APDEJT.si

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predstavil nov predlog zakona, ki naj bi okrepil pooblastila Nacionalnega protikorupcijskega biroja Ukrajine (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAPO) ter ponovno vzpostavil neodvisnost teh protikorupcijskih organov. Ključna določba zakona vključuje obvezno testiranje z detektorjem laži vsaki dve leti za uslužbence, ki imajo sorodnike v Rusiji, s čimer naj bi zagotovili pravičnost in omejili morebitne vplive.

Kitajska je zanikala obtožbe Donalda Trumpa o skrivnem izvajanju jedrskih poskusov in pozvala ZDA, naj ohranijo moratorij na jedrske poskuse. Razjasnilo se je, da se Trumpova odredba o ponovnem preizkušanju nanaša na možnost izvedbe prve jedrske eksplozije v ZDA po letu 1992.

Evropski zavezniki Ukrajine so izrazili pripravljenost za zagotovitev varnostnih jamstev državi po doseženem mirovnem sporazumu z Rusijo. Francoska vlada je sporočila, da pričakujejo potrditev ameriške podpore tej "koaliciji voljnih" za zagotavljanje varnosti Ukrajini. Pričakuje se, da bodo evropski voditelji to potrdili na srečanju v Elizejski palači.

Administracija ameriškega predsednika Trumpa pripravlja načrt za upravljanje Gaze po koncu vojne. Medtem je generalni direktor IAEA Rafael Grossi prejel posebno policijsko zaščito zaradi groženj v luči napetosti glede iranskega jedrskega programa. Avstralija je obtožila Iran organiziranja antisemitskih napadov, medtem ko je Iran zanikal vpletenost in trdil, da se upira sionizmu. Avstralski obveščevalec namignil na vlogo Mosada pri razkritju iranskih napadov.

Vladimir Putin se naj bi izogibal srečanju z Volodimirjem Zelenskim zaradi strahu pred izgubo podobe »velike sile«. Zelenski je pozval države globalnega juga, kot je Južna Afrika, naj podprejo mirovna pogajanja. Rusija naj bi zavzela dodatne vasi. Zelenski je izjavil, da je pripravljen na srečanje s Putinom kadarkoli, vendar Moskva po njegovem mnenju ponovno zavlačuje.

V Jeruzalemu so palestinski napadalci ubili šest ljudi in ranili dvanajst na avtobusni postaji. Španija in Izrael sta zaostrila odnose, Izrael pa je španskima ministroma prepovedal vstop zaradi španskih prizadevanj za zaustavitev "genocida v Gazi". Izraelsko vrhovno sodišče je razkrilo, da Izrael palestinskim zapornikom namenoma odteguje minimalno količino hrane. V Gazi je bilo ubitih več kot 64.000 Palestincev od začetka izraelske agresije oktobra 2023, med njimi večinoma ženske in otroci. Še en palestinski novinar je bil ubit s strani izraelske vojske, s čimer se je število smrtnih žrtev med novinarji povzpelo na 250.

Nemški obrambni koncern Rheinmetall je v Spodnji Saški odprl največjo tovarno za proizvodnjo streliva v Evropi. Tovarna v Unterlüssu naj bi do leta 2027 dosegla polno zmogljivost, s proizvodnjo 350.000 artilerijskih izstrelkov kalibra 155 milimetrov letno. Del proizvodnje bo namenjen tudi Ukrajini. Tovarna naj bi okrepila položaj Rheinmetalla kot največjega proizvajalca streliva tega kalibra v zahodnem svetu.

Donald Trump je napovedal preiskavo proti Georgeu Sorosu zaradi financiranja protestnih gibanj v ZDA. Medtem je Poljska okrepila sodelovanje z Ukrajino po ruskem napadu z droni, pri čemer ukrajinski strokovnjaki usposabljajo poljske vojake za boj proti dronom.

Ukrajina je javno razkrila novo različico križarske rakete R-360 "Neptune", imenovano tudi "Long Neptune", z dometom 1000 km. Raketa je bila prvič prikazana javnosti in se uporablja v bojih že od marca.

V Gruziji so se začele obsežne mednarodne vojaške vaje "Agile Spirit 2025", ki vključujejo premestitev gruzijske in ameriške vojaške tehnike. Konvoj ameriških oklepnikov in gruzijskih vozil Didgori ter Cobra se je iz Senakija že premestil v bazo Vaziani, kjer bodo potekale vaje.

Donald Trump je ponovno govoril z Vladimirjem Putinom in ga pohvalil, hkrati pa kritiziral Volodimirja Zelenskega, češ da je 'največji prodajalec na svetu'. Trump je dejal, da ZDA ne bodo več namenjale denarja Ukrajini. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je v Kijevu poudaril prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in se sestal z Zelenskim, kjer so razpravljali o obrambi, sankcijah in varnostnih jamstvih. Ukrajina pričakuje, da bodo ključni temelji njene varnosti kmalu določeni.

Poročali so, da se je drugi val protestov »No Kings« odvil po Združenih državah Amerike, kjer so protestniki izražali nestrinjanje z domnevno »avtoritarno« agendo predsednika Donalda Trumpa. Republikanska stranka je te proteste označila za "sovraštvo do Amerike". Poleg tega je Peru razglasil izredne razmere v glavnem mestu.

Kljub prejšnji odpovedi srečanja med Trumpom in Putinom v Budimpešti, Rusija in Madžarska trdita, da se priprave nadaljujejo, čeprav je datum še negotov. Rusija bombardira Ukrajino in po besedah Zelenskega to kaže, da Rusiji ni do diplomacije. ZDA so sprostile ključne omejitve glede uporabe zahodnih raket dolgega dosega za Ukrajino, konkretno britanskih Storm Shadow za napade znotraj Rusije. Trump je prejšnji teden po telefonu govoril s Putinom, nakar je bilo napovedano srečanje v Budimpešti za pogovore o Ukrajini.

Donald Trump je izjavil, da je imel obsežen telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom dan pred načrtovanim srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Volodimir Zelenski je izjavil, da želi od ZDA naročiti 25 sistemov zračne obrambe Patriot za boj proti ruskim napadom na elektroenergetsko omrežje. Ukrajina se prav tako bori za nadzor nad Pokrovskom v regiji Doneck, kjer naj bi Rusija zbrala 170.000 vojakov.

Nekdanji ruski oligarh Mihail Hodorkovski je nakazal, da je Vladimir Putin poslal Donaldu Trumpu signal o možnem dogovoru glede Ukrajine, medtem ko naj bi Putin v telefonskem pogovoru s Trumpom zahteval nadzor nad celotno regijo Doneck kot pogoj za prekinitev vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je po obisku v ZDA pozval zaveznike, naj ne popuščajo Rusiji, potem ko mu ni uspelo prepričati Trumpa, da bi Ukrajini dobavil rakete dolgega dosega Tomahawk.

Donald Trump je potrdil, da razmišlja o pošiljanju raket Tomahawk dolgega dosega Ukrajini, s čimer je povečal pritisk na Rusijo. Dmitrij Medvedjev je Trumpa obtožil, da že stotič grozi Rusiji in poslal jasno opozorilo, da bi Moskva lahko odgovorila z jedrskim orožjem, če bi ZDA dobavile te rakete Ukrajini.

Vladimir Putin je Nato označil za 'tigra iz papirja' in se posmehoval državam članicam zaradi preplaha ob preletih dronov. Hkrati je zahodne strahove pred ruskim napadom na Nato zavrnil kot nesmiselne in obljubil hiter odgovor na nadaljnjo militarizacijo Evrope.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je opozoril ruskega predsednika Vladimirja Putina pred morebitnim jedrskim napadom na zahodne države in poudaril, da bi se Nato odzval enako. Rutte je dejal, da mora Putin razumeti, da jedrske vojne ni mogoče dobiti in se je ne sme nikoli začeti. Pozval je zahodne voditelje, naj več govorijo z javnostjo o jedrskem odvračanju, da bi ljudje razumeli, kako to podpira našo kolektivno varnost. Nato je izvedel letno jedrsko vajo, ki je okrepila zaupanje v zmožnost odvračanja.

Vladimir Putin je naročil pripravo predlogov za morebitne jedrske poskuse, s poudarkom, da bo Rusija to storila le, če bodo to storile tudi ZDA. Priprave naj bi potekale na Arktiki. Iranski strokovnjak je izjavil, da se Rusija pripravlja na revizijo jedrske doktrine odvračanja. Putin je tudi izjavil, da poseduje dokumente, ki dokazujejo, da zahodne službe želijo destabilizirati Rusijo, in da so lažne informacije orožje, ki ga uporabljajo sovražniki Rusije.