V Parizu je potekalo srečanje "Koalicije voljnih", kjer so razpravljali o rešitvah za vojno v Ukrajini.

Nekdanji ruski oligarh Mihail Hodorkovski je nakazal, da je Vladimir Putin poslal Donaldu Trumpu signal o možnem dogovoru glede Ukrajine, medtem ko naj bi Putin v telefonskem pogovoru s Trumpom zahteval nadzor nad celotno regijo Doneck kot pogoj za prekinitev vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je po obisku v ZDA pozval zaveznike, naj ne popuščajo Rusiji, potem ko mu ni uspelo prepričati Trumpa, da bi Ukrajini dobavil rakete dolgega dosega Tomahawk.

ZDA in Ukrajina sta na srečanju na Floridi potrdili skupne cilje za dosego miru. Kljub temu so pogajanja o načrtu za končanje vojne v Ukrajini označena kot zahtevna. Razpravljali so o podrobnostih okvira, ki ga predlaga Washington za končanje vojne.

Ukrajinske sile so zadržale severni Pokrovsk v regiji Doneck, medtem ko so ruske sile že več kot 17 mesecev poskušale zavzeti mesto. Rusija je v kombiniranih zračnih napadih v začetku leta 2026 uporabila nov jurišni dron na reaktivni pogon, imenovan Geran-5. Ukrajinski dron pa je zanetil požar v naftnem skladišču v ruski regiji Volgograd, po tem, ko je Rusija izstrelila močno hipersonično raketo.

Donald Trump je potrdil, da razmišlja o pošiljanju raket Tomahawk dolgega dosega Ukrajini, s čimer je povečal pritisk na Rusijo. Dmitrij Medvedjev je Trumpa obtožil, da že stotič grozi Rusiji in poslal jasno opozorilo, da bi Moskva lahko odgovorila z jedrskim orožjem, če bi ZDA dobavile te rakete Ukrajini.

Voditelji Evropske unije so se sestali, da bi odločali o financiranju Ukrajine za leti 2026 in 2027, da bi ji omogočili nadaljevanje obrambe pred Rusijo. Belgija se upira posojilu Kijevu. Poljski premier Donald Tusk je opozoril, da bi kapitulacija Ukrajine zaradi slabih odločitev EU neposredno ogrozila Poljsko. Voditelji EU so neuradno dosegli soglasje o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini. Rusija je napadla Odesko in Čerkaško oblast.

Namestnik poveljnika Štaba za podporo in usposabljanje NATA v Ukrajini, Mike Keller, je v intervjuju za nemški Welt izjavil, da se konec konflikta v Ukrajini "še ne predvideva". Ocenjuje, da bi moral Zahod Ukrajini zagotavljati stalen pritok virov, saj Kijev kljub pomanjkanju orožja še vedno nudi odpor.

Slovenska vlada je napovedala obsežne pravne in policijske reforme ter nove socialne ukrepe po smrti moškega, ki ga je ubil pripadnik romske skupnosti. Dogodek je sprožil množične proteste. Vlada želi s temi ukrepi izboljšati varnost in socialno blaginjo v državi.

Ruske specialne službe so sporočile, da so uspešno opravile tehnično ekspertizo navigacijskega sistema ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki je bil 29. decembra sestreljen nad Novgorodsko oblastjo. Po navedbah ruskih virov so iz modula naprave izločili datoteko s poletnim načrtom, ki naj bi potrjevala, da je bil cilj napada rezidenca predsednika Vladimirja Putina. Pridobljene podatke o poti poleta in programiranih koordinatah namerava ruska stran po nekaterih poročilih posredovati tudi mednarodni javnosti oziroma Združenim državam Amerike. Incident se je zgodil v kontekstu stopnjevanja medsebojnih napadov z droni med Rusijo in Ukrajino. Medtem ko ruska stran objavlja tehnične podrobnosti in videoposnetke kot dokaz načrtovanega atentata, ukrajinsko vodstvo vpletenost v ta specifični napad zanika. Strokovnjaki poudarjajo, da bi lahko pridobljeni podatki razkrili ne le cilj, temveč tudi točno lokacijo izstrelitve in uporabljeno tehnologijo za izogibanje protiletalski obrambi, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji.

Vladimir Putin je Nato označil za 'tigra iz papirja' in se posmehoval državam članicam zaradi preplaha ob preletih dronov. Hkrati je zahodne strahove pred ruskim napadom na Nato zavrnil kot nesmiselne in obljubil hiter odgovor na nadaljnjo militarizacijo Evrope.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Ukrajina je prejela ameriški mirovni načrt za rešitev konflikta z Rusijo. Načrt, ki je bil pripravljen v največji tajnosti med predstavniki Bele hiše in Kremlja, naj bi vključeval priznanje ruskih osvojitev v Ukrajini, zmanjšanje ukrajinske vojske za polovico in opustitev orožja dolgega dosega. Predsednik Zelenski se bo o načrtu pogovarjal s predsednikom Trumpom, srečal pa se bo tudi z delegacijo Pentagona v Kijevu.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ukrajinske oborožene sile v zadnjih 24 urah izgubile okoli 1450 vojakov zaradi delovanja ruskih sil v območju posebne vojaške operacije.

Kremlj je sporočil, da se Rusija pripravlja na stike z ZDA, da bi pridobila podrobnosti o ameriških pogovorih z evropskimi državami in Ukrajino glede morebitne mirovne rešitve. Ameriški in ruski uradniki naj bi se konec tedna sestali v Miamiju, rusko delegacijo pa naj bi med drugim sestavljal Kirill Dmitriev. Volodimir Zelenski je napovedal nove pogovore med ZDA in Ukrajino o miru, ki so potekali v petek in soboto, tik pred srečanjem med ruskimi in ameriškimi predstavniki.

V noči na 8. november naj bi cilje v Ukrajini napadlo sedem hipersoničnih raket Kinžal, ki so jih izstrelili s prestrezniki MiG-31, je dejal vojaški strokovnjak Vasilij Dandikin.

Po poročanju Handelsblatta se bodo pogovori o rešitvi konflikta v Ukrajini nadaljevali 15. decembra v Berlinu.

Po srečanju s Kremljem so se ameriški predstavniki vrnili v ZDA, kjer jih čakajo novi pogovori z ukrajinsko delegacijo. Ukrajinski predsednik Zelenski je napovedal nadaljnje pogovore z ZDA.

Združene države Amerike so ponoči izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, med katero so po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa pridržale predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Napad, ki je vključeval helikopterske in raketne udare, je med drugim zadel mavzolej nekdanjega voditelja Huga Chaveza. Lokalni prebivalci poročajo, da sistemi za civilno zaščito in sirene pred napadom niso delovali, kar je povzročilo dodatno zmedo in preplah med civilnim prebivalstvom. Po poročanju očividcev se v mestu pojavljajo dolge vrste pred redkimi odprtimi trgovinami, saj se prebivalci spopadajo s pomanjkanjem hrane in goriva, večina bencinskih servisov pa ostaja zaprtih. Ameriška administracija je operacijo utemeljila z obtožbami o sodelovanju venezuelskega vrha s trgovci z drogami. Generalna tožilka ZDA Pamela Bondi je napovedala, da bosta Maduro in njegova soproga v kratkem stopila pred sodišče v New Yorku, kjer jemu grozi do štiri dosmrtne zaporne kazni. Medtem so se v središču Caracasa zbrali privrženci Nicolasa Madura, ki zahtevajo dokaze o tem, da je njun voditelj še živ. Ruska federacija je dejanje že obsodila kot oboroženo agresijo in zahtevala takojšnjo izpustitev venezuelskega predsednika. Dogajanje predstavlja vrhunec napetosti, ki so se stopnjevale, potem ko je Maduro neuspešno ponujal ZDA delež v naravnih virih v zameno za stabilnost svojega režima.

Francija in Združeno kraljestvo načrtujeta namestitev do 15.000 vojaških oseb v Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega sporazuma z Rusijo, je poročal časnik The Times. Po navedbah virov naj bi vsaka država prispevala približno 7.500 vojakov, ki bi bili zadolženi za usposabljanje ukrajinskih sil, vzdrževanje vojaške opreme ter nadzor nad gradnjo obrambne infrastrukture in skladišč. Ta številka je znatno nižja od prvotnih načrtov, ki so predvidevali širšo koalicijo s 64.000 vojaki, vendar so bili ti ocenjeni kot logistično neizvedljivi. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da bo o morebitni napotitvi enot po prekinitvi ognja odločal parlament. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz po vsej državi, s čimer bi zagotovili varnostna jamstva in stabilnost po končanju aktivnih spopadov. Kljub uradnim napovedim nekateri analitiki opozarjajo, da bi bila dejanska številka razpoložljivih vojakov lahko še nižja od napovedanih 15.000, medtem ko nemški politiki, kot je Friedrich Merz, opozarjajo, da takšna napotitev brez soglasja Rusije ne bo mogoča. Operacija bi temeljila na določilih pariške deklaracije, ki državam omogoča pošiljanje vojaškega osebja za podporne naloge. Glavni namen prisotnosti evropskih sil bi bil preprečiti ponoven izbruh sovražnosti in zagotoviti tehnično podporo ukrajinski vojski pri upravljanju s sodobnim zahodnim orožjem. Trenutno sta le London in Pariz uradno potrdila pripravljenost za sodelovanje v tej pobudi.

Ukrajinski predsednik Zelenski je po odstopu vodje njegovega kabineta, Jermaka, imenoval Rustema Umerova za novega vodjo pogajalske skupine za prekinitev vojne. Umerov je že odpotoval v Združene države Amerike, kjer naj bi potekali pogovori.