Nicolása Madura so ameriške sile zajele in ga prepeljale v zapor v New Yorku, kar je sprožilo zaskrbljenost med zavezniki Venezuele, kot sta Iran in Rusija. Objavljene so bile fotografije Madura v lisicah in sandalih ob prihodu v New York. Predsednik Trump naj bi Maduru 23. decembra ponudil možnost, da zapusti oblast in se preseli v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Nekdanji voditelj ESPN Keith Olbermann je bil kritiziran zaradi izjave, da bi moral biti Trump odstavljen zaradi zajetja Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah potrdil, da so posebne enote ameriške vojske v okviru obsežne vojaške operacije v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Trump je dejal, da je bila operacija nujna zaradi vpletenosti venezuelskega vrha v trgovino z mamili, obenem pa je izpostavil, da Mehike ne vodi izvoljena vlada, temveč narkokarteli. Po njegovih besedah bo zajetje Madura omogočilo stabilizacijo regije in vrnitev ameriških podjetij na venezuelski trg. Predsednik je napovedal oživitev Monroejeve doktrine in poudaril, da bodo največja ameriška naftna podjetja v Venezuelo vložila milijarde dolarjev za obnovo uničene infrastrukture. Kljub vojaškemu posredovanju Trump ostaja prepričan, da dogodki ne bodo ovirali prihodnjih dogovorov z Moskvo, saj meni, da bo operacija dolgoročno prinesla gospodarske koristi celotni regiji. Ameriška mornarica ostaja v pripravljenosti ob venezuelski obali, dokler vse zahteve Združenih držav Amerike ne bodo v celoti izpolnjene, ameriški embargo na nafto pa za zdaj ostaja v veljavi.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so posebne vojaške enote Združenih držav Amerike v obsežni nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so operacijo izvedle elitne enote Delta Force, ki so par pridržale v močno utrjenem bivališču in ga z letalom že prepeljale iz države. Maduro se trenutno nahaja na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima, od koder bo prepeljan v New York, kjer ga čakajo obtožbe zaradi narkoterorizma, trgovine s kokainom in nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je v nagovoru javnosti poudaril, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen prehod oblasti. Napovedal je tudi takojšen vstop ameriških naftnih podjetij na venezuelski trg z namenom obnove uničene infrastrukture in izkoriščanja naftnih rezerv. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je operacijo ostro obsodila in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, ki ga še vedno priznava za edinega legitimnega voditelja države. Mednarodni odzivi so močno deljeni; medtem ko Rusija in Kitajska dejanje označujeta za oboroženo agresijo, nekateri latinskoameriški voditelji in del venezuelske opozicije dogajanje pozdravljajo kot konec diktature.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji iranski predstavniki so v petek, 2. januarja 2026, izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo Iran. Trump je v objavi na omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje in da je vojska v stanju pripravljenosti, če bi iranski režim začel pobijati mirne protestnike. Ob tem je uporabil frazo "locked and loaded" (pripravljeni na akcijo) in poudaril, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bodo iranske oblasti uporabile smrtonosno silo. Iranski odziv na Trumpove izjave je bil oster in neposreden. Ali Laridžani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve Irana destabiliziralo celotno regijo in uničilo ameriške interese. Iranski uradniki so ZDA in Izrael obtožili spodbujanja nemirov, obenem pa so ameriška oporišča in vojake v regiji označili za legitimne tarče v primeru agresije. Napetosti so se dodatno stopnjevale po poročilih o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki protestirajo zaradi visokih cen in gospodarskega kolapsa. Protesti so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, kar predstavlja največji notranji izziv za iransko versko vodstvo v zadnjih letih. Medtem ko so iranske oblasti proteste sprva označile za legitimne, so se po prvih spopadih s policijo, v katerih je umrlo najmanj deset ljudi, začele posluževati ostrejših metod zatiranja. Trumpovo stopnjevanje retorike prihaja le nekaj mesecev po junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov, kar odnose med državama ohranja na robu neposrednega vojaškega konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši izpostavil, da morata Moskva in Washington razrešiti vsa odprta vprašanja v medsebojnih odnosih. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da nedavne operacije v Venezueli niso vplivale na odnose z Rusijo, saj o tej temi s predsednikom Vladimirjem Putinom sploh nista razpravljala. Po njegovih besedah vprašanje Venezuele ni bilo del njunih zadnjih pogovorov, kar nakazuje na osredotočenost na druge geopolitične prioritete. Hkrati je predsednik ZDA zagotovil, da Washington ne pričakuje težav v odnosih s Kitajsko zaradi ameriškega pritiska na Caracas. Trump je pojasnil, da se bodo dobave nafte iz Venezuele v Kitajsko nadaljevale nemoteno, kar po njegovem mnenju stabilizira ekonomske odnose med velesilama. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko se ameriška administracija trudi uskladiti svoje zunanjepolitične cilje z interesi ključnih svetovnih akterjev, vključno z Rusijo in Kitajsko.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnih nastopih ostro napadel venezuelske oblasti in jih obtožil enostranskega prilaščanja nafte, ki naj bi po njegovih trditvah pripadala Združenim državam Amerike. Trump je poudaril, da je Venezuela z neupravičenim prisvajanjem in prodajo te nafte na svetovnem trgu povzročila nepopravljivo škodo ameriškemu naftnemu sektorju. V luči teh dogodkov je napovedal, da bodo ZDA zahtevale polno odškodnino za oškodovana ameriška podjetja. Predsednik je izpostavil, da bo obnova uničene naftne infrastrukture v Venezueli zahtevala večmilijardne naložbe, ki jih ZDA nameravajo financirati s sredstvi, pridobljenimi neposredno od ameriških energetskih korporacij kot del bodočega dogovora o nadzoru nad viri. Njegove izjave sledijo nedavni stopnjevalni retoriki, v kateri je venezuelsko vlado označil za tujo teroristično organizacijo, kar nakazuje na pripravljenost za uporabo skrajnih gospodarskih in vojaških ukrepov za zaščito ameriških interesov v regiji.

Donald Trump je med govorom v svoji rezidenci dejal, da je sprva mislil, da bo ukrajinski konflikt preprosto rešljiv, vendar se je izkazalo drugače. Poudaril je, da ZDA zaradi konflikta ne izgubljajo denarja, temveč ga celo zaslužijo s prodajo orožja zaveznikom v Natu.

V zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 je v priljubljenem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana izbruhnil katastrofalen požar, ki je po navedbah lokalnih oblasti zahteval približno 40 življenj. Ognjeni zublji so zajeli bar Le Constellation, v katerem so obiskovalci praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev so reševalne službe poročale o 115 poškodovanih osebah, med katerimi so številne v kritičnem stanju in se v lokalnih bolnišnicah še vedno borijo za življenje. Policija kantona Valais in državna tožilka Beatrice Pilloud sta potrdili, da preiskava vzroka tragedije še poteka, vendar so prvi indici nakazali, da bi lahko požar povzročila uporaba pirotehničnih sredstev oziroma t. i. fontan v notranjosti objekta. Oblasti so izključile možnost terorističnega napada. Identifikacija žrtev bo zaradi močno poškodovanih trupel trajala več dni, medtem ko se v javnosti že vrstijo primerjave s prizori iz grozljivk. Smučarsko središče, ki naj bi konec januarja gostilo tekmo svetovnega pokala v smučanju, je trenutno zavito v žalno tišino, domačini in turisti pa se ob improviziranih spominskih obeležjih poklanjajo žrtvam.

Ameriški mediji so bili kritični do poročanja o ameriškem napadu na Venezuelo, saj naj bi zgodbo prikrivali. Danska je ZDA opozorila, da bi nasilen prevzem Grenlandije uničil 80 let transatlantske varnostne povezave. Donald Trump se pripravlja na vmesne volitve in usklajuje agendo s predstavniki republikanske stranke. Trump zaostruje boj proti drogam, kar vključuje zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ameriške vojaške sile v Venezueli pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po besedah predsednika Trumpa so ju vojaki presenetili v njuni rezidenci, preden sta se uspela zateči v varno zavetje podzemnega bunkerja. Trump je ob tem navedel poročanje televizijske mreže CNN, da so ju dobesedno »izvlekli iz postelje«. Obe osebi so po aretaciji nemudoma prepeljali v New York, kjer se bosta verjetno soočili s pravnim postopkom. Operacija predstavlja vrhunec stopnjevanih napetosti med Washingtonom in Caracasom ter nakazuje korenito spremembo v zunanji politiki Združenih držav Amerike do te latinskoameriške države. Trump je v izjavi poudaril, da se bodo Združene države zdaj aktivno vključile v venezuelsko naftno industrijo, ki velja za eno najbogatejših z zalogami nafte na svetu. Ta korak bi lahko pomenil popoln prevzem nadzora nad ključnimi gospodarskimi viri Venezuele s strani ameriških podjetij pod pretvezo stabilizacije regije. Aretacija Madura sledi obdobju intenzivnih kritik na račun Trumpove administracije. Medtem ko se je Trump pripravljal na vmesne volitve in sprejemal radikalne zunanjepolitične odločitve, so ga domači politični nasprotniki, vključno z nekdanjim predsednikom Joejem Bidnom, obtoževali spodkopavanja ugleda države v mednarodni skupnosti. Kljub notranjepolitičnim trenjem je Trump z akcijo v Venezueli utrdil svojo politiko neposrednega posredovanja.

Donald Trump je izjavil, da bodo ameriška naftna podjetja vložila milijarde dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, saj želi ZDA izkoristiti "ogromno" naftno bogastvo Venezuele. Izvoz venezuelske nafte je bil ohromljen zaradi političnih nemirov in blokade tankerjev, ki jo je napovedal Trump. Trumpova administracija je tudi nakazala, da bi lahko sledile podobne akcije v drugih državah.

Po poročanju medijev je Vrhovno sodišče Venezuele zaradi aretacije Nicolasa Madura začasno preneslo predsedniške pristojnosti na podpredsednico Delcy Rodríguez. Brazilija naj bi jo priznala kot vršilko dolžnosti voditeljice države.

Ameriška vojska je v obsežni operaciji v Venezueli zajela predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijo Fox News potrdil, da je aretacijo, ki se je odvila v spalnici predsedniške rezidence, spremljal v živo. Po njegovih navedbah je par z območja odpeljal helikopter, trenutno pa se nahajata na ameriški vojaški ladji Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku, kjer jima bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu in kraji ameriškega premoženja. Trump je ob tem poudaril, da bodo Združene države Amerike v prihodnje močno vpletene v venezuelsko naftno industrijo, saj razpolagajo z najboljšimi podjetji na svetu. V operaciji po uradnih podatkih ni padel noben ameriški državljan. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in blokad, s katerimi so ZDA stopnjevale pritisk na Madurov režim, ki so ga v Washingtonu označili za tujo teroristično organizacijo.

Združene države Amerike so izvedle serijo letalskih napadov na cilje v prestolnici Caracas in treh venezuelskih zveznih državah, vendar ključna naftna infrastruktura po prvih poročilih ni bila poškodovana. Po navedbah agencij Bloomberg in Reuters, ki se sklicujeta na neimenovane vire, glavni objekti državnega podjetja Petroleos de Venezuela, S.A. (PDVSA) še naprej delujejo brez prekinitev. Vodstvo podjetja je zaposlene obvestilo, da se črpanje in predelava surove nafte nadaljujeta v običajnem obsegu, kar zmanjšuje neposredne skrbi glede večjih motenj na svetovnih energetskih trgih. Kljub temu da naftni objekti niso bili neposredne tarče, so viri potrdili, da je bilo v napadih močno poškodovano pristanišče La Guaira na karibski obali. Napadi so povzročili napetosti na naftnem trgu, saj so nekateri analitiki napovedovali dvig cen nafte nad 80 dolarjev za sod v primeru stopnjevanja vojaškega posredovanja ZDA. Trenutne razmere kažejo, da so se ZDA osredotočile na vojaške in logistične cilje, ne pa na vire preživetja venezuelskega gospodarstva, kar odraža širši geopolitični konflikt med državama, ki se je stopnjeval po lanskem zasegu tankerja z iransko nafto.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so Združene države "pripravljene in polne moči" za odziv, če bo Iran ubil protestnike, ki protestirajo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov. Teheran je odgovoril z opozorilom, da bi vmešavanje destabiliziralo regijo. Izgnani iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite iranskih protestnikov.

Na letališčih Vnukovo in Žukovski so uvedli začasne omejitve za sprejem in odpošiljanje letal. Kasneje so omejitve na letališču Vnukovo odpravili, je sporočil svetovalec vodje Rosaviacije, Artem Korenjako.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Rusko ministrstvo za promet je v soboto, 3. januarja 2026, sporočilo, da vprašanje uradne prekinitve letalskega prometa med Rusijo in Venezuelo trenutno ni predmet obravnave. Predstavnik ministrstva Nikolaj Šestakov je pojasnil, da so ruski letalski prevozniki že decembra 2025 prenehali opravljati lete v Caracas, vendar je bila ta odločitev sprejeta izključno na komercialni osnovi. Po navedbah ministrstva je bila začasna zaustavitev poletov posledica pomanjkanja zadostnega števila turistov, kar je povzročilo nerentabilnost linij. Kljub dejstvu, da komercialnih poletov trenutno ni, ruske oblasti poudarjajo, da uradna prepoved letalskega prometa ni bila uvedena. Odločitev o morebitni ponovni vzpostavitvi povezav bo tako v prihodnosti odvisna od tržnih razmer in povpraševanja potnikov, ne pa od političnih sankcij ali uradnih blokad s strani države.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki so jo venezuelske oblasti označile za poskus nasilnega prevzema nadzora nad državno nafto in mineralnimi surovinami. Venezuelski zunanji minister Ivan Gil Pinto je v izjavi 3. januarja poudaril, da Washington z napadi spodkopava politično suverenost države. Čeprav so ameriške letalske sile povzročile precejšnjo škodo pristanišču La Guaira na karibski obali, poročila tiskovnih agencij Reuters in TASS navajajo, da naftni objekti državne družbe Petroleos de Venezuela (PDVSA) niso bili poškodovani. Vodstvo podjetja je sporočilo, da se črpanje in predelava nafte nadaljujeta v običajnem obsegu. Analitiki opozarjajo na potencialne posledice na svetovnem trgu energentov. Alexander Frolov, glavni urednik portala InfoTEK, ocenjuje, da bi vojaška eskalacija lahko povzročila kratkotrajno zvišanje cen nafte na 70 do 80 dolarjev za sodček. Kljub temu strokovnjaki dodajajo, da bi bil tak skok cen verjetno le začasen, saj dejanska venezuelska proizvodnja zaradi dolgoletnih sankcij in gospodarske krize ne predstavlja več kritičnega deleža v svetovni ponudbi. Medtem ko so politične napetosti dosegle vrhunec z napovedmi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o ujetju Nicolasa Madura, svetovni trgi ostajajo v stanju negotovosti glede nadaljnjega razvoja dogodkov v tej latinskoameriški državi.

Donald Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za odziv, če bo Iran ubil protestnike. Protesti proti naraščajočim cenam in gospodarskim težavam se nadaljujejo, pri čemer so nekateri protesti prerasli v smrtonosne spopade. Iranski opozicijski voditelj Reza Pahlavi se je Trumpu zahvalil za obljubo zaščite protestnikov.