APDEJT.si

Indija je izdala opozorilo svojim državljanom glede nevarnosti pridružitve ruski vojski in pozvala Rusijo, naj preneha z novačenjem Indijcev za vojaške podporne vloge. Zunanje ministrstvo je poudarilo, da so takšne ponudbe 'polne nevarnosti' in ponovilo opozorila državljanom, naj se izogibajo tovrstnim aktivnostim. Indija je tudi zahtevala izpust tistih državljanov, ki že služijo v ruski vojski.

Švica kljub naraščajočim stroškom vztraja pri nakupu lovskih letal F-35A od Združenih držav Amerike. Ameriška stran zahteva, da Švica nosi dodatne stroške proizvodnje, ki se gibljejo med 650 milijoni in 1,3 milijarde švicarskih frankov. Švica ni uspela doseči dogovora o fiksni ceni z Washingtonom.

Pakistanske varnostne sile so sprožile ciljne napade na skrivališča militantov v Bajaurju in Khyber Pakhtunkhwa, kar je povzročilo razselitev več kot 20.000 družin. Uradniki so sporočili, da je cilj operacije, ki je že razselila več kot 100.000 ljudi, utrdbe upornikov.

Direktor FBI, Kash Patel, je z izjavo o boju proti kitajskemu vplivu z novo pisarno v Wellingtonu povzročil diplomatsko nelagodje na Novi Zelandiji. Peking je potezo ostro obsodil in izrazil šokiranost nad odprtjem pisarne.

Tajvan je prejel prvo pošiljko bojnih dronov Altius-600M iz Združenih držav Amerike, kar naj bi okrepilo obrambne zmogljivosti otoka glede na naraščajoči vojaški pritisk Kitajske. Tajvansko obrambno ministrstvo je poudarilo, da bo dobava sistemov zagotovila takojšnjo bojno pripravljenost njihovih oboroženih sil. Tajvan načrtuje nabavo približno 50.000 dronov v naslednjih dveh letih.

V Washingtonu D.C. so člani verskih skupnosti protestirali in molili zaradi povečanega števila zveznih organov pregona. Protestniki so kritizirali tudi izvršni ukaz župana, ki omogoča nedoločno sodelovanje policije z zveznimi organi pregona. V Chicagu je nekdanji general izrazil zaskrbljenost glede morebitne namestitve pripadnikov Nacionalne garde, saj bi to lahko škodovalo ugledu vojske. V Kaliforniji pa so sprejeli zakon, ki od šol zahteva obveščanje staršev o operacijah ICE.

Španska vlada je začasno ustavila načrte za nakup lovskih letal F-35 ameriškega proizvajalca Lockheed Martin. Razlog za to naj bi bila usmeritev Madrida k večjim investicijam v evropsko obrambno industrijo v letu 2025. Namesto ameriških letal F-35 bo Španija iskala evropske alternative, kot je Eurofighter.

Venezuelski minister za obrambo, Vladimir Padrino López, je izjavil, da je država pripravljena odgovoriti na morebitno vojaško posredovanje Združenih držav Amerike na njenem ozemlju. Padrino je navedel, da je v državi nameščenih 10.380 vojakov, katerim se je v zadnjih dneh pridružilo še 15.000 pripadnikov vojske in milice v obmejnih državah s Kolumbijo, Táchira in Zulia.

Terminal 4 na letališču Heathrow je bil evakuiran zaradi možnega incidenta z nevarnimi materiali. Specialistične ekipe londonske gasilske brigade so prisotne na kraju dogodka. Potnikom so svetovali, naj ne potujejo na terminal 4.

Združene države so začasno napotile bojna letala F-35 v Južno Korejo kot del letne skupne vojaške vaje Ulchi Freedom Shield, ki poteka med zaveznicama. Napotitev, ki jo je potrdila ameriška vojska, poudarja zavezanost ZDA k regionalni varnosti in pripravljenosti. Deset letal F-35 se je pridružilo vajam, katerih cilj je okrepiti kombinirano pripravljenost in odvračanje.

Notranji minister Turčije, Ali Yerlikaya, je obiskal dva policista in enega civilista, ki so bili ranjeni v napadu na policijsko postajo v İzmirju. Minister je ranjene obiskal v bolnišnici, kjer prejemajo zdravstveno oskrbo.

V turškem parlamentu se je sestal Odbor za nacionalno solidarnost, bratstvo in demokracijo pod vodstvom predsednika parlamenta Numana Kurtulmuşa, da bi razpravljali o strategijah za dosego cilja »Turčije brez terorizma«. Odbor je poslušal predstavnike sindikatov in poslovnih združenj, kot je Turška zveza zbornic in borz (TOBB), s ciljem čimprejšnje priprave celovitega načrta.

Na prvi seji komisije za »Turčijo brez terorizma« v turškem parlamentu (TBMM) so poslanci strank, ki nimajo skupine v parlamentu, predstavili stališča svojih strank. Prav tako so na seji spregovorili člani komisije iz vrst AK Partije.

V Alepu je prišlo do spopadov med sirsko vojsko in teroristično organizacijo PKK/YPG, pri čemer je po navedbah sirskega obrambnega ministrstva življenje izgubil en sirski vojak. Do spopadov je prišlo, ko so se pripadniki SDG, sirske veje PKK/YPG, poskušali infiltrirati v vojaške položaje sirske vojske. Incident se je zgodil po tem, ko je PKK/YPG v Hasekeju organizirala nezakonito konferenco, s čimer je kršila dogovor z dne 10. marca.

V Libiji poteka druga faza lokalnih volitev, ki so jo zaznamovali varnostni incidenti in nepravilnosti, zaradi katerih so nekatere od njih preložili. Volitve, ki potekajo pod strogimi varnostnimi ukrepi, veljajo za preizkus demokracije v državi, ki jo od leta 2011 pesti nestabilnost. Kljub temu, da so se volitve začele v 26 občinskih svetih, so bile večinoma prekinjene zaradi napadov na urade in varnostnih odredb, kar kaže na stalno nestabilnost.

Generalni sekretar NATO Mark Rutte je sporočil, da bo vrh NATO leta 2026 potekal v Ankari v Turčiji, natančneje 7. in 8. julija v predsedniškem kompleksu Beştepe (Külliye). Rutte se je Turčiji zahvalil za gostiteljstvo in poudaril njen dragocen prispevek k skupni varnosti zavezništva v zadnjih 70 letih.

Predsednik turške Stranke nacionalističnega gibanja (MHP), Devlet Bahçeli, je izjavil, da se ne sme zamuditi »zlata priložnost« za vzpostavitev Turčije brez terorizma. Poudaril je, da je treba ohraniti občutek bratstva in enotnosti pod skupno državno streho.

Predsednik turškega parlamenta (TBMM) Numan Kurtulmuş je v Afyonkarahisarju na srečanju s civilno družbo poudaril, da v procesu 'Turčije brez terorizma' ni bilo in ne bo nobenih pogajanj s terorističnimi organizacijami. Njegova izjava je bila jasna in odločna.

V turški provinci Çanakkale so zaradi preprečevanja gozdnih požarov začasno prepovedali prodajo in uporabo eksplozivnih in vnetljivih snovi, kot so ognjemeti, signalne rakete in bakle. Guvernerstvo Çanakkale je odlok sprejelo, da bi zmanjšalo tveganje za nastanek požarov v regiji.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un se je po šestih letih in osmih mesecih ponovno mudil na Kitajskem, kjer se je udeležil vojaške parade. Državna televizija Severne Koreje je predvajala 50-minutni dokumentarec o njegovem obisku, ki je izpostavil dvostranske pogovore z Vladimirjem Putinom in Xi Jinpingom, domačim gledalcem pa ponudil redek vpogled v napredno orožje Pekinga. Južnokorejski minister za združitev je izrazil možnost, da je Kim Jong Un pogojeval svoj obisk s tem, da Kitajska ne omenja denuklearizacije. Medtem pa viri znotraj Severne Koreje poročajo, da obisk označuje uvod v čistke, usmerjene v sodne, varnostne in tuje trgovinske uradnike.