Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril začasno voditeljico Venezuele Delcy Rodriguez, da se bo soočila s hudimi posledicami, če ne bo sodelovala z ZDA. Izjavil je, da bi morala ravnati pravilno in dodal, da bodo ZDA poskušale sodelovati z njo pri vodenju države in njenega naftnega sektorja. Rodriguezova je uradno prevzela funkcijo po Madurjevi aretaciji in premestitvi v New York.

Donald Trump je napovedal, da so ZDA izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri naj bi prijeli predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo. Operacijo je označil za obsežno in uspešno, pri čemer naj ne bi bilo ameriških izgub. Kljub temu Trump ne pričakuje poslabšanja odnosov z Rusijo zaradi te operacije, vendar je dodal, da morata Moskva in Washington urediti obstoječa odprta vprašanja.

Nicolás Maduro je ZDA ponudil pogovore o boju proti trgovini z mamili in dostop ameriškim podjetjem do venezuelskega olja. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo med prehodnim obdobjem po zajetju Madura in njegove žene. CNN poroča, da naj bi bil Maduro pred prevozom v New York odpeljan v Guantanamo. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da bosta Maduro in njegova žena kazensko preganjana v New Yorku.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo obsežne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Trump je v pogovoru za časnik The New York Times operacijo označil za »briljantno« in »odlično načrtovano«, pri čemer je izpostavil usklajeno delovanje vojske in obveščevalnih služb. Po uradnih navedbah ameriške strani med operacijo ni bilo smrtnih žrtev ali poškodb med pripadniki ameriških sil, podrobnosti o morebitnih žrtvah na venezuelski strani pa niso bile razkrite. Zajetje Madura predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in tajnih operacij, ki so se stopnjevale od konca leta 2025. Predsednik Trump je pred tem že odobril tajne dejavnosti obveščevalne agencije Cia v regiji in razglasil zaprtje venezuelskega zračnega prostora. Venezuelska vlada se je na dogajanje odzvala z uvedbo izrednega stanja in mobilizacijo vojske, vendar režimu očitno ni uspelo preprečiti ameriškega vdora. Trump je napovedal posebno novinarsko konferenco, na kateri bo podal več informacij o prihodnjih korakih Washingtona v Južni Ameriki.

Ruske oblasti so sporočile, da se je število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na območju regije Herson, ki je pod ruskim nadzorom, povečalo. Napad, ki se je zgodil med novoletnim praznovanjem v vasi Horli, je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 24 življenj, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruski preiskovalni komite je dogodek opredelil kot teroristično dejanje, medtem ko Kremelj napad izkorišča za utrjevanje narativa o ukrajinskih napadih na civilne cilje. Ukrajinska stran je pred tem obtožila Rusijo napadov na Harkov, kar pa je rusko obrambno ministrstvo uradno zanikalo in obtožbe označilo za poskus preusmerjanja pozornosti z dogodkov v Hersonu. Napadi so se zgodili v času, ko so bila mirovna prizadevanja ponovno v ospredju, vendar so zadnja zaostrovanja in medsebojne obtožbe možnosti za pogajanja ponovno potisnila v ozadje. Rusija je zaradi napada že zagrozila s povračilnimi ukrepi, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države, ko je v natrpanem baru Le Constellation v zgodnjih jutranjih urah izbruhnil uničujoč požar. Po navedbah lokalne policije je življenje izgubilo približno 40 ljudi, še 115 oseb pa je bilo poškodovanih, od tega jih je več v kritičnem stanju zaradi hudih opeklin. Med žrtvami in pogrešanimi je veliko mladih, vključno z najstniki iz Švice in tujine. Preiskovalci so ugotovili, da so ogenj najverjetneje povzročile kresničke na steklenicah šampanjca, ki so vžgale stropne obloge. Prišlo je do t. i. preskoka ognja (flashover), ki je povzročil skoraj trenutno vžig celotnega prostora in paniko med več sto obiskovalci, ki so poskušali pobegniti skozi ozke izhode. Švicarske oblasti so zaradi razsežnosti tragedije razglasile petdnevno žalovanje, hkrati pa poteka zahteven proces identifikacije žrtev. Več huje poškodovanih so zaradi zasedenosti domačih kapacitet prepeljali v specializirane enote za opekline v sosednjih državah.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, ki je po poročanju tiskovne agencije Associated Press trajal manj kot pol ure. Operacija je bila izjemno kratka, vendar podrobnosti o tarčah ali uporabljenih sredstvih za zdaj ostajajo neznane. Po poročanju tujih medijev trenutno še ni jasno, ali Washington v prihodnje načrtuje dodatne vojaške dejavnosti proti tej južnoameriški državi. Incident predstavlja zaostritev odnosov med državama, čeprav uradni viri še niso podali izčrpnih pojasnil o motivih za tako hiter poseg. Mednarodni opazovalci pozorno spremljajo dogajanje, saj bi morebitno nadaljevanje sovražnosti lahko vplivalo na stabilnost v celotni regiji. Agencija AP navaja, da je bila akcija zaključena v manj kot 30 minutah, kar kaže na omejen obseg operacije.

Po ameriških napadih in zajetju Nicolása Madura v Venezueli so uničena vojaška oporišča. Venezuelska vlada je napovedala obsežen vojaški odziv, medtem ko se pojavljajo vprašanja o tem, kdo bi lahko nasledil Madura: podpredsednica Rodríguez, opozicija s podporo ZDA ali vojska. Madura so odpeljali iz države in ga obtožili.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi, objavljeni v soboto, 3. januarja, izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi poročil o domnevnem nasilnem odvozu venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores iz države. Moskva je pozvala k takojšnji razjasnitvi okoliščin njunega izginotja, saj bi tovrstna dejanja, če se potrdijo, pomenila nesprejemljiv poseg v suverenost države. Ministrstvo je poudarilo, da so razmere skrajno alarmantne, in zahtevalo uradna pojasnila o usodi predsedniškega para. Ruski diplomati so poudarili, da so informacije o prisilnem izgonu ali ugrabitvi Madura vzbudile mednarodno pozornost in zahtevajo nujno ukrepanje. Čeprav podrobnosti o tem, kdo naj bi izvedel zajetje, ostajajo nejasne, ruska stran vztraja pri spoštovanju mednarodnega prava in zaščiti legitimno izvoljenih predstavnikov Venezuele. Situacija ostaja negotova, saj uradnih potrditev o Madurovi lokaciji v času objave izjave še ni bilo na voljo.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je sporočil, da so venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores pridržali ter ju odpeljali iz države. Po navedbah Trumpa je bila operacija izvedena hitro, podrobnosti o tem, kdo natančno je izvedel zajetje in kje se par trenutno nahaja, pa sprva niso bile razkrite. Dogodek pomeni dramatičen zasuk v dolgoletnih napetostih med Washingtonom in Caracasom, saj so ZDA Madura že dlje časa označevale za nelegitimnega voditelja. Novica o Madurovem zajetju je sprožila val ugibanj o prihodnosti Venezuele in stabilnosti regije. Čeprav so informacije o sami operaciji še skope, Trumpove izjave nakazujejo, da gre za usklajeno akcijo, ki naj bi končala Madurovo vladavino. Venezuelski uradni viri se na te navedbe še niso odzvali, prav tako pa ostaja nejasno, ali so pri operaciji sodelovale tuje obveščevalne službe ali lokalne opozicijske sile.

Združene države Amerike so v noči na 3. januar sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, ki so jo venezuelske oblasti označile za neizprosen akt vojaške agresije. Ameriške letalske sile so izvedle serijo zračnih napadov na glavno mesto Caracas ter več drugih strateško pomembnih mest, vključno s provincami Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju vseh lokalnih virov so bili tarča napadov tako vojaški kot civilni objekti, vlada pa je v odziv na nastale razmere razglasila izredno stanje. Predsednik Nicolás Maduro naj bi bil po nekaterih navedbah ujet, medtem ko prestolnico pretresajo eksplozije in kaos. Operacija predstavlja dramatično zaostritev napetosti med državama, ki so se stopnjevale v zadnjih mesecih. Venezuelska vlada trdi, da gre za neupravičen napad na njihovo suverenost, medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje kot nujno obrambo pred domnevnimi grožnjami nacionalni varnosti. Napadi so povzročili znatno materialno škodo in civilne žrtve, vendar natančno število slednjih še ni potrjeno. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi lahko ta konflikt resno destabiliziral celotno južnoameriško regijo in povzročil nov val beguncev ter motnje na naftnih trgih.

Donald Trump je dejal, da so Združene države pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike, in s tem okrepil napetosti med državama. Iranski uradniki so posvarili, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

ZDA so izvedle obsežen napad na vojaške in civilne cilje po Venezueli ter zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo. Organizacija CODEPINK je dejanje označila za nezakonito vojno dejanje. Pred tem je Abascal pozval Madura, naj se preda ZDA. Poročajo tudi, da se Portugalci v Venezueli bojijo nasilja in poslabšanja humanitarne krize. Maduro je bil pred predsedniško funkcijo voznik avtobusa in sindikalist.

Donald Trump je po operaciji v Venezueli zagrozil Mehiki in njeni predsednici Claudii Steinbaum, češ da državo upravljajo karteli. Razkrito je bilo, da je ameriški specialci posneli zajetje Madura na natančni kopiji njegove hiše. Maduro naj bi bil po poročanju ABC News že na poti v New York, kjer mu bodo sodili.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je ostro obsodil napade Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki jih je označil za agresijo in jih primerjal z drugim Vietnamom za ZDA. Njegova tiskovna predstavnica, Natalija Ejsmont, je potrdila, da Lukašenko kategorično obsoja to dejanje.

Bela hiša je potrdila začetek neposredne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike izvedle napade na cilje v državi. Po poročanju ameriške televizijske mreže CBS so pripadniki elitne enote Delta v sobotnih jutranjih urah izvedli specialno operacijo, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Informacijo o ujetju predsednika so potrdili uradni viri v Washingtonu, medtem ko podrobnosti o samem poteku aretacije ostajajo zaupne. Časnik New York Times poroča, da ameriška stran v operaciji ni utrpela nobenih izgub. Predstavniki ameriških oblasti pa za zdaj zavračajo komentarje o morebitnih žrtvah na venezuelski strani. Operacija predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike in neposreden poseg v suverenost južnoameriške države, kar sledi obdobju povečanih geopolitičnih napetosti in ameriških prizadevanj za stabilnost v regiji pod vodstvom sedanje administracije.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so bili napadi ameriških sil na Venezuelo rezultat dobrega načrtovanja. Napadi so trajali manj kot pol ure. New York Times poroča, da je podpredsednica Venezuele Delsy Rodriguez v Caracasu po aretaciji Nicolasa Madura.

Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je po zajetju venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani ameriške vojske napovedal, da bo nekdanji predsednik stopil pred sodišče zaradi domnevnih zločinov. Landau je dogajanje označil za začetek nove dobe za Venezuelo in poudaril, da je obdobje tiranije končano. Po njegovih besedah se za državo začenja novo obdobje, v katerem bo Maduro odgovarjal za svoja dejanja. Ameriška diplomacija je poudarila, da Madurov odhod z oblasti predstavlja ključen premik v regiji, ki bo Venezueli omogočil demokratično obnovo. Landau je v objavi na družbenem omrežju X izpostavil, da je pravica končno zadoščena, saj bo tiran moral odgovarjati pred sodnim sistemom. Podrobnosti o tem, kje in kdaj se bo proces začel, za zdaj ostajajo neznane, vendar ZDA napovedujejo strog pravni postopek.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost in zahtevalo pojasnila glede situacije z venezuelskim predsednikom Madurom. Venezuelski zunanji minister je sporočil, da država prejema podporo iz celega sveta. Generalna sekretarka stranke Podemos je obsodila ZDA in pozvala k prekinitvi odnosov med Španijo in ZDA. Brazilski predsednik Lula da Silva je dejal, da so ZDA prestopile mejo dovoljenega. Podpredsednik ZDA pa je dejal, da je aretacija Madura bila zakonita.

Po aretaciji Nicolása Madura je venezuelsko vrhovno sodišče odredilo podpredsednici Delcy Rodríguez, da prevzame funkcijo začasne predsednice. Rodríguezova je Madura označila za žrtev nezakonite ugrabitve s strani ZDA, ki jih je obtožila poskusa kolonizacije. Poudarila je, da Venezuela ne bo postala kolonija. Predsednik Trump ji je izrazil podporo pri sodelovanju.