Sirske varnostne sile so v obmorskem mestu Latakija v torek uvedle začasno policijsko uro, ki bo trajala trinajst ur dnevno. Ukrep so oblasti sprejele po valu nasilnih incidentov in sektorskega nasilja, ki je zajelo četrti z večinsko alavitskim prebivalstvom. Poročila navajajo, da so bili v napadih tarče trgovine in vozila, ki so jih neznanci vandalizirali, razmere pa so terjale tudi smrtne žrtve. Latakija velja za trdnjavo alavitske manjšine, ki ji pripada tudi nekdanji predsednik Bašar al Asad. V povezavi z nemiri in dejavnostmi, povezanimi s prejšnjim režimom, so sirske oblasti aretirale 21 oseb. Po navedbah lokalnega poveljstva notranje varnosti se policijska ura začenja ob 17. uri po lokalnem času in je namenjena stabilizaciji varnostnih razmer v tem strateško pomembnem pristaniškem mestu. Gre za enega resnejših izbruhov nasilja v regiji po nedavnih političnih spremembah v državi, kjer se nove oblasti spopadajo z globokimi sektorskimi razkoli.

Rusija je pozvala ZDA, naj prenehajo zasledovati naftni tanker, ki je plul proti Venezueli in zdaj beži pred ameriško obalno stražo v Atlantskem oceanu. Posadka drugega tankerja, povezanega z Iranom, je tanker prebarvala z rusko zastavo, da bi se izognila zasegu s strani ZDA. Kljub ameriški blokadi pa kitajski tankerji plujejo proti venezuelskim vodam.

Ameriška vojska je sporočila, da je bilo v Siriji ta mesec ubitih ali ujetih skoraj 25 borcev Islamske države. Do tega je prišlo po zasedi, v kateri sta bila ubita dva ameriška vojaka in civilist.

Donald Trump je med srečanjem z Benjaminom Netanjahujem zagrozil Hamasu in Iranu ter Izraelu obljubil podporo. Izrael in ZDA sta se dogovorila, da bosta Hamasu dala dva meseca časa za razorožitev. Trump je pohvalil Izrael zaradi spoštovanja prekinitve ognja v Gazi in spodbudil Netanjahuja k prehodu v drugo fazo.

Jemenski predsedniški svet pod vodstvom Rašada al Alimija je v torek uradno preklical skupni obrambni sporazum z Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Jemen je zahteval, da vse emiratske sile v roku 24 ur zapustijo državo, hkrati pa je razglasil 90-dnevno izredno stanje. Ukrep vključuje tudi 72-urno zaporo vseh pristanišč in mejnih prehodov, kar predstavlja drastično zaostritev odnosov med nekdanjima zaveznicama v jemenski državljanski vojni. Odločitev za prekinitev sodelovanja je sledila poročilom o emiratskih pošiljkah orožja Južnemu prehodnemu svetu (STC), ki si prizadeva za neodvisnost južnega dela Jemna. Osrednja jemenska vlada te poteze razume kot neposredno spodkopavanje svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti. Zahteva po takojšnjem umiku sil ZAE pomeni pomemben premik v regionalni varnostni dinamiki, saj so bili Emirati ključni član koalicije, ki se je borila proti uporniškim Hutijem, vendar so hkrati podpirali separatistične težnje na jugu države.

Iran je Združenim narodom poslal uradno protestno noto zaradi nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o morebitnih novih vojaških udarih proti Iranu in posvarila pred zaostrovanjem napetosti.

V Somaliji so potekali množični protesti proti izraelskemu priznanju Somalilanda, ki so bili največji doslej. Somalski predsednik je odpotoval v Turčijo na pogovore s predsednikom Erdoganom, ki je prav tako obsodil izraelsko priznanje. Voditelji so pozvali prebivalce Somalije in Somalilanda, da nasprotujejo priznanju.

Izrael je prepovedal delovanje več deset humanitarnim organizacijam na zasedenem Zahodnem bregu in v Gazi, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfam, zaradi neizpolnjevanja novih zahtev glede razkritja osebja, kar je po mnenju organizacij močno oviralo njihovo delovanje. Medtem je nova predsednica zdravstvenega odbora Knesseta ponovno pozvala k izstopu Izraela iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ker naj bi bila agencija v Ženevi antisemitska.

Izraelska vojska je v torek izvedla serijo napadov na različnih delih območja Gaze, s čimer je ponovno kršila določila veljavnega sporazuma o prekinitvi ognja. Po poročanju tujih medijev so bili tarča napadov kraji severno od Rafe, območje vzhodno od Kan Junisa ter taborišče Magazi v osrednjem delu enklave. Poleg zračnih napadov so izraelske sile izvajale tudi obsežne rušilne operacije v mestu Rafa, ki je trenutno pod njihovim nadzorom. Civilno prebivalstvo se ob stopnjevanju vojaških aktivnosti spopada še s katastrofalnimi humanitarnimi razmerami, ki so jih dodatno poslabšale obilne zimske padavine. Poplave so uničile še tisto malo premoženja, ki je razseljenim Palestincem ostalo v taboriščih. V enem izmed incidentov vzhodno od Deir al Balaha so izraelski vozniki z ognjem ranili palestinsko žensko, ki je bila kasneje prepeljana v bolnišnico Al Aksa. Razmere v enklavi ostajajo izjemno napete, saj se kljub mednarodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer vojaške operacije ne ustavijo.

Iran je uradno protestiral pri Združenih narodih zaradi nedavnih izjav in groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iranski ambasador pri ZN je obsodil te "neodgovorne grožnje" v pismu Varnostnemu svetu ZN. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost glede izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o potencialnih novih vojaških napadih na Iran in pozvala k zadržanosti.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Tajvanska vojska je izvedla nujne vaje za bojno pripravljenost v mestu New Taipei kot odziv na dvodnevne vojaške vaje kitajske Ljudske osvobodilne vojske. Kitajska je izvedla tudi vaje z bojnimi izstrelki blizu Tajvana, ki naj bi bile ene največjih do sedaj. Vaje so poimenovane 'Justice Mission 2025' in predstavljajo šesto večjo vojaško vajo Kitajske okoli Tajvana.

Iran je Združenim narodom uradno protestiral zaradi nedavnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Iranski ambasador pri ZN Amir Saeid Iravani je v pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil "te nespametne grožnje". Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o morebitnih novih vojaških napadih na Iran in posvarila pred zaostrovanjem napetosti.

Po poročilih o napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji, je Rusija zaostrila retoriko proti Ukrajini in zagrozila s povračilnimi ukrepi, pri čemer ni predložila dokazov o ukrajinski vpletenosti, ker naj bi bili vsi droni sestreljeni. Kremelj trdi, da je Kijev poskušal spodkopati Trumpovo mediacijo, vendar naj napad ne bi ogrozil dialoga med ruskim in ameriškim predsednikom. Ukrajinski predsednik Zelenski je obtožbe zanikal in dejal, da gre za rusko provokacijo, namenjeno spodkopavanju diplomatskih prizadevanj med Kijevom in Washingtonom. Kitajska je pozvala k umiritvi in dialogu. Medtem sta se po telefonu pogovarjala Putin in Trump.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, in zatrdila, da ni verjetnih dokazov za to. Zelenski je s Trumpom razpravljal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini kot del varnostnih jamstev. Putin se je o Ukrajini pogovarjal z iranskim predsednikom Pezeškiyanom.

Predsednik Trump je izjavil, da so ZDA napadle in uničile pomol v Venezueli, ki naj bi se uporabljal za nakladanje drog na plovila. Ta napad označuje preusmeritev ameriških prizadevanj s pomorskih na kopenske cilje v boju proti narkotikom. Natančnejših informacij o morebitnih žrtvah ali škodi venezuelske oblasti niso posredovale.

Savdska Arabija je bombardirala jemensko pristaniško mesto Mukalla zaradi pošiljke orožja iz ZAE za separatistične sile. Savdska Arabija je nato ukazala enotam ZAE, da v 24 urah zapustijo Jemen. ZAE so kasneje sporočili, da umikajo svoje sile iz Jemna in zaključujejo svojo protiteroristično misijo zaradi spremenjenih varnostnih razmer.

Ruski državni mediji so poročali, da je zunanji minister Sergej Lavrov izjavil, da so ukrajinske oborožene sile napadle uradno rezidenco predsednika Putina v Novgorodski regiji. Kremelj je dejal, da je bil domnevni ukrajinski napad z dronom na rezidenco predsednika Vladimirja Putina teroristično dejanje, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Kremelj je sporočil, da bo Putinovo lokacijo v prihodnje ohranil skrivno.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost zmanjšal pomen najnovejših kitajskih vojaških vaj v bližini Tajvana. Trump je dejal, da ga dejavnosti kitajske vojske ne skrbijo, saj so takšne vaje v regiji prisotne že več kot dve desetletji. Po njegovih besedah gre za rutinske operacije, o katerih ga kitajski predsednik Xi Jinping ni predhodno obvestil, vendar je Trump ob tem izpostavil njun dober osebni odnos. Do stopnjevanja napetosti prihaja le dva tedna po tem, ko so Združene države Amerike Tajvanu odobrile prodajo orožja v vrednosti 11 milijard dolarjev. Kitajska ljudska armada je v odziv na omenjeno prodajo orožja začela drugi dan vaj, ki vključujejo tudi streljanje s pravim strelivom. Kljub kitajskemu pritisku Trump vztraja, da Xi Jinping nima namena napasti otoka. Predsednik je poudaril, da so se tovrstne pomorske vaje izvajale že zadnjih 20 do 25 let, vendar jih javnost zdaj interpretira drugače. Njegove izjave so bile podane med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na posestvu Mar-a-Lago.

Savdska Arabija je javno obtožila Združene Arabske Emirate "zelo nevarnih" dejanj v Jemnu in vodila "omejene" zračne napade na jemensko pristanišče Mukala, pri čemer je ciljala na tujo vojaško podporo. Jemenska vlada je prekinila obrambni pakt z Abu Dabijem in zahtevala umik sil ZAE v 24 urah. ZAE so sporočili, da umikajo svoje preostale protiteroristične enote iz Jemna.