APDEJT.si

V Parizu je potekalo srečanje evropskih voditeljev, na katerem so obravnavali varnostna jamstva za Ukrajino po koncu vojne. Francoski predsednik Macron je izjavil, da je Evropa pripravljena ponuditi ta jamstva po podpisu mirovnega sporazuma. Razprave so potekale ob strahu pred novo rusko ofenzivo, nemški in francoski uradniki pa so razpravljali o ruskih vojakih, ki se zbirajo blizu Pokrovska. Posebni odposlanec ZDA Steve Witkoff se je prav tako sestal z evropskimi voditelji v Parizu glede varnostnih jamstev za Ukrajino. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je dejal, da bi moral imeti Kijev glavno besedo pri morebitni prisotnosti odvračilnega kontingenta partnerjev v Ukrajini, ne pa Moskva.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel na Dansko, kjer se je udeležil vrha z državami severne Evrope in Baltika. Tam je razpravljal o nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo. Po obisku na Danskem se je Zelenski odpravil še v Francijo na dodatne pogovore.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval Združene države Amerike, naj okrepijo pritisk na Rusijo, da bi končali invazijo na Ukrajino. Napovedal je tudi nove operacije ukrajinskih varnostnih služb proti ruskim strateškim in vojaškim ciljem.

V Franciji so izbruhnili protesti, kjer so protestniki blokirali ceste in podžigali požare, policija pa je odgovorila s solzivcem. V Nepalu je vojska prevzela nadzor nad ulicami Katmanduja, po tem ko so protesti terjali 22 življenj in povzročili odstop premierja ter zažig parlamenta. Protestniki so zažgali tudi hišo predsednika vlade.

Po podatkih vladnega urada se je pretok kremljevske propagande proti Estoniji avgusta povečal za približno 10 odstotkov v primerjavi z julijem. Glavne teme so ostale nespremenjene, osredotočale pa so se na globoko rusofobijo Estonije in njeno vlogo agresorja.

Po srečanju koalicije voljnih je Kremelj ponovil, da zavrača prisotnost vojakov držav Nata v Ukrajini, tudi po morebitnem mirovnem sporazumu s Kijevom, saj to vidi kot grožnjo. Iz Kremlja so poudarili, da Evropejci ovirajo ureditev v Ukrajini.

Ukrajina je razvila sposobnosti za napade dolgega dosega in uspešno izvaja udare, še posebej proti ruski naftni industriji. Po drugi strani naj bi Ukrajina z Rusi že večkrat podpisala pakte in sporazume, ki jih je Rusija kasneje kršila. Pojavljajo se tudi informacije o domnevnih 1,7 milijona ukrajinskih vojaških izgubah, kar naj bi izviralo iz uhajanih dokumentov in ruskih hekerskih napadov. Ukrajina razmišlja o zamenjavi vojakov z roboti zaradi pomanjkanja osebja. Madžarski diplomat pa je ponudil perspektivo na srečanje Trumpa s "Koalicijo pripravljenih" in aljaški vrh, pri čemer je omenil "Koalicijo nemirnikov", ki naj bi preprečevala mir v Ukrajini.

V Parizu so se sestali predstavniki evropskih držav in zveze NATO, da bi dorekli varnostna jamstva za Ukrajino po koncu vojne z Rusijo. Razpravljali so o morebitnih zračnih patruljah in prisotnosti vojakov na terenu. Ukrajinske oborožene sile naj bi predstavljale jedro prihodnjih varnostnih jamstev.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni na ukrajinsko energetsko in plinsko infrastrukturo v šestih regijah, zaradi česar je več kot 100.000 ljudi ostalo brez elektrike. Ukrajina priznava ruski napredek v regiji Dnipropetrovsk, medtem ko ukrajinski napadi z droni na ruska naftna rafinerija povzročajo pomanjkanje goriva v nekaterih ruskih regijah. Ukrajinski napadi so po ocenah onesposobili 17 % ruske zmogljivosti predelave nafte. Ukrajinski poveljniki poudarjajo, da je potreben večji napor za zaustavitev ruskega napredovanja na vzhodu, saj Rusija spreminja fokus napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, zaradi česar se Ukrajina zanaša na uvoz plina iz ZDA.

Poljska je sestrelila ruske drone, ki so vdrli v njen zračni prostor, kar je po besedah poljskega premierja najbližje konfliktu od druge svetovne vojne. Ruska državna televizija je incident omalovaževala, medtem ko je Belorusija trdila, da je uničila drone, ki naj bi bili namenjeni Poljski in Litvi. Rusija poskuša odgovornost preložiti na Ukrajino in evropske elite ter trdi, da gre za provokacijo, namenjeno vpletanju Nata v konflikt. Ukrajinski droni so napadli rusko obalo Črnega morja v Sočiju po srečanju predsednika Putina.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da se je 26 držav zavezalo k sodelovanju pri zagotavljanju varnosti Ukrajine v primeru premirja ali mirovnega sporazuma z Rusijo. Oblika sodelovanja držav pri zagotavljanju varnosti Ukrajine ostaja nejasna.

Rusija je izvedla največji zračni napad na Ukrajino doslej, pri čemer je bilo poškodovano vladno poslopje v Kijevu. V napadu je umrlo najmanj pet ljudi, dva v Kijevu. Ukrajina je potrdila napade na ruska letalska oporišča, kar je vzporednica z dogajanjem s Črnomorsko floto.

Madžarski premier Viktor Orban je opozoril na dolgoročne posledice izjav ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede napadov na ruski naftovod "Družba". Orban je dejal, da je Zelenski odkrito grozil Madžarski.

Po obsežnih protikorupcijskih protestih, ki jih je sprožila prepoved družbenih medijev in v katerih je umrlo najmanj 19 ljudi, je nepalski premier odstopil. Vojska je uvedla policijsko uro v Katmanduju in poskuša vzpostaviti red po nasilnih protestih, ki so jih spremljali tudi protesti v Franciji zaradi visokih življenjskih stroškov in reform.

Aleksandar Vučić je po srečanju z Vladimirjem Putinom v Pekingu izjavil, da pričakuje nov plinski aranžma z Rusijo do konca septembra, ki bo za Srbijo ugoden. Poudaril je, da je sodelovanje z Rusko federacijo ključnega pomena in verjame, da se lahko še okrepi. Lukašenko je na srečanju s Putinom izjavil, da Belorusija podpira Rusijo pri reševanju konflikta v Ukrajini.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor je Bolgarija izrazila solidarnost s Poljsko, poljski premier Tusk pa se je zavezal pospešiti modernizacijo vojske. Poljska je zahtevala nujno srečanje Varnostnega sveta ZN in načrtuje omejitev zračnega prometa v vzhodnem delu države. Opozorila je, da vdor 19 eksplozivnih dronov predstavlja najresnejšo varnostno grožnjo za Evropo.

Prizadevanja Donalda Trumpa za vzpostavitev miru med Rusijo in Ukrajino niso prinesla pričakovanih rezultatov. Medtem je podpis Melanie Trump na pismu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu sprožil številne teorije zarote. Putin pa je iranskega predsednika Masuda Pezeškiana obvestil o izidu srečanja z Donaldom Trumpom na Aljaski.

Medtem ko ukrajinski napadi na ruska energetska mesta povzročajo nemir na trgu nafte, se nadaljujejo pogovori o miru med Rusijo in Ukrajino. Podpredsednik ZDA JD Vance je izjavil, da je Rusija pokazala znake popuščanja in izrazil upanje, da bo mir dosežen v naslednjih šestih mesecih. Novinar Vitalij Portnikov pa je opozoril, da bi lahko vojna postala "mati vseh vojn". Vance je tudi dejal, da bo imela Rusija sedež pri pogovorih o varnostnih jamstvih za Ukrajino.

Donald Trump je opozoril Indijo na morebitne posledice nakupa ruske nafte in poudaril, da je že uvedel visoke tarife. Nekdanji Trumpov svetovalec John Bolton je kritiziral njegovo trgovinsko politiko, ki naj bi uničila desetletja prizadevanj Zahoda za oddaljitev Indije od vezi s Sovjetsko zvezo. Predsednik Finske, Alexander Stubb, je opozoril, da lahko Zahod izgubi globalni vpliv, če bo ignoriral Indijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da so aretirali osumljenca za umor nekdanjega predsednika ukrajinskega parlamenta Andrija Parubija, ki je bil ustreljen na ulici. Zelenski je obljubil, da bodo razjasnjene vse okoliščine tega groznega umora. Osumljenec naj bi že pričal.