APDEJT.si

Britanska policija je izključila možnost terorizma v množičnem napadu z nožem na vlaku, ki je bil namenjen v London. Aretirani sta bili dve osebi, rojeni v Združenem kraljestvu. V napadu je bilo ranjenih deset ljudi, od tega je devet v kritičnem stanju. Na londonskih železniških postajah bo zaradi napada prisotnih več policistov.

BBC je poročala, da se je njihov novinar infiltriral v tajno rusko mrežo, ki se vmešava v volitve v drugih državah in plačuje za širjenje proruske propagande. Medtem v Italiji strokovnjaki opozarjajo na močno aktivnost ruske propagande in dezinformacij, ki je prisotna v številnih okoljih in jo izvajajo tri ruske varnostne službe. Cilj je destabilizacija Evrope.

Litvanska služba za javno varnost je v bližini letališča v Vilniusu pridržala moškega, ki je spuščal dron v območju, kjer je letenje prepovedano. Moškemu grozi globa do 800 evrov. Sistem Fly Safe je 15. novembra opoldne zaznal spuščanje drona v bližini letališča. Moški je pojasnil, da je mislil, da je spuščanje drona na tem mestu dovoljeno.

Donald Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem v Nigeriji, češ da želi zaščititi kristjane pred islamističnimi poboji, kar se dogaja v času zaostrenih odnosov med ZDA, Rusijo, Kitajsko in evropskimi državami v zahodni Afriki. Hkrati je zmanjšal verjetnost vojne med ZDA in Venezuelo, vendar nakazal, da so dnevi Nicolása Madura na oblasti šteti.

Donald Trump je obtožil Rusijo, Kitajsko in Pakistan, da izvajajo tajne podzemne jedrske poskuse. Kitajska je obtožbe zanikala in ponovila svojo zavezanost mirni obrambni politiki. ZDA pa razmišljajo o ponovnem izvajanju lastnih jedrskih poskusov, kar bi lahko sprožilo novo oboroževalno tekmo.

ZDA in Kitajska sta se dogovorili o vzpostavitvi neposredne vojaške komunikacijske linije z namenom preprečevanja zaostrovanja napetosti in izbruha velikih konfliktov. Ameriški minister za obrambo Pete Hegseth je dejal, da sta se velesili dogovorili o vzpostavitvi te linije.

Po novih opažanjih dronov v bližini vojaških objektov je Danska prepovedala vse civilne polete z droni. Švedska je ponudila pomoč z vojaškimi sistemi za boj proti dronom in radarji za zagotavljanje varnosti med vrhom v Köbenhavnu.

Belgijski obrambni minister Theo Francken je izrazil zaskrbljenost zaradi niza neznanih preletov dronov blizu vojaške baze Kleine Brogel, kjer je shranjeno ameriško jedrsko orožje. Po njegovih besedah bi ti preleti lahko bili del vohunske operacije. Incident se je zgodil v dveh fazah, minister pa je potrdil, da so droni vstopili v območje blizu letalske baze.

Donald Trump je potrdil, da bodo ZDA nadaljevale z jedrskimi poskusi, vendar minister za energijo Chris Wright pojasnjuje, da ti poskusi ne bodo vključevali jedrskih eksplozij. Trump je obtožil Rusijo in Kitajsko izvajanja jedrskih poskusov in dejal, da ZDA ne smejo zaostajati.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bi vstop Ukrajine v Evropsko unijo povzročil 'vojno v Evropi' in predlagal, da se namesto polnopravnega članstva z Ukrajino vzpostavi partnerski odnos. Madžarska ne bo podprla pospešenega vstopa Ukrajine v EU pod trenutno vlado. Orban je tudi omenil, da je Madžarska Ukrajini namenila 200 milijonov evrov humanitarne pomoči in sprejela ukrajinske begunce, vključno z okoli deset tisoč otroki.

Ameriška vojska načrtuje misijo v Mehiki, uradno z namenom boja proti narkokartelom. Ameriško obrambno ministrstvo pripravlja načrte za operacijo na mehiškem ozemlju.

Nizozemska bo v decembru v Poljsko napotila protiletalske raketne sisteme Patriot in Nasams ter sisteme za boj proti brezpilotnim letalnikom, da bi okrepila zaščito vzhodne meje Nata. Razmestitev je odziv na potrebo po povečanju varnosti v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju dejal, da si ameriški predsednik Donald Trump želi zmago Ukrajine v vojni. Zelenski naj bi tudi zaprosil Trumpa za dobavo raket Tomahawk dolgega dosega, sposobnih doseči Moskvo, da bi pritisnil na ruskega voditelja Vladimirja Putina za pogajanja. Zahteva je bila podana na robu Generalne skupščine Združenih narodov.

Vladimir Putin je izjavil, da se bo Moskva še eno leto držala omejitev jedrskega orožja, po izteku zadnjega jedrskega pakta z Združenimi državami februarja. Ponudil je enoletno podaljšanje sporazuma New START, ki naj bi potekel februarja 2026, pod pogojem, da ZDA zamrznejo jedrsko orožje obeh držav. Rusija naj bi bila pripravljena podaljšati sporazum vse do leta 2027.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je napovedal obnovo jedrskih objektov, ki so bili tarča usklajenih zračnih napadov ZDA in Izraela junija 2025. Napadi, ki so prizadeli lokacije Fordow, Natanz in Isfahan, so bili po mnenju ZDA in Izraela preventivni ukrep za zaustavitev iranskega razvoja jedrskega orožja. Iran vztraja, da je njihov jedrski program miroljuben in ne stremi k razvoju jedrskega orožja. Donald Trump je opozoril, da bi ZDA lahko ponovile napade, če bi Iran obnovil poškodovane objekte.

Iran je potrdil, da je prejel sporočilo zunanjega ministrstva o začetku novih pogajanj o jedrskem sporazumu. Tiskovna predstavnica iranske vlade, Fateme Mohadžerani, je za SNN TV dejala, da je zunanje ministrstvo prejelo sporočilo z zahtevo za nove pogovore o jedrskem sporazumu. Pred tem je Baghdad Today poročal, da so ZDA Iranu posredovale sporočilo preko Omana. Iranski predsednik Masud Pezeškian pa je napovedal obnovo jedrskih objektov, ki so bili tarča napadov ZDA in Izraela.

Poljska bo v nekaj mesecih začela graditi nacionalni sistem za boj proti brezpilotnim letalnikom, ne da bi čakala na izvedbo pobude Evropske unije za "zid dronov".

Romunija je podpisala pogodbo o nakupu 18 letal F-16 Fighting Falcon od Nizozemske za ceno enega evra na letalo. Minister za obrambo Ionuţ Moşteanu je potrdil podpis medvladne pogodbe, ki bo okrepila obrambne zmogljivosti Romunije. Letala F-16 so popolnoma operativna in namenjena posebnim nalogam.

Donald Trump je izjavil, da je kitajski predsednik Xi Jinping seznanjen s posledicami morebitne kitajske invazije na Tajvan. Trump ni želel natančno povedati, ali bi ZDA branile otok, vendar je dejal, da mu je Xi zagotovil, da Kitajska ne bo ukrepala glede Tajvana med Trumpovim mandatom.

Donald Trump je izjavil, da ne pričakuje vojne med ZDA in Venezuelo, vendar je ponovil, da so dnevi Nicolása Madura kot predsednika Venezuele šteti. Hkrati je zmanjšal zaskrbljenost glede skorajšnjega ameriškega napada na Venezuelo, kljub nedavnim premikom vojaških sil ZDA v regiji.