Ameriška raziskovalna organizacija »Arhiv nacionalne varnosti« je objavila razkrite stenograme pogovorov med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in nekdanjim predsednikom ZDA Georgeem Bushem mlajšim. Ti pogovori so potekali tik pred invazijo ZDA na Irak in razkrivajo vpliv ameriške intervencije na sodelovanje med državama. Iz dokumentov je razvidno, da je George Bush mlajši Putinu tožil o protiameriškem razpoloženju v Parizu, kar nakazuje na napetosti v mednarodnih odnosih pred vojno v Iraku. Ta razkritja osvetljujejo diplomatska ozadja in zaskrbljenosti, ki so jih voditelji delili v kritičnem obdobju, kar je pomembno za razumevanje poznejših dogodkov in odnosov med državami. Objavljeni dokumenti tako omogočajo vpogled v ključne pogovore, ki so se odvijali na najvišji politični ravni in so predhodili eni najpomembnejših geostrateških odločitev v začetku 21. stoletja. Razkritje teh pogovorov je pomembno za zgodovinarje in analitike mednarodnih odnosov, saj ponuja dodatne informacije o diplomatskih zapletih in pogajanjih, ki so vplivala na globalno politiko.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil dvostrankarski predlog zakona o sankcijah proti Rusiji, ki predvideva ukrepe tudi proti državam, kot so Indija, Kitajska in Brazilija, ki kupujejo rusko nafto. Novico je potrdil republikanski senator Lindsey Graham, ki je po srečanju s Trumpom na družbenih omrežjih zapisal, da je predsednik prižgal zeleno luč predlogu zakona, na katerem je delal več mesecev skupaj s senatorjem Blumenthalom in drugimi. Graham je odločitev označil za zelo časovno primerno, glede na to, da Ukrajina dela koncesije za mir, medtem ko Rusija nadaljuje z vojaškimi dejanji. Predlog zakona, imenovan "Zakon o sankcioniranju Rusije 2025", naj bi Trumpu omogočil kaznovanje držav, ki kupujejo poceni rusko nafto in s tem financirajo rusko vojno proti Ukrajini. Po besedah senatorja Grahama bo ta zakon predsedniku dal "ogromen vpliv" na države, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, da jih spodbudi k prenehanju nakupov ruske nafte. Pričakuje se močna dvostrankarska podpora zakonodaji že v naslednjem tednu, s čimer se nadaljujejo prizadevanja ZDA za omejevanje ruskih prihodkov in pritiskanje na Kremelj. Ta poteza sledi preteklim grožnjam in napovedim ZDA o uvedbi carin in sankcij proti državam, ki vzdržujejo trgovinske vezi z Rusijo. Julija 2025 je Trump napovedal 25-odstotne carine na indijsko blago in dodatne kazni zaradi vezi z Rusijo, ameriški finančni minister Scott Bessent pa je Kitajsko opozoril na možnost uvedbe celo 500-odstotnih carin zaradi nakupov sankcionirane ruske nafte. Rusija je na te grožnje odgovorila, da je njeno gospodarstvo imuno na nove sankcije in da se pripravlja na morebitne nove omejitve.

Ameriški predsednik Donald Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra povabil na srečanje v Belo hišo, kar predstavlja nenaden diplomatski premik po mesecih napetosti in celo grožnjah z vojaškim posredovanjem. Povabilo je sledilo telefonskemu pogovoru med obema voditeljema, v katerem je Petro razložil razmere glede drog in drugih nesoglasij med državama. Trump je pogovor opisal kot »veliko čast« in izrazil veselje ob srečanju s Petrom v bližnji prihodnosti. Ta diplomatska poteza prihaja po obdobju izjemnih napetosti med Združenimi državami Amerike in Kolumbijo. Trump je namreč pred tem Petra obtožil povezav s trgovino z drogami, kar je kolumbijski predsednik ostro zanikal in javno objavil svoje bančne račune, da bi ovrgel te obtožbe. Poleg obtožb je Trump celo namignil na možnost vojaškega posredovanja v Kolumbiji, kar je sprožilo močno diplomatsko zaskrbljenost in obsodbe v regiji. Srečanje v Beli hiši naj bi bilo namenjeno reševanju naraščajočih nesoglasij in izboljšanju odnosov med državama. Kljub predhodnim ostrim izjavam in grožnjam so se odnosi nenadoma preoblikovali v bolj konstruktivno smer, kar kaže na pripravljenost obeh strani za dialog in iskanje rešitev za skupne izzive, vključno z bojem proti drogam.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa naj bi razvijala načrt za dolgoročni nadzor nad venezuelsko nafto, kar bi po njenih ocenah omogočilo znižanje cen surove nafte na svetovnem trgu na približno 50 dolarjev za barel. Washington naj bi s tem "zelo ugodno" obnovil Bolivarsko republiko. Ta strategija poudarja pomemben gospodarski in geopolitični interes Združenih držav Amerike v venezuelskem naftnem sektorju. Načrtovano znižanje cen nafte bi imelo obsežne posledice za svetovne trge, saj bi se stabilizirale cene energentov, kar bi lahko pozitivno vplivalo na gospodarstva po svetu. Vendar pa takšen nadzor nad suverenimi viri druge države odpira vprašanja o mednarodnem pravu in suverenosti, še posebej glede na nestabilne politične razmere v Venezueli. Predlagana strategija Združenih držav Amerike nakazuje na proaktivno vlogo pri oblikovanju globalnih naftnih cen in vplivanju na regionalno politično stabilnost. Čeprav se ta načrt nanaša na preteklo administracijo, koncept nadzora nad ključnimi naftnimi viri ostaja relevanten v sodobni geopolitiki. Takšni ukrepi bi lahko imeli daljnosežne posledice za odnose med Združenimi državami Amerike in Latinsko Ameriko ter za globalno energetsko varnost. Poudarja se potreba po diplomatskem reševanju sporov in spoštovanju suverenosti držav, tudi kadar so v igri pomembni gospodarski interesi.

Ameriški predsednik Donald Trump in kolumbijski predsednik Gustavo Petro sta opravila telefonski pogovor, ki ga je Trump označil za "veliko čast". Pogovor je bil iniciiran s strani Kolumbije, natančneje Petra, ki je poklical Trumpa, da bi razpravljala o situaciji z drogami. Ta pogovor sledi preteklim napetostim, ki so se pojavile v juliju 2025, ko je Trump grozil Kolumbiji zaradi njenega obnašanja v mednarodnih odnosih. Trump je ob tem tudi javno pozval Petro, naj se srečata v Beli hiši, kar kaže na morebitno otoplitev odnosov med državama po predhodnih diplomatskih sporih in obtožbah. Petro je po pogovoru na družbenih omrežjih objavil sporočilo, v katerem je namignil na izboljšanje odnosov med Kolumbijo in Združenimi državami Amerike, objavil pa je tudi fotografijo s simboli obeh držav. Kljub temu, da je bil ton pogovora po Trumpovih besedah cenjen in je izrazil veselje do prihodnjega srečanja, ostaja odprto vprašanje, kako se bosta reševala pereča vprašanja, kot je boj proti drogam in uskladitev zunanjepolitičnih stališč. Zgodovinski kontekst Trumpove nestrpnosti do mednarodnih kriz in njegovega pristopa k diplomaciji, ki vključuje trgovinske grožnje, dodaja plast kompleksnosti k prihodnjim odnosom med ZDA in Kolumbijo. Pričakuje se, da bo prihodnje srečanje v Beli hiši ključno za določitev smeri dvostranskih odnosov, zlasti glede na Trumpovo pretekle izjave o Kolumbiji. Medtem ko je Trump v preteklosti pokazal nestrpnost do reševanja mednarodnih kriz, kot je ukrajinska, in bil kritičen do političnih nasprotnikov doma, se zdi, da je bil tokratni pogovor s Petrom konstruktiven. To nakazuje na pragmatičen pristop obeh strani k reševanju odprtih vprašanj, kar bi lahko privedlo do stabilnejših in bolj sodelovalnih odnosov v prihodnosti.

Združene države Amerike so po vojaški operaciji 3. januarja 2026, med katero so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Maduroja, prevzele nadzor nad venezuelsko naftno industrijo in se zavezale, da bodo to vplivalo na gospodarstvo države. Predsednik Donald Trump je izjavil, da bi ameriški nadzor nad Venezuelo lahko trajal več let, pri čemer naj bi Washington narekoval odločitve začasnim voditeljem in nadzoroval prodajo nafte. Ameriški uradniki so poudarili, da je ta nadzor nujen za stabilizacijo venezuelskega gospodarstva, obnovo naftnega sektorja in zagotavljanje, da bo država delovala v interesu ZDA. Ti ukrepi so skladni s Trumpovo strategijo, ki jo imenuje "Donroejeva doktrina", s katero želi ponovno vzpostaviti ameriško premoč na zahodni polobli, poudarek pa je na pridobivanju virov in regionalni dominaciji. Akcije ZDA, ki vključujejo tudi zaseg dveh tankerjev, enega pod rusko zastavo in drugega, povezanega z Venezuelo, so bile deležne mešanih odzivov. Medtem ko so nekateri v ZDA razdeljeni glede upravičenosti teh ukrepov, so nekdanji visoki uradniki za nacionalno varnost kritizirali Trumpovo odločitev kot nepremišljeno in brez jasne strategije. Rusko zunanje ministrstvo je prav tako obsodilo to dejanje kot kršitev venezuelske suverenosti. Kljub temu podpredsednik ZDA JD Vance trdi, da je zajetje Maduroja okrepilo ameriški nadzor nad naravnimi viri Venezuele in demonstriralo vojaško moč Združenih držav. Ti dogodki sledijo prejšnjim prizadevanjem ZDA za vplivanje na Venezuelo, vključno z dovoljenjem podjetju Chevron za nadaljevanje črpanja nafte julija 2025, kar je bil del iskanja dialoga in politične stabilnosti med obema državama. Vendar pa so zdajšnji ukrepi, s katerimi ZDA načrtujejo neposredno nadzorovanje naftnih prihodkov in določanje, kam se lahko nafta prodaja, močno zaostrili ameriško politiko do Venezuele in nakazujejo dolgoročno prisotnost ter vpliv na politične in gospodarske odločitve Caracasa.

Benjamin Netanyahu je opozoril Iran pred hudimi posledicami v primeru izraelskega napada in izrazil usklajenost z Donaldom Trumpom glede politike do Irana. Iranski uradniki se bojijo obnovljenega izraelskega napada. Izraelski varnostni strokovnjaki ocenjujejo, da trenutni protesti v Iranu nimajo dovolj moči, da bi strmoglavili režim, kljub agresivnejši strategiji predsednika Trumpa.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet in drugi ruski uradniki so se ostro odzvali na nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede dveh možnih scenarijev za razvoj konflikta v Ukrajini. Šeremet je izjave ukrajinskega voditelja označil za posledico »paničnega napada« in izrazil mnenje, da so takšne trditve znak nestabilnosti v ukrajinskem političnem vrhu. Ruska stran trdi, da so napovedi o različnih potekih vojne v nasprotju z realnostjo na terenu. Kritike so se osredotočile predvsem na domnevno psihološko stanje predsednika Zelenskega, kar je del širšega vzorca retorike, ki jo ruski državni organi uporabljajo za spodkopavanje verodostojnosti ukrajinskega vodstva. Odzivi prihajajo v času, ko obe strani krepita svoje diplomatske in vojaške dejavnosti, medtem ko mednarodna skupnost spremlja razvoj dogodkov na fronti.

V Grčiji so s slovesnostmi praznovali Teofánijo, vključno z blagoslovom voda in spuščanjem križa, pri čemer je predsednik države prisostvoval dogodku v Pireju. Zaradi praznovanja so v Atenah in Pireju veljale posebne prometne ureditve. Na Zakintosu zaradi neugodnih vremenskih razmer križa niso spustili v morje, temveč so obred opravili v pristanišču. Atenski župan Haris Dukas je ob prazniku poudaril prenos svetlobe in upanja v vse dele mesta.

Po poročanju izraelskih medijev se je incident zgodil že 6. januarja zvečer. V nesreči je ena oseba umrla, več ljudi pa je bilo ranjenih.

Delcy Rodríguez, ki je prevzela vodenje Venezuele po nedavni aretaciji Nicolása Madura, je v svojem zadnjem nagovoru javnosti poslala ostro sporočilo tistim, ki ji grozijo. Poudarila je, da o njeni usodi ne bodo odločali zunanji akterji ali nasprotniki, temveč izključno Bog. Njene izjave prihajajo v času izjemno napetih političnih razmer v državi, ko Rodríguezova deluje kot vršilka dolžnosti predsednice republike po posredovanju ameriških sil v Caracasu preteklo soboto. Čeprav v svojem govoru ni poimensko izpostavila nobene konkretne osebe ali države, so bile njene besede uperjene proti tistim, ki spodkopavajo njeno avtoriteto ali ji neposredno grozijo. Politična situacija v Venezueli ostaja nestabilna, saj se država po odstranitvi Madura nahaja v obdobju tranzicije, ki ga zaznamujejo tako notranji pritiski kot mednarodno opazovanje. Rodríguezova s sklicevanjem na božjo previdnost utrjuje svoj položaj pred podporniki in nasprotniki v domovini.

Ruska javna zbornica in ministrstvo za izobraževanje pripravljata pilotni projekt, ki uvaja sistem kolektivnega varstva za otroke, mlajše od treh let. Po besedah Sergeja Ribalčenka, predsednika pristojne komisije pri javni zbornici, bo pobuda staršem omogočila varstvo malčkov v t. i. domačih jaslih. Ta oblika varstva naj bi formalizirala prakso, ki jo nekatere večdetne matere že izvajajo v obliki družinskih vrtčevskih skupin za lastne in tuje otroke. Projekt se osredotoča na reševanje pomanjkanja mest v javnih vrtcih za najmlajšo starostno skupino in hkrati spodbuja vključevanje mater na trg dela. Vzpostavitev kolektivnega varstva v domačem okolju naj bi zmanjšala administrativna bremena in omogočila fleksibilnejšo organizacijo predšolske vzgoje, medtem ko država zagotavlja strokovni nadzor nad izvajanjem tovrstnih storitev.

Administracija Združenih držav Amerike in predstavniki venezuelske vlade so začeli pogovore o znatnem povečanju dobav venezuelske nafte na ameriški trg. Po navedbah tiskovne agencije Reuters bi lahko do povečanja prišlo s preusmeritvijo naftnih količin, ki so bile prvotno namenjene Kitajski. Venezuela ima trenutno na tankerjih pripravljenih več milijonov sodčkov nafte, kar bi lahko hitro vplivalo na svetovne trge. Ameriški notranji minister Doug Burgum je ob tem izpostavil, da bi bila krepitev uvoza iz Venezuele koristna za zagotavljanje varnosti delovnih mest v ZDA. Pogovori nakazujejo na morebitno otoplitev odnosov med državama, ki so bili v preteklosti zaznamovani s sankcijami in diplomatskimi napetostmi. Glavni cilj ameriške strani je stabilizacija cen energentov in zmanjšanje odvisnosti od drugih strateških tekmecev. Venezuelska stran v pogajanjih vidi priložnost za oživitev svojega naftnega sektorja, ki ga je v zadnjem desetletju prizadelo pomanjkanje naložb in mednarodna izolacija. Morebitni dogovor bi pomenil velik premik v energetski politiki zahodne poloble, saj bi se Caracas ponovno močneje navezal na ameriško rafinerijsko infrastrukturo, ki je prilagojena prav težki venezuelski nafti.

Podpredsednik odbora ruske državne dume za proračun in davke Kaplan Paneš je sporočil, da bodo leta 2026 vsi prejemniki pokojnin v Ruski federaciji deležni povišanja izplačil. Ukrep bo zajel vse kategorije upokojencev, vključno s tistimi, ki prejemajo starostne pokojnine, socialne pokojnine ter pokojnine za nekdanje vojaško osebje in njim pridružene osebe. Povišanje bo izvedeno v skladu s potrjenim načrtom indeksacije, ki ga je odobrila ruska vlada. Posebnost napovedane uskladitve v letu 2026 je vključitev delovno aktivnih upokojencev, ki bodo prav tako deležni povišanja osnovnih izplačil. Po Paneševih besedah so sredstva za ta namen predvidena v proračunskem načrtu, cilj pa je ohranitev kupne moči upokojencev v razmerah gospodarskih sprememb. Odločitev odraža prizadevanja države za poenotenje sistema indeksacije za vse prejemnike zavarovalnih pokojnin, ne glede na njihov zaposlitveni status.

Venezuelske oblasti so razglasile sedemdnevno državno žalovanje za vojaškimi in civilnimi žrtvami, ki so izgubile življenje med ameriško vojaško operacijo 3. januarja. Vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delsy Rodríguez je v nagovoru na televiziji VTV poudarila, da je žalovanje posvečeno "mučencem", ki so padli med obrambo republike in predsednika Nicolása Madura pred tujo agresijo. Po njenih besedah so mladi moški in ženske dali svoja življenja za zaščito suverenosti države. Po poročanju ruskih in ameriških medijev so ameriške sile med operacijo, katere namen je bil zajetje predsednika Madura, pobile večji del njegove osebne straže in številne mimoidoče. Obrambni minister Vladimir Padrino López je potrdil, da je med žrtvami veliko število varnostnega osebja. Časnik New York Times poroča, da je skupno število smrtnih žrtev doseglo 80, medtem ko kubanske oblasti navajajo, da je bilo med ubitimi tudi 32 državljanov Cube. Rodríguezova je ob tem pozvala k notranjemu miru in končanju tujih pritiskov na državo.

Po poročanju ruskih medijev je v ameriškem zaporu umrl nekdanji uslužbenec Cie Aldrich Ames, ki je bil obsojen na dosmrtni zapor zaradi vohunjenja v korist Rusije. Star je bil 84 let.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozdravilo nastop funkcije nove pooblaščenke predsednika Venezuele Delcy Rodríguez in ji zaželelo uspeh pri njenem delu. Po navedbah tiskovne službe ministrstva v Moskvi Rusija podpira prizadevanja venezuelskih oblasti za zaščito državne suverenosti in nacionalnih interesov. V izjavi so poudarili, da prevzem dolžnosti s strani Rodríguezove simbolizira odločenost tamkajšnje vlade pri varovanju države pred zunanjimi pritiski. Miklavževo zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo pomen stabilnosti v tej latinskoameriški državi. Ruska diplomacija je izpostavila, da tesno spremlja notranjepolitično dogajanje v Venezueli in podpira legitimne institucije v njihovem boju za ohranitev neodvisnosti. Poteza Moskve potrjuje nadaljevanje tesnih diplomatskih in strateških vezi med državama, ki sta v preteklosti že večkrat sodelovali na področju energetike in obrambe.

Rosaviacija je sporočila, da so bila na letališčih v Vladikavkazu, Groznem in Magasu uvedene začasne omejitve za sprejem in odpošiljanje letal zaradi varnostnih razlogov. Omejitve na letališču v Sočiju so bile odpravljene, zato je letališče ponovno začelo delovati normalno.

V Ruski federaciji so 9. januarja 2026 stopile v veljavo strožje kazni za kršitelje cestnoprometnih predpisov, ki otroke v vozilih prevažajo brez ustreznih zadrževalnih sistemov oziroma avtosedežev. V skladu z dopolnili ruskega zakonika o upravnih prekrških so se globe za tovrstne kršitve podvojile. Ukrep je bil uradno napovedan ob objavi pravnih aktov konec decembra, ko so pristojni organi potrdili spremembe v 12.23 členu omenjenega zakonika. Sprememba zakonodaje je del širših prizadevanj ruskih oblasti za izboljšanje varnosti najmlajših udeležencev v prometu. Do zdaj veljavne kazni po mnenju pripravljavcev zakona niso imele zadostnega preventivnega učinka na voznike. Zvišanje glob bo najbolj obremenilo fizične osebe, ki kot vozniki ne zagotovijo varnostnih standardov, zakonodaja pa predvideva tudi sorazmerno visoke sankcije za pravne osebe in uradnike, odgovorne za organizirane prevoze otrok.