Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel in njegov kolumbijski kolega Gustavo Petro sta ostro obsodila domnevne ameriške zračne napade na cilje v Venezueli. Díaz-Canel je dejanje označil za »državni terorizem« in pozval mednarodno skupnost k nujnemu odzivu na agresijo Združenih držav Amerike, ki naj bi ogrožala mir v regiji. Do obsodb prihaja po tem, ko je venezuelski predsednik Nicolás Maduro razglasil izredno stanje, potem ko je Washington obtožil napadov na civilne in vojaške objekte v državi. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o napadih z brezpilotnimi letalniki, ki so po trditvah venezuelske strani ciljali na infrastrukturo v državi. Kolumbija, ki je pod vodstvom Petra zavzela bolj kritično držo do ameriških posegov v sosednji državi, se je pridružila Kubi v opozarjanju na nevarnost destabilizacije Latinske Amerike. Medtem ko ZDA operacije utemeljujejo z bojem proti mamilarskim kartelom in terorizmu, zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, te poteze interpretirajo kot poskus nasilne menjave režima v Caracasu. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnega stopnjevanja pritiska administracije Donalda Trumpa na Madurovo vlado.

Venezuelske oborožene sile so v bližini predsedniške palače Miraflores v prestolnici Caracas namestile oklepna bojna vozila. Razporeditev vojaške tehnike na mestnih ulicah sledi poročilom o močnih eksplozijah, ki so odjeknile v mestu. Prizori z ulic kažejo na močno prisotnost varnostnih sil v neposredni bližini ključnih vladnih objektov. Razmere v državi ostajajo napete, saj vojska s premiki težke opreme očitno krepi varovanje predsedniškega kompleksa. Lokalne oblasti se na dogodke še niso uradno odzvale, prav tako ni uradnih podatkov o morebitnih žrtvah ali vzrokih za predhodne eksplozije. Dogajanje v Caracasu kaže na stopnjevanje varnostnih ukrepov v že tako nestabilnem političnem okolju Venezuele.

Guverner Hersonske oblasti pod ruskim nadzorom Vladimir Saldo je sporočil, da je bilo v ukrajinskem napadu na vas Horli ubitih več oseb, pri čemer je bilo več kot 19 trupel zaradi močnega termičnega učinka skoraj popolnoma uničenih. Po njegovih besedah so od žrtev ostali le posamezni fragmenti, kar otežuje identifikacijo. Napad se je zgodil v prvih minutah novega leta, ko so ukrajinske oborožene sile uporabile strelivo z vnetljivimi zmesmi visoke temperature. Ruski viri navajajo, da je skupno število žrtev napada na lokalno kavarno in hotel naraslo na 28, več kot 60 oseb pa je bilo ranjenih. Ukrajinska stran naj bi pri napadu uporabila sredstva, ki so običajno namenjena uničevanju utrjenih bunkerjev. Lokalni organi nadaljujejo z delom na kraju dogodka in poskušajo identificirati žrtve, medtem ko se podatki o končnem številu ranjenih še dopolnjujejo.

Med ameriško vojaško operacijo za zajetje Nicolása Madura je umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Maduro je bil pripeljan v Združene države, kjer naj bi mu sodili. Venezuelska skupnost na južni Floridi je proslavljala strmoglavljenje Madura.

Po poročilih, ki so sledila aretaciji Nicolása Madura in njegove žene s strani ameriških sil, je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo in tja namestile ameriška naftna podjetja. Trump je tudi izjavil, da bi bil Maduro lahko mrtev, če bi se uprl ameriškim vojakom. ZDA naj bi vzpostavile začasno vlado v Venezueli, dokler ne bo zagotovljen varen prenos oblasti.

Letalske sile Združenih držav Amerike so v okviru vojaške operacije v Venezueli napadle stavbo Cuartel de la Montaña v glavnem mestu Caracas. Gre za nekdanji vojaški muzej, ki so ga po smrti nekdanjega venezuelskega predsednika Huga Cháveza preuredili v njegov mavzolej in tam pokopali njegove posmrtne ostanke. Po navedbah agencije Bloomberg in poročilih prič s terena so v soseski, kjer stoji vojaški objekt, odjeknile močne eksplozije, kar potrjujejo tudi videoposnetki lokalnih prebivalcev na družbenih omrežjih. Napad na ta simbolno pomemben objekt predstavlja neposreden udarec na politično zapuščino nekdanjega voditelja in zaostruje že tako napete razmere v državi. Za zdaj podrobnosti o žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode na samem mavzoleju še niso znane, vendar dogodek označuje novo fazo v vojaškem posegu ZDA v Venezueli. Napad na vojaški objekt, ki služi kot spomenik, kaže na stopnjevanje sovražnosti med Washingtonom in oblastmi v Caracasu.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je razkrilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, njegovi ženi in sinu zaradi narkoterorizma in posedovanja orožja. Generalna državna tožilka ZDA Pam Bondi je izjavila, da sta Maduro in njegova žena obtožena v New Yorku. Po poročanju tujih medijev se Maduro nahaja na ameriški vojaški ladji, ki pluje proti New Yorku, Donald Trump pa je objavil fotografijo Madura z zavezanimi očmi in lisicami.

Po poročanju različnih virov naj bi ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je od ZDA zahtevala dokaz o življenju predsednika in njegove žene, saj naj ne bi vedela, kje se nahajata. ZDA so potrdile izvedbo napadov na Venezuelo. Rusija je izrazila veliko zaskrbljenost zaradi napada ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro posvaril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli večji del Islamske republike. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike »pripravljene in polne« (locked and loaded) ter da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo. Po njegovih besedah so ZDA pripravljene intervenirati, da bi preprečile nadaljnje žrtve med civilisti, ki protestirajo zaradi gospodarskega kolapsa in drastičnega padca vrednosti domače valute rial. Teheran se je na grožnje odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so hkrati opozorili, da so ameriška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče«, če se bodo ZDA odločile za vojaško akcijo. Do sedaj je v nemirih, ki so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, umrlo najmanj deset ljudi, napetosti med državama pa so po lanskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov na najvišji ravni.

Po tem, ko so ZDA bombardirale Venezuelo in aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez izjavila, da je Nicolás Maduro edini predsednik Venezuele in zahtevala njegovo izpustitev. Donald Trump pa je kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru dejal, naj se "pazi".

Ameriški predsednik Donald Trump je v kratkem telefonskem pogovoru za The New York Times potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v »briljantni operaciji« zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je akcijo opisal kot rezultat izjemnega načrtovanja in sodelovanja elitnih enot, podrobnosti o samem poteku operacije pa naj bi razkrili na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu. Zajetje sledi stopnjevanju napetosti med državama, pri čemer je ameriški predsednik Venezuelo obtožil neupravičenega prilagajanja naftnih virov in drugih državnih sredstev. Operacija predstavlja vrhunec neposrednega vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli, ki se je začelo z zračnimi napadi konec preteklega leta. Venezuelska stran se na dogodke še ni uradno odzvala, pričakuje pa se, da bo dogodek povzročil obsežne geopolitične premike v Latinski Ameriki.

Po zajetju Nicolása Madura so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prenosa oblasti. Donald Trump je razkril, da so ZDA že stopile v stik s podpredsednico Venezuele Delcy Rodriguez, ki naj bi bila pripravljena sodelovati. Dogajanje v Venezueli bi lahko vplivalo na svetovne cene nafte, saj ima država največje zaloge te surovine.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno obsodilo začetek oborožene agresije Združenih držav Amerike proti Bolivarski republiki Venezueli. Ministrstvo je izdalo izjavo, v kateri obsoja ameriške napade na Venezuelo.

Rusija je podprla zahtevo za nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN po napadu na Venezuelo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil solidarnost z venezuelskim narodom. Švica je pozvala ZDA k deeskalaciji razmer v Venezueli. Vodja Münchenske varnostne konference pa je dejal, da dejanja ZDA v Venezueli spodkopavajo argumente proti Rusiji.

Rusko ministrstvo za obrambo je v soboto sporočilo, da so ruske oborožene sile izvedle vrsto napadov na ključno ukrajinsko energetsko in pristaniško infrastrukturo. Po navedbah ruskih oblasti so bili cilji izbrani zaradi njihove vloge pri podpori ukrajinskemu vojaško-industrijskemu kompleksu. Napadi, ki so bili izvedeni z uporabo operativno-taktičnega letalstva, brezpilotnih letalnikov, raketnih enot in artilerije, so bili usmerjeni tudi na mesta za sestavljanje in skladiščenje dronov dolgega dosega ter radarske postaje zračne obrambe. Poleg infrastrukturnih objektov so ruske sile po lastnih trditvah zadele točke začasne namestitve ukrajinskih enot in tujih najemnikov v 156 različnih okrajih. Ruska stran poroča tudi o uspešnem delovanju svoje zračne obrambe, ki naj bi sestrelila 15 vodenih letalskih bomb, dva izstrelka ameriškega sistema HIMARS in 124 brezpilotnih letalnikov. Ti povračilni ukrepi sledijo podobnim napadom na energetski sistem, ki jih je Rusija izvedla zadnji dan lanskega leta, s čimer se nadaljuje strategija sistematičnega uničevanja energetskega zaledja ukrajinske vojske.

Po poročanju različnih virov naj bi bila v vojaški operaciji ZDA v Venezueli strmoglavljena oblast Nicolasa Madura. Izrael je izrazil podporo »odločnim« akcijam ZDA. Po uspešni operaciji v Venezueli naj bi bile naslednje tarče ZDA lahko Iran in Danska.

Združene države Amerike so izvedle dodatne napade na Caracas, zaradi česar je predsednik Maduro razglasil vojno stanje. Kolumbijski predsednik Petro je poročal o napadih na devet objektov, vključno z vojaškimi bazami in letalsko bazo F-16. Venezuelski obrambni minister Padrino Lopez je obsodil dejanja ZDA kot podle in strahopetne. Venezuelske oblasti so napovedale, da se bodo obrnile na Združene narode zaradi vojaške agresije ZDA. Senat ZDA ni bil obveščen o napadih. Podpredsednica Venezuele Delsy Rodriguez je pozvala državljane k obrambi suverenosti države.

Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami ZDA. Pristala sta v letalski bazi Stewart Air National Guard v Newburghu. Venezuelska skupnost na Floridi je po poročilih navdušeno proslavljala njegovo aretacijo, še posebej prebivalci Dorala.

Po poročanju ameriškega časnika New York Times, ki se sklicuje na vire v vladnih krogih, trenutno bivališče venezuelskega predsednika Nicolása Madura ostaja neznano. Informacija prihaja neposredno po začetku ameriške vojaške operacije v prestolnici Caracas, kjer so Združene države Amerike izvedle ciljne zračne napade. Čeprav lokacija predsednika ni jasna, so viri potrdili, da se del njegove ožje ekipe in tesnih sodelavcev trenutno nahaja na varnem. Operacija je sprožila številna ugibanja o usodi venezuelskega vodstva in prihodnji stabilnosti države. Poročila navajajo, da so ameriške sile izvedle napade na strateške cilje v prestolnici, kar je povzročilo kaos v vladnih strukturah. Medtem ko svetovna javnost čaka na uradne izjave iz Caracasa ali Washingtona, ostaja situacija na terenu napeta, saj odsotnost Madura v javnosti odpira vprašanja o morebitnem prenosu oblasti ali poskusih reorganizacije režima v ilegali.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so po navedbah predsednika Donalda Trumpa zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacijo, ki je vključevala letalske napade in kopensko posredovanje, je izvedla elitna enota Delta Force, ki je Madura že odpeljala iz države. Napadi so se začeli v zgodnjih jutranjih urah, ko so prestolnico Caracas in druga strateška mesta, kot sta La Guaira in Aragua, pretresle močne eksplozije, nad mestom pa so opazili številna vojaška letala. Ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth je potrdil resničnost Trumpovih navedb o zajetju in ekstrakciji Madura, medtem ko podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez trdi, da je lokacija predsednika neznana. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni; španska vlada je pozvala k deeskalaciji in zmernosti, medtem ko opozicijski voditelji v regiji, med njimi Santiago Abascal iz stranke Vox, zahtevajo takojšnjo predajo venezuelskega režima, ki ga označujejo za narkoterorističnega. Donald Trump je za kasnejše ure že napovedal uradno izjavo v svojem letovišču Mar-a-Lago, kjer bo podrobneje predstavil rezultate operacije, ki predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom.