji Nicolasa Madura, kar je v državi povzročilo politično nestabilnost in gospodarsko negotovost. Naftna podjetja so ob teh zahtevah izrazila resne pomisleke glede varnosti svojih zaposlenih in opreme v državi. Poleg vprašanj o prihodnjem političnem vodstvu Venezuele podjetja skrbi tudi ekonomska upravičenost tovrstnih naložb, saj ni jasno, ali bodo cene nafte na svetovnem trgu dovolj visoke, da bi pokrile stroške obsežne obnove. Kljub dolgoletnim prizadevanjem za vrnitev odvzetih sredstev, ameriški naftni sektor ostaja previden glede vnovičnega vstopa na venezuelski trg pod trenutnimi pogoji.

V Ruski federaciji so se z letom 2026 spremenili pogoji za uveljavljanje starostne pokojnine, kar predstavlja del načrtovanega prehodnega obdobja pokojninske reforme. Po novih določilih so pravico do pokojnine pridobile ženske, rojene leta 1967, ko so dopolnile 59 let, ter moški, rojeni leta 1962, ob dopolnjenih 64 letih. Kot je pojasnila Žanna Ivanovskaja s Finančne univerze, je bila višina fiksnega izplačila k zavarovalni starosti pokojnini določena pri 9.584 rubljih. Ena najpomembnejših novosti, ki so stopile v veljavo, je možnost avtomatičnega priznavanja pokojnine brez potrebe po vlaganju posebnih vlog, kar poenostavlja administrativne postopke za državljane. Kljub avtomatizaciji pa morajo posamezniki še vedno izpolnjevati osnovne zakonske pogoje, ki vključujejo vsaj 15 let zavarovalne dobe in 30 individualnih pokojninskih točk. Te spremembe so neposredna posledica reforme, ki je bila zasnovana za postopno prilagajanje demografskim gibanjem v državi.

Združene države Amerike so izvedle vojaške letalske napade na cilje v Venezueli, kar je povzročilo nenadno prekinitev letalskega prometa v celotni karibski regiji. Zaradi varnostnih ukrepov in zaprtja zračnega prostora je na otokih ostalo ujetih več tisoč turistov, ki se ne morejo vrniti v svoje domovine. Kot poroča britanski Daily Mail, so letalske družbe odpovedale številne polete, saj razmere v zračnem prostoru nad severnim delom Južne Amerike ostajajo nestabilne. Napetosti so povzročile logistični kaos v priljubljenih turističnih destinacijah, kjer lokalne oblasti in letališča poskušajo obvladati množice potnikov. Čeprav natančno število ujetih oseb še ni potrjeno, poročila kažejo na obsežne motnje, ki vplivajo na mednarodne povezave. Ameriška administracija operacij v Venezueli podrobneje še ni pojasnila, vendar so ukrepi neposredno vplivali na civilno letalstvo v širši regiji. Turisti so prisiljeni podaljšati svoje bivanje, medtem ko letalske družbe iščejo alternativne poti za evakuacijo potnikov izven neposrednega območja konflikta.

Po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki ga je izvedla ameriška vojska, ZDA razmišljajo o imenovanju Marca Rubia na ključni položaj pri upravljanju Venezuele. Trump je napovedal možnost vojaških operacij proti trem dodatnim državam in s tem nakazal širitev ameriškega vpliva. Dogajanje v Venezueli naj bi po mnenju nekaterih analitikov zaznamovalo Trumpovo zapuščino.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je bil primarni cilj nedavne ameriške vojaške operacije v Venezueli vzpostavitev popolnega nadzora nad obsežnimi naftnimi viri te južnoameriške države. Puškov je prek svojega kanala na družbenem omrežju Telegram poudaril, da si Washington prizadeva za prevzem oblasti nad državo z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Te trditve sledijo stopnjevanju napetosti po neposrednem vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike. Po besedah ruskega senatorja vojaška akcija ni bila motivirana zgolj s političnimi spremembami, temveč s strateškimi gospodarskimi interesi. Puškov meni, da je odstranitev prejšnjega vodstva služila kot sredstvo za zagotovitev dostopa do energetskih surovin, kar bi Združenim državam Amerike omogočilo prevladujoč položaj na svetovnem energetskem trgu. Ruska stran s temi izjavami kritizira ameriško zunanjo politiko in jo označuje za imperialistično poseganje v suverenost tujih držav.

Nicolása Madura so ameriške sile zajele in ga prepeljale v zapor v New Yorku, kar je sprožilo zaskrbljenost med zavezniki Venezuele, kot sta Iran in Rusija. Objavljene so bile fotografije Madura v lisicah in sandalih ob prihodu v New York. Predsednik Trump naj bi Maduru 23. decembra ponudil možnost, da zapusti oblast in se preseli v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Nekdanji voditelj ESPN Keith Olbermann je bil kritiziran zaradi izjave, da bi moral biti Trump odstavljen zaradi zajetja Madura.