APDEJT.si

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je ponovno, že drugič zapored, odredil začetek božičnega praznovanja 1. oktobra, z namenom spodbujanja gospodarstva. Poleg tega je Maduro kritiziral vojaške aktivnosti Združenih držav Amerike v Karibih, ki jih je označil za 'brez precedensa' in kot grožnjo Venezueli, ter izrazil zaskrbljenost glede ameriških načrtov v zvezi z venezuelskimi naravnimi viri.

Aktivistična skupina, ki želi dostaviti pomoč Gazi, je sporočila, da je eno od njihovih plovil zadela domnevna naprava brez posadke, medtem ko je bilo zasidrano v Tuniziji. Tunizijske oblasti so zanikale, da bi šlo za napad z dronom, in navedle, da je požar na ladji najverjetneje zanetil eden od aktivistov na krovu. Specialna poročevalka ZN je obiskala prizorišče incidenta.

Ameriška vojska je že tretjič v tem tednu prestregla rusko letalo v mednarodnem zračnem prostoru blizu Aljaske. Severnoameriško poveljstvo zračne obrambe (NORAD) je sporočilo, da rusko vojaško letalo ni vstopilo v ameriški ali kanadski zračni prostor. Opazno je povečanje tovrstnih incidentov po srečanju med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Anchorageu.

Kim Jong-un je obiskal novo proizvodno linijo raket, preden je z vlakom odpotoval v Peking na vojaško parado, poroča agencija Yonhap. Obisk proizvodnje raket je bil izveden v ključnem vojaško-industrijskem podjetju. Poročila kažejo na pospešeno proizvodnjo raket.

Dirka po Španiji se je soočala z nadaljnjimi prekinitvami zaradi propalestinskih protestov, zaradi česar so kolesarji glasovali za nevtralizacijo 17. etape, če bi protesti ovirali potek. Dirka je bila skrajšana, zadnji dve etapi pa sta potekali pod strogim nadzorom varnostnih sil. Javier Guillen, direktor dirke, je obljubil, da bo dirka končana v Madridu, proteste pa označil za nezakonite. Egan Bernal je zmagal na skrajšani etapi.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je ob 77. obletnici ustanovitve države izjavil, da nobena sila ne more ogroziti statusa in varnosti Severne Koreje. V govoru je poudaril, da je varnost države absolutna in izključil možnost denuklearizacije. Kim je obljubil, da bo branil suverenost države.

Francoski časnik Le Figaro poroča, da bo Turčija z novim projektom nacionalne letalonosilke prehitela francosko letalonosilko Charles de Gaulle in postala država z največjo vojaško ladjo v Sredozemlju.

Izraelska vojska je izvedla dodatne racije na štirih lokacijah v južni Siriji blizu Golanske planote, kjer so zasegli orožje in zaslišali osumljence. Poročilo pa razkriva, da 88 odstotkov izraelskih vojaških preiskav o vojnih zločinih od oktobra 2023 ni dalo rezultatov. Izraelska vojska je obtožena ponovnih kršitev sirske suverenosti.

Novozelandska obveščevalna služba (NZSIS) je opozorila, da je Kitajska najaktivnejša sila pri tujem vmešavanju v državi. Kitajska je te obtožbe zavrnila in jih označila za neutemeljene ter ideološko pristranske. NZSIS je objavil tudi poročilo, ki opozarja na najzahtevnejše varnostno okolje v Novi Zelandiji v zadnjem času.

V tovarni za proizvodnjo anestezijskega plina v okrožju Ergene v turškem Tekirdağu je prišlo do eksplozije kotla, v kateri sta umrla dva delavca. Žrtvi sta bila vodja izmene in električar. Oblasti so sprožile preiskavo o vzrokih nesreče in sprejele varnostne ukrepe.

Turška nacionalna obveščevalna služba (MİT) je v tajni operaciji uspešno pripeljala dva svoja uslužbenca iz rok PKK v Turčijo. Žal je eden od uslužbencev med operacijo umrl. Različni viri poročajo o tem dogodku, pri čemer nekateri poudarjajo, da je operacija potekala z veliko mero tajnosti.

Norveška obveščevalna služba je pro-ruske hekerje obtožila kibernetskega napada na jez v Bremangerju, ki se je zgodil aprila. Po navedbah agencije je šlo za del naraščajočega vala kibernetskih operacij, usmerjenih v zahodno infrastrukturo. Vodja norveške protiobveščevalne agencije je izjavil, da so ruski hekerji za kratek čas prevzeli nadzor nad jezom.

Tulsi Gabbard, direktorica nacionalne obveščevalne službe ZDA, je sporočila, da je Trumpova administracija odvzela varnostna dovoljenja 37 trenutnim in nekdanjim obveščevalnim strokovnjakom, ki jih obtožuje "politizacije in manipuliranja z obveščevalnimi podatki". Ta poteza je sprožila kritike in obtožbe o politični motiviranosti.

V oboroženem napadu v provinci Sistan in Balučistan v jugovzhodnem Iranu je bilo ubitih pet iranskih policistov. Neznani napadalci so iz zasede napadli dve policijski enoti v bližini mesta Iranšahr. Iranski mediji poročajo, da gre za teroristični napad, za katerega naj bi bila odgovorna separatistična organizacija Džejš al-Adl.

Turška nacionalna obveščevalna služba (MİT) je izvedla operacijo proti mreži spletnih prevarantov v Ankari in aretirala vodjo organizacije, znanega kot Ö.Ş. V operaciji so zaprli 1250 spletnih strani, ki so bile uporabljene za izvajanje prevar. Preiskava je razkrila, da so oškodovancem s ponarejenimi dokumenti povzročali finančno škodo.

Avstralija in Japonska sta se dogovorili o poglobitvi obrambnega sodelovanja, zaščiti svojih državljanov v tujini in pogajanjih o novih nakupih fregat. Ta poteza je odgovor na naraščajoči vojaški vpliv Kitajske v azijsko-pacifiški regiji. Japonski in avstralski ministri so se sestali v Tokiu in potrdili krepitev vezi, kar sovpada z nedavno vojaško parado v Pekingu.

Predsednik Republike Severni Ciper Ersin Tatar in člani turškega kabineta so izrazili sožalje ob smrti policistov, ki so umrli v oboroženem napadu na policijsko postajo v okrožju Balçova v İzmirju, Turčija. Tatar je izrazil globoko žalost ob novici o zahrbtnem napadu.

Kitajski obrambni minister Dong Jun je v torek zvečer opravil videokonferenco z ameriškim obrambnim sekretarjem Peteom Hegsethom, na kateri je poudaril pomen odprte komunikacije in spoštovanja medsebojnih temeljnih interesov. Dong je pozval ZDA k ohranjanju komunikacije in odprtosti ter k spodbujanju stabilnega razvoja odnosov med državama. Srečanje je potekalo na zahtevo ameriške strani.

Indija je izdala opozorilo svojim državljanom glede nevarnosti pridružitve ruski vojski in pozvala Rusijo, naj preneha z novačenjem Indijcev za vojaške podporne vloge. Zunanje ministrstvo je poudarilo, da so takšne ponudbe 'polne nevarnosti' in ponovilo opozorila državljanom, naj se izogibajo tovrstnim aktivnostim. Indija je tudi zahtevala izpust tistih državljanov, ki že služijo v ruski vojski.

Švica kljub naraščajočim stroškom vztraja pri nakupu lovskih letal F-35A od Združenih držav Amerike. Ameriška stran zahteva, da Švica nosi dodatne stroške proizvodnje, ki se gibljejo med 650 milijoni in 1,3 milijarde švicarskih frankov. Švica ni uspela doseči dogovora o fiksni ceni z Washingtonom.