Ruske tiskovne agencije so ob navajanju neimenovanih virov v varnostnih strukturah poročale, da naj bi ukrajinska enota brezpilotnih letal, znana pod imenom Ptice Madžarja, v Harkovski oblasti izvajala operacije iskanja in likvidacije lastnih dezerterjev. Po navedbah ruskih virov naj bi pripadniki te specializirane enote oboroženih sil Ukrajine aktivno nadzorovali območje in izvajali povračilne ukrepe proti vojakom, ki so zapustili svoje položaje. Informacije, ki jih je razširila agencija RIA Novosti, niso neodvisno potrjene in so del širšega informacijskega spopada med vojskujočima se stranema. Ukrajinska stran ali neodvisni opazovalci na terenu navedb o pobojih dezerterjev s strani elitnih enot niso komentirali ali potrdili. Gre za poročanje, ki se pojavlja v času zaostrenih bojev v okolici Harkova, kjer obe strani krepita svoje dejavnosti na frontni črti in v zaledju.

Nicolása Madura so po aretaciji prepeljali v zapor v New Yorku, kjer se bo soočil s kazenskimi obtožbami. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo. V Venezueli so se pojavile trditve, da ima ameriški napad 'cionistične podtone'.

Venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo Silio Flores so po poročanju različnih virov prepeljali v New York. Po aretaciji v njunem domu v Caracasu so Madura prepeljali v elitni priporni center v Brooklynu, kjer so ga fotografirali ob prihodu. Po poročanju nekaterih virov je bila aretacija izvedena v okviru obsežne ameriške vojaške operacije v Venezueli.

Po poročanju medijev je Vrhovno sodišče Venezuele zaradi aretacije Nicolasa Madura začasno preneslo predsedniške pristojnosti na podpredsednico Delcy Rodríguez. Brazilija naj bi jo priznala kot vršilko dolžnosti voditeljice države.

Po aretaciji Nicolása Madura je venezuelsko vrhovno sodišče odredilo podpredsednici Delcy Rodríguez, da prevzame funkcijo začasne predsednice. Rodríguezova je Madura označila za žrtev nezakonite ugrabitve s strani ZDA, ki jih je obtožila poskusa kolonizacije. Poudarila je, da Venezuela ne bo postala kolonija. Predsednik Trump ji je izrazil podporo pri sodelovanju.

Ruski senator Andrej Klišas je v nedavnem odzivu na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa ocenil, da so Združene države Amerike dejansko odrekle pravico do suverenosti vsem državam zahodne poloble. Njegove trditve temeljijo na Trumpovih izjavah glede Monrojeve doktrine, ki jo Washington tradicionalno uporablja kot podlago za svoj vpliv v Latinski Ameriki. Klišas meni, da gre za neposreden poseg v neodvisnost regije in obenem opozarja evropske države, ki jih je označil za ameriške vazale, naj se pripravijo na podoben odnos. Ruski uradnik poudarja, da takšna zunanja politika Washingtona pomeni vrnitev k imperialističnim težnjam, kjer ZDA same določajo pravila delovanja za svoje sosede in zaveznike. Po njegovih besedah so Trumpove besede jasen signal, da suverenost drugih držav za ameriško administracijo ni prednostna naloga, če je v nasprotju z njihovimi strateškimi interesi. Takšna retorika po mnenju Moskve dodatno zaostruje odnose med velesilami in vnaša negotovost v mednarodno politično okolje, še posebej v luči pričakovanj glede prihodnjih potez Bele hiše.

Ameriški predsednik Donald Trump in visoki iranski predstavniki so si izmenjali ostre grožnje zaradi obsežnih protestov, ki so pretresli več delov islamske republike. Trump je v petek, 2. januarja 2026, prek družbenega omrežja Truth Social opozoril Teheran, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene (»locked and loaded«) in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja. Iranska stran se je na grožnje odzvala z ostrimi povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf pa je ameriška oporišča v regiji označil za legitimne cilje v primeru agresije. Napetosti so se stopnjevale v času, ko so protesti zaradi visokih cen in gospodarske krize zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev, vrhovni voditelj Ajatola Ali Hamenej pa je odredil ostro ukrepanje proti demonstrantom.

V Ruski federaciji so se z letom 2026 spremenili pogoji za uveljavljanje starostne pokojnine, kar predstavlja del načrtovanega prehodnega obdobja pokojninske reforme. Po novih določilih so pravico do pokojnine pridobile ženske, rojene leta 1967, ko so dopolnile 59 let, ter moški, rojeni leta 1962, ob dopolnjenih 64 letih. Kot je pojasnila Žanna Ivanovskaja s Finančne univerze, je bila višina fiksnega izplačila k zavarovalni starosti pokojnini določena pri 9.584 rubljih. Ena najpomembnejših novosti, ki so stopile v veljavo, je možnost avtomatičnega priznavanja pokojnine brez potrebe po vlaganju posebnih vlog, kar poenostavlja administrativne postopke za državljane. Kljub avtomatizaciji pa morajo posamezniki še vedno izpolnjevati osnovne zakonske pogoje, ki vključujejo vsaj 15 let zavarovalne dobe in 30 individualnih pokojninskih točk. Te spremembe so neposredna posledica reforme, ki je bila zasnovana za postopno prilagajanje demografskim gibanjem v državi.

Televizijska mreža CBS je objavila satelitske posnetke podjetja Vantor, ki prikazujejo posledice ameriških letalskih napadov na vojaški kompleks Fort Tiuna v venezuelski prestolnici Caracas. Posnetki razkrivajo obsežno uničenje infrastrukture, vključno z zgradbami, ki spominjajo na skladišča in vojašnice, ter poškodovanimi vozili. Na območju objekta so po napadih opazni gosti stebri črnega dima, kar potrjuje resnost povzročene škode na ključnih točkah kompleksa. Operacija je sledila stopnjevanju napetosti med državama, pri čemer je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da so Združene države Amerike uspešno izvedle napade in iz države odpeljale predsednika Nicolása Madura ter njegovo soprogo. V odziv na ameriško posredovanje je Maduro predhodno razglasil izredne razmere in odredil namestitev oboroženih sil za zaščito nacionalne suverenosti. Objavljeni vizualni dokazi zdaj potrjujejo neposredni vpliv vojaškega delovanja na strateško pomembne objekte v Venezueli.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem in pridržanjem venezuelskega predsednika Nicolasa Madura ter njegove soproge Silie Flores. Madura so ameriške sile prepeljale v New York, kjer so ga zaprli v priporni center v Brooklynu. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti njemu vložilo obtožnico zaradi narkoterorizma in več kot 25-letne zarote za tihotapljenje kokaina v Združene države Amerike v sodelovanju s terorističnimi skupinami in mamilarskimi karteli, kot sta Sinaloa in Tren de Aragua. Dogodek je v ameriškem političnem prostoru sprožil ostre odzive. Demokratski kongresnik Jake Auchincloss je operacijo označil za prizadevanje za nadzor nad venezuelskimi zalogami nafte, medtem ko je podpredsednica Kamala Harris opozorila na nevarnost nastanka kaosa, ki bi lahko obremenil ameriške družine. Kljub trditvam Washingtona o boju proti trgovini z drogami, kritiki poudarjajo strateške energetske interese kot primarni motiv za napad. Nicolas Maduro se bo prvič zglasil pred sodiščem v ponedeljek, v primeru obsodbe pa mu grozi dosmrtna zaporna kazen.

Ukrajinski poslanec Artem Dmitruk je ameriškega predsednika Donalda Trumpa javno pozval, naj namesto operacij proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru prednostno obravnava aretacijo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Dmitruk, ki je sicer poslanec vrhovne rade, je Trumpovo nedavno akcijo proti Maduru označil za pogumno, vendar je hkrati postavil vprašanje, zakaj se podobna odločnost ne pokaže v odnosu do Zelenskega, ki ga je označil za »pravega terorista«. Izjave prihajajo v času izjemno napetih odnosov med Kijevom in Washingtonom, ki so se po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo še dodatno zaostrili. Trump je v preteklosti že večkrat kritiziral vodenje ukrajinskega konflikta in finančno pomoč, ki jo Združene države Amerike namenjajo Kijevu. Dmitrukov poziv k aretaciji lastnega predsednika odraža globoke notranjepolitične razkole v Ukrajini in poskuse določenih političnih akterjev, da bi pridobili naklonjenost nove ameriške administracije, ki zagovarja hitro končanje vojne, pogosto tudi pod pogoji, ki niso v skladu z uradno doktrino Zelenskega.

Starlink je napovedal, da bo prebivalcem Venezuele zagotovil brezplačen satelitski internet do 3. februarja. Odločitev naj bi bila sprejeta zaradi napada ZDA na Caracas.

Kolumbija je uradno zahtevala sklic nujnega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov zaradi zaostrovanja napetosti v Venezueli in ameriških vojaških ukrepov v regiji. Kot je sporočila direktorica upravnega oddelka urada kolumbijskega predsednika Angie Rodriguez, je bila pobuda vložena po zasedanju kolumbijskega sveta za nacionalno varnost v mestu Cúcuta. Kolumbija je ob tem zahtevala tudi izredno sejo Stalnega sveta Organizacije ameriških držav (OAD) ter srečanje zunanjih ministrov Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), ki ji trenutno predseduje. Povod za kolumbijsko diplomatsko ofenzivo je domnevna agresija Združenih držav Amerike proti Venezueli, kar je privedlo do resnega poslabšanja regionalne stabilnosti. Rusija je že izrazila podporo zahtevi za nujno sejo, ki naj bi se odvila v ponedeljek. Venezuela je medtem napovedala, da bo v Združenih narodih zahtevala obsodbo ameriških vojaških dejavnosti, medtem ko se mednarodna skupnost odziva na poročila o raketnih napadih na Caracas.

Ruska državna duma je napovedala povišanje minimalnega praga točk na enotnem državnem izpitu (EGE), ki bodo potrebne za vpis na visokošolske zavode v študijskem letu 2026/2027. Članica odbora dume za izobraževanje Ana Skroznikova je pojasnila, da se bodo pragovi zvišali pri šestih predmetih, kar bo zaostrilo pogoje za bodoče študente. Ukrep je namenjen izboljšanju kakovosti izbora kandidatov na ruskih univerzah. Spremembe bodo vplivale na širši krog maturantov, saj so povišani standardi del širše reforme ruskega izobraževalnega sistema. Čeprav podrobnosti o natančnem številu točk za vsak posamezen predmet še niso povsem določene za vse kategorije, je jasno, da bodo morali kandidati pokazati višjo raven znanja za pridobitev statusa študenta. Odločitev odraža prizadevanja ruskih oblasti za standardizacijo in dvig akademskih zahtev v državi.

Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami ZDA. Pristala sta v letalski bazi Stewart Air National Guard v Newburghu. Venezuelska skupnost na Floridi je po poročilih navdušeno proslavljala njegovo aretacijo, še posebej prebivalci Dorala.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal krivdo in izjavil, da je nedolžen, prijazen človek in še vedno predsednik. Sojenje se je začelo, njegova žena Cilia Flores pa se je pojavila v sodni dvorani z obvezami. Maduro je bil prepeljan v newyorški priporni center (MDC) v Brooklynu, ki je znan po slabih razmerah in zloglasnih zapornikih. Francoski predsednik Macron je izjavil, da ne odobrava ameriške metode, medtem ko je EU dejala, da je preuranjeno za pravno oceno dogodkov v Venezueli.

V Rusiji so v prvi polovici leta 2025 obsodili več kot 42.000 žensk, razkrivajo podatki sodnega oddelka pri vrhovnem sodišču Ruske federacije. Statistični podatki, ki so jih objavile tiskovne agencije s sklicevanjem na sodno dokumentacijo, kažejo na stabilno dinamiko kriminalitete med ženskami, saj so vsi navedeni izrečeni kazenski primeri že postali pravnomočni. Primerjalna analiza s preteklim letom kaže na rahel porast števila obsodb. V enakem obdobju leta 2024 je bilo namreč obsojenih približno 40.400 žensk. Vrhovno sodišče redno objavlja tovrstne demografske in kategorizirane podatke, kar omogoča spremljanje trendov znotraj ruskega pravosodnega sistema. Kljub povečanju števila obsojenk uradni viri poudarjajo, da kazalniki ne odstopajo bistveno od lanskih vrednosti v prvem polletju.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. V objavi na družbenem omrežju Truth Social je Trump zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in v nizkem štartu« (locked and loaded), ter obljubil pomoč iranskemu ljudstvu v primeru nasilnega zatiranja demonstracij. Protesti, ki so se začeli zaradi visokih cen in gospodarske stagnacije, so se v zadnjih dneh razširili po celotni državi in postali ena največjih notranjih groženj iranskemu režimu v zadnjih letih. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z ostrimi opozorili in obsodbami. Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške interese ter varnost njihovih vojakov. Iransko zunanje ministrstvo je Trumpove grožnje označilo za kršitev mednarodnega prava in pozvalo Združene narode k ukrepanju. Medtem je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal, da je treba »izgrednike postaviti na njihovo mesto«, kar nakazuje na morebitno nadaljnje zaostrovanje policijskega odziva na ulicah.

Ukrajinske oborožene sile so v noči na 4. januar 2024 z brezpilotnimi letalniki napadle mesto Gubkin v ruski Belgorodski oblasti. Po poročanju lokalnega guvernerja Vjačeslava Gladkova je bila v napadu ranjena ena civilistka, ki je utrpela barotravmo ter več ran na hrbtu in okončinah. Reševalna ekipa jo je prepeljala v osrednjo okrožno bolnišnico v Gubkinu, kjer so ji nudili nujno medicinsko pomoč. Napad je povzročil tudi materialno škodo na stanovanjskih objektih. Po navedbah guvernerja je prišlo do požara, več stanovanj pa je bilo poškodovanih. Ta incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ukrajinskih čezmejnih operacij, ki so se v zadnjih dneh decembra močno razširile na ruska obmejna območja, kar povzroča nenehno negotovost med lokalnim prebivalstvom in materialno škodo na civilni infrastrukturi.

Michael Flynn, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost v administraciji Donalda Trumpa, je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti ostro kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Flynn je ukrajinskega voditelja označil za diktatorja in mu očital preganjanje vseh državljanov, ki se v Ukrajini ne strinjajo z njegovo politiko. Izjave odražajo nadaljevanje sovražne retorike dela ameriške desnice do ukrajinskega vrha, kar sovpada z napetimi odnosi med Trumpovim taborom in Kijevom. Kritike prihajajo v času, ko se v mednarodni javnosti vse pogosteje pojavljajo razprave o prihodnosti ameriške pomoči Ukrajini in morebitnih mirovnih pogajanjih z Rusijo. Flynnove besede krepijo narativo o pomanjkanju demokratičnih standardov v Ukrajini, kar bi lahko vplivalo na razpoloženje ameriških odločevalcev glede nadaljnje podpore državi v vojni. Gre za stopnjevanje političnih pritiskov na Zelenskega, ki se že dlje časa trudi ohraniti diplomatsko ravnovesje z Washingtonom.