APDEJT.si

Ruska zvezna varnostna služba (FSB) je aretirala duhovnika, ki je bil izključen iz novorosijske škofije, zaradi novačenja ljudi v »Ruski prostovoljni korpus«*. Novico je v sredo, 19. novembra, sporočil TASS, ki se sklicuje na vir v varnostnih strukturah.

Načelnik generalštaba francoskih oboroženih sil, Thierry Burkhard, je bil odpuščen, kar je preko družabnih omrežij sporočil francoski minister za oborožene sile Sébastien Lecornu. Njegovo mesto bo prevzel general letalskih sil Fabien Mandon. O razrešitvi je poročal tudi predsednik Emmanuel Macron. Novica o zamenjavi je bila objavljena v več azerbajdžanskih medijih, ki so se sklicevali na francoske vire.

Cristiano Ronaldo se je udeležil večerje v Beli hiši med obiskom savdskega princa Mohammeda bin Salmana pri Donaldu Trumpu. Ronaldo je posnel selfi, ki je postal viralen. Na dogodku je bila prisotna tudi Georgina Rodríguez.

Jerusalem Post je poročal, da Donald Trump ne bo več pozival Irana k pogajanjem o jedrskem programu. Medtem so se v Teheranu sestali predstavniki Irana, Rusije in Kitajske, da bi razpravljali o krizi glede jedrskega programa, kar je potrdila tudi agencija Tasnim. Iranski predsednik Masud Pezeškian je izjavil, da Iran ne stremi k jedrskemu orožju, ampak bo nadaljeval z bogatenjem urana v okviru mednarodnega prava. Poleg tega so ZDA prek predstavnice State Departmenta Tammy Bruce sporočile, da so pripravljene na neposredne pogovore z Iranom.

Ruski napadi so ponoči zahtevali devet življenj v Ternopilu na zahodu Ukrajine, kjer je bila zadeta večnadstropna stavba. V Harkovu je bilo ranjenih 36 ljudi. Ukrajinske oblasti so poročale o izstrelitvi več kot 470 napadalnih dronov in 48 raket s strani Rusije. Zaradi ruskih napadov je bila po vsej državi razglašena zračna nevarnost.

Ruska vojska je uničila tri protiletalske sisteme Patriot ukrajinskih oboroženih sil, kar naj bi bilo sporočilo partnerjem Kijeva, uspešna taktika pa ostaja skrivnost. Poleg tega je revija Military Watch Magazine (MWM) poročala, da so ruske sile izvedle uničujoče udarce na vojaške objekte v Ukrajini.

Pojavile so se informacije, da ZDA in Rusija pripravljata 28-točkovni mirovni načrt za Ukrajino, ki naj bi bil kmalu objavljen in bi ga strani lahko podpisali še ta mesec. Po poročanju naj bi ZDA in Rusija o načrtu govorili brez prisotnosti ukrajinskih predstavnikov. Kremlj je zanikal obstoj skupnega načrta z ZDA za Ukrajino in poudaril, da v pogajanjih ni novosti. Prav tako ZDA zavračajo pogovore o ponovni vzpostavitvi zračnega prometa z Rusijo. Kljub temu pa Rusija dopušča možnost obiska posebnega odposlanca ZDA.

ZDA načrtujejo prodajo lovskih letal F-35 Savdski Arabiji, vendar bodo ta manj napredna od tistih, ki jih uporablja Izrael. To je v skladu z ameriško zakonodajo, ki zagotavlja vojaško prednost Izraelu.

Ruski vojak je s hrbtim nahrbtnikom sestrelil ukrajinski dron, ki je poletel v jarek, in tako rešil svoje soborce pred napadom. Dogodek je potrdil starejši strelec skupine "Vzhod" s pozivnim imenom Kozmik.

Poleg operaterjev na Krimu so bili 23. julija tarča obsežnih DDoS napadov tudi telekomunikacijski operaterji in IT-podjetja v regiji Herson ter spletne strani regionalnih organov. Napadi so povzročili obsežne motnje v delovanju domačega interneta na Krimu, pri čemer je bila kot vzrok navedena zunanja kibernetska grožnja infrastrukturi ključnih ponudnikov storitev.

Podpora vojaški napotitvi ZDA v Karibe s strani držav Latinske Amerike za povečanje pritiska na venezuelskega predsednika Nicolása Madura se je povečala. Države zagotavljajo logistično in diplomatsko podporo.

V predmestju Rostova na Donu in Taganrogu je odjeknilo več kot deset eksplozij, pri čemer naj bi se sprožil protiletalski obrambni sistem proti ukrajinskim brezpilotnim letalnikom tipa »Ljutij«. Ukrajinske oborožene sile so poskušale napasti tudi termoelektrarno GRES v Rostovski regiji in mesto Novočerkask, kjer so ostanki sestreljenih dronov padli v center mesta.

Kibernetski napad, ki je izkoriščal ranljivost v strežnikih Microsoft SharePoint, je prizadel približno 100 organizacij po vsem svetu, so poročali tuji mediji. Cilj napada so bili strežniki, ki se uporabljajo za notranjo izmenjavo dokumentov v podjetjih in vladnih institucijah. Nov škandal v kibernetski varnosti bi lahko prizadel na tisoče organizacij, po navedbah CRN, ki se sklicuje na ugotovitve strokovnjakov iz podjetja Mandiant, ki je del podjetja Google Cloud.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da se bo postopek izmenjave vojnih ujetnikov z Rusijo nadaljeval še pred koncem leta. Kremelj je ponovil, da je Rusija pripravljena na mirovna pogajanja z Ukrajino. Medtem je visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice izrazil šokiranost nad ruskimi napadi na Ternopil, ki so zahtevali najmanj 25 življenj. Pojavile so se informacije, da naj bi Donald Trump pritiskal na Zelenskega, da sprejme načrt za končanje vojne, ki bi od Ukrajine zahteval boleče kompromise.

Članki obravnavajo več različnih tem. Ena izmed njih je skrb nekaterih bogatašev, ki naj bi se pripravljali na morebitni apokaliptični scenarij z begom v vesolje. Novinarka Naomi Klein kritizira desničarske voditelje, kot je Donald Trump, zaradi spreminjanja njihovih držav v "vojaške države-trdnjave", čeprav avtor enega izmed člankov s tem ni povsem soglašal, češ da Trump v ameriško politiko ni prinesel nič novega. Drugi del člankov se osredotoča na vojaške izdatke držav Nata in izjave ameriškega novinarja Tuckerja Carlsona, ki je v intervjuju za Bild zanikal, da bi Rusija načrtovala napad na države Nata, in evropsko prepričanje v to označil za smešno. Guardian poroča, da Trumpov "ultimat" naj bi le pospešil rusko ofenzivo, pri čemer so vojaški cilji ruskega voditelja pretehtali nad upanji na izboljšanje odnosov z ZDA. Na koncu pa eden izmed člankov omenja podporo Donalda Trumpa azerbajdžanskemu predsedniku Ilhamu Alijevu, pri čemer naj bi delitev Alijevovega nastopa na socialnem omrežju "Truth" pomenila visoko oceno njegove politike s strani Trumpa.

Turčija je na mednarodni razstavi orožja IDEF 2025 v Istanbulu predstavila svojo prvo hiperzvočno balistično raketo Tayfun Block-4. Gre za nov tip oborožitve, ki kaže na napredek države na področju vojaške tehnologije.

Nemčija in Združene države Amerike so se približale končnemu dogovoru o dobavi sistemov Patriot Ukrajini, vendar je Nemčija sporočila, da dobavljeni sistemi ne bodo operativni še vsaj šest do sedem mesecev. Medtem je Rusija trdila, da so njene sile uničile tri lanserje sistema Patriot v Ukrajini. Norveška je potrdila svojo pripravljenost financirati nakup sistemov Patriot za Ukrajino, medtem ko so zavezniki Ukrajine na zadnjem srečanju v formatu Ramstein obljubili novo zračno obrambo, drone in skupne dogovore o orožju.

V Ukrajini je v regiji Volin prvič strmoglavil francoski lovec Mirage 2000, ki pripada ukrajinskim zračnim silam. Dogodek se je zgodil 22. julija, kot poroča izdaja Strana.ua. Pilotu je uspelo katapultirati. Predhodno je francoski predsednik Emmanuel Macron marca omenil možnost, da bi Pariz dobavil orožje Kijevu.

Rusija je izvedla obsežen zračni napad na Kijev in druge ukrajinske regije, pri čemer je bilo ubitih več kot 20 ljudi, med njimi tudi otroci. Napad, ki vključuje množico dronov in raket, je eden največjih od začetka invazije leta 2022. Ukrajinske oblasti so sporočile, da se iskanje preživelih nadaljuje, število žrtev pa bi lahko še naraslo.

Ameriško-nemška družba Auterion je napovedala dobavo 33.000 "udarnih kompletov" z umetno inteligenco za ukrajinske brezpilotne letalnike. Dobave naj bi se zaključile do konca leta 2025. Gre za nadgradnjo obstoječih sistemov, ki bodo dronu omogočili samostojno izvedbo bojnih nalog.