Po zajetju Nicolása Madura v ameriški operaciji, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo. Medtem strokovnjaki opozarjajo, da bi obnova venezuelske naftne industrije na prejšnjo raven lahko trajala desetletja in zahtevala ogromne investicije. Nemški Bild je ameriško operacijo označil kot ponižanje za Rusijo in izziv za Kitajsko, ki kaže, da ZDA ne čutijo več potrebe po posvetovanju z zavezniki.

Ameriške vojaške sile so pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo valove navdušenja med milijoni venezuelskih beguncev v tujini. Operacija predstavlja vrhunec večtedenskega stopnjevanja vojaških napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se začele z ameriškimi napadi na kopensko infrastrukturo ob koncu leta 2025. Po poročilih o prijetju so se v skupnostih v izgnanstvu odvili prizori evforije, saj ljudje dogodek vidijo kot konec dolgoletne avtokratske vladavine in priložnost za vzpostavitev demokracije. Zajetje Madura sledi obdobju intenzivnega pritiska administracije Donalda Trumpa, ki je kljub nasprotovanju dela ameriškega senata in mednarodnih opozoril stopnjevala vojaško prisotnost v Karibih. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, vključno z mehiško predsednico Sheinbaumovo, predhodno opozarjali na kršenje suverenosti Venezuele, je Rusija že decembra začela umikati svoje osebje iz države, kar je nakazalo izgubo ključne mednarodne podpore Madurovemu režimu. Trenutno stanje v samem Caracasu ostaja negotovo, ameriška stran pa poudarja, da je bila operacija nujna za zagotavljanje varnosti v regiji.

Po svetu so se nadaljevali protesti in proslave po zajetju Nicolása Madura. V Houstonu so potekale proslave in protesti, v Torontu pa so se venezuelski begunci spopadli s protestniki, ki so nasprotovali ameriškemu posredovanju. V New Yorku je prišlo do spopadov med Venezuelci in podporniki Madura. Sin Nicolása Madura je pozval Venezuelce k protestom za očetovo izpustitev. Finančni trgi se na zajetje niso bistveno odzvali, razen skoka cen zlata.

Združeno kraljestvo se je pridružilo mednarodnim odzivom na ameriško operacijo v Venezueli, kjer je laburistična stranka zavrnila neposredno podporo Donaldu Trumpu, kar je sprožilo kritike, da popuščajo komunistom. Danska je pozvala ZDA, naj prenehajo »ogrožati« Grenlandijo. Republikanski strateg je opozoril na zgodovinsko ironijo Trumpove poteze v Venezueli. Vojaška akcija v Venezueli je postala tudi tema v republikanskih primarnih volitvah v Kentuckyju. V ZDA so se pojavili očitki, da je bil Trumpov motiv za posredovanje v Venezueli morda osebne narave.

Ameriški predsednik Donald Trump je v novo leto 2026 vstopil z zaostreno retoriko, ki vključuje grožnje z vojno na dveh frontah ter oseben spor z igralcem Georgeom Clooneyjem. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social kritiziral Clooneyjevo odločitev za pridobitev francoskega državljanstva in ga označil za enega najslabših političnih napovedovalcev vseh časov. Predsednik je igralčevo potezo povezal s problematiko priseljevanja v Franciji in Clooneyju očital neuspeh pri podpori demokratskim kandidatom. Sočasno z osebnimi napadi so se pojavile navedbe o morebitni vojaški okupaciji Venezuele. Trump je v intervjuju za New York Post izjavil, da Združene države Amerike ne bodo namestile svojih sil v državi le pod pogojem, da bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z interesi Washingtona. Analitiki in kritiki namigujejo, da bi lahko bila vojaška drža namenjena odvračanju pozornosti javnosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar pa Bela hiša uradno zavrača.

Zvezna sodnica je zavrnila zahtevo po predčasnem izpustu moškega, obtoženega, da je večer pred napadom na Kapitol 6. januarja 2021 pred sedežema demokratskega in republikanskega nacionalnega odbora podtaknil dve cevni bombi. Osumljenec bo do sojenja ostal v priporu.

Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki v vasi Horli naraslo na najmanj 27 oseb. Napad se je zgodil na silvestrovo, ko so droni zadeli lokalni hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Med žrtvami naj bi bil po navedbah Moskve tudi najmanj en otrok, več kot 50 ljudi pa je bilo v incidentu ranjenih. Rusko zunanje ministrstvo je Kijev obtožilo namernega ciljanja civilnega prebivalstva na območjih pod ruskim nadzorom v južni regiji Herson. Ukrajinska stran je podala drugačno razlago dogodkov, vendar uradni Kijev podrobnosti o žrtvah v Horliju ni potrdil na način, ki bi se ujemal z ruskimi navedbami. Incident še dodatno stopnjuje napetosti v vojni, ki jo zaznamuje strategija povračilnih ukrepov z uporabo brezpilotnih letalnikov na obeh straneh frontne črte. Dogodek je vrgel senco tudi na diplomatska prizadevanja za mir, vključno z načrti novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa za hitro končanje konflikta. Stopnjevanje napadov na civilne cilje namreč zmanjšuje manevrski prostor za pogajanja, medtem ko obe vojskujoči se strani krepita napade z droni dolgega dosega na kritično infrastrukturo in naselja.

Nicolása Maduro so po aretaciji prepeljali v New York. Pred tem naj bi zavrnil ponudbo ZDA za izgnanstvo v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je operacija ameriških sil v Venezueli zahtevala najmanj 40 žrtev, med njimi naj bi bili civilisti in vojaki. Strokovnjaki opozarjajo, da je napad kršitev mednarodnega prava.

Severna Koreja je v nedeljo ob svoji vzhodni obali izstrelila več balističnih raket, kar predstavlja prvi tovrstni preizkus v novem letu. Po navedbah južnokorejske vojske se je izstrelitev zgodila le dan po obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike proti Venezueli, ki velja za tesno zaveznico Pjongjanga. Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je pred preizkusom obiskal vojaško tovarno, kjer je preveril stanje proizvodnje taktičnega vodenega orožja, kar nakazuje na nadaljnjo krepitev vojaških zmogljivosti države. Provokacija se je odvila le nekaj ur pred odhodom južnokorejskega predsednika na uradni obisk na Kitajsko, kar stopnjuje napetosti v regiji. Pjongjang s temi dejanji nadaljuje strategijo kazanja moči v času globalnih političnih pretresov. Dogodek sledi obdobju intenzivnega vojaškega usposabljanja in modernizacije oborožitve, ki ga je Kim Jong Un napovedal že v preteklem letu, ko je vojsko pozval k pripravljenosti na takojšen spopad.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in zajetju Nicolasa Madura so se pojavile kritike in analize, ki trdijo, da gre za manifestacijo Trumpove nove strategije nacionalne varnosti in uveljavljanje "Donroe doktrine". Ob tem naj bi k odločitvi ZDA prispeval tudi Madurov ples, ki so ga ZDA razumele kot posmeh. Trump se je odzval na kritike in se pritožil nad pomanjkanjem medijske pozornosti.

Papež Leon XIV. je po aretaciji Nicolása Madura ponovno pozval k spoštovanju suverenosti Venezuele, pravne države in človekovih pravic. Poudaril je, da mora biti blaginja venezuelskega ljudstva na prvem mestu in pozval k molitvi za prihodnost Venezuele ter priprošnjo Device Marije Coromoto, zavetnice države. Pozval je tudi k spoštovanju človekovih pravic vseh posameznikov.

Kljub dogovoru o prekinitvi ognja so izraelske sile nadaljevale z napadi na območje Gaze, pri čemer so ubile najmanj dva Palestinca. Od 7. oktobra je izraelska vojska ubila že 71.386 Palestincev.

Venezuelska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico po aretaciji Nicolása Madura. Minister za obrambo, Vladimir Padrino López, je zahteval Madurovo izpustitev iz ameriškega zapora v New Yorku. Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj in Španija so zavrnile zunanji nadzor nad Venezuelo.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru, ki ga obtožuje vodenja skorumpirane in nelegitimne vlade ter obsežne operacije trgovine z drogami. Maduro naj bi po navedbah ZDA v državo vnašal tisoče ton kokaina. V soboto zgodaj zjutraj so ameriške vojaške sile v Venezueli izvedle bliskovito operacijo, v kateri so pridržale predsednika in njegovo soprogo ter ju prepeljale čez mejo, kjer ju čaka sodni postopek. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko Washington dejanje opravičuje z bojem proti kriminalu, so kritiki operacijo označili za groteskno parodijo mednarodnega reda in opustitev vseh diplomatskih zadržkov. Turčija je v svojem odzivu poudarila pomen spoštovanja suverenosti Venezuele in pozvala k zadržanosti, pri čemer se je oprla na svoja načela mirovne diplomacije. Dogodek pomeni drastičen preobrat v dolgoletnih napetostih med državama, ki so se stopnjevale zadnje mesece.

Zajem Nicolása Madura je sprožil val odzivov. Kritiki v ZDA, vključno z demokrati, so operacijo označili za distrakcijo. Mednarodno pa je dejanje razdelilo svet, pri čemer nekateri obsojajo kršitev mednarodnega prava, drugi pa podpirajo ZDA. Maduro je že prispel na ameriško sodišče, kjer se bo soočil z obtožbami o trgovini z drogami.

Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo proti vodjem bara v Crans-Montani, kjer je v požaru na novoletno noč umrlo 40 ljudi. Policija je identificirala dodatnih 16 trupel, med žrtvami pa so bili tudi najstniki, stari komaj 14 in 15 let.

Švicarske oblasti so uvedle uradno preiskavo proti lastnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v novoletni noči izbruhnil katastrofalen požar. Francoski par, Jacques in Jessica Moretti, je osumljen povzročitve uboja iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti in povzročitve požara iz malomarnosti. Tragedija, v kateri je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 47 ljudi, več kot 115 pa je bilo poškodovanih, se je zgodila v kletnih prostorih lokala približno uro po polnoči. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile kresničke oziroma namizni ognjemet na steklenicah šampanjca, ki so se preveč približale stropu. Ogenj se je izjemno hitro razširil po stropnih oblogah, ki so bile po navedbah prič izdelane iz vnetljive pene za zvočno izolacijo. Med žrtvami je veliko mladih v najstniških letih in zgodnjih dvajsetih. Oblasti zdaj preverjajo, ali je objekt izpolnjeval varnostne standarde in ali so bili uporabljeni materiali skladni s predpisi o požarni varnosti, medtem ko lastnika trdita, da sta upoštevala vse normative.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstop v leto 2026 zaznamoval z zaostrovanjem zunanjepolitične retorike in osebnimi napadi na javne osebnosti. V seriji objav in izjav je zagrozil z vojaškim posredovanjem v Venezueli, pri čemer je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene na dolgotrajno okupacijo države. Trump je svoje stališče kasneje nekoliko omilil v intervjuju za New York Post, kjer je izjavil, da napotitev vojske morda ne bo potrebna, če bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z ameriškimi interesi. Sočasno se je predsednik zapletel v oster verbalni spor z igralcem Georgom Clooneyjem in njegovo soprogo Amal. Trump je kritiziral njuno odločitev za pridobitev francoskega državljanstva in ju označil za neuspešna politična napovedovalca. Kritiki te poteze ocenjujejo kot poskus preusmerjanja pozornosti z razkritij v povezavi z dokumenti Jeffreyja Epsteina. V ozadju napetosti ostajajo vprašanja o prihodnosti ameriške zunanje politike in uporabi vojaške sile za doseganje diplomatskih ciljev v Južni Ameriki.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino izvedbe smrtonosnega napada z brezpilotniki na hotel in kavarno v vasi Horli v okupirani regiji Herson, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Po zadnjih podatkih je v napadu umrlo najmanj 27 ljudi, vključno z enim otrokom, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Gre za enega najbolj smrtonosnih napadov na civilne cilje v zadnjem obdobju, ki ga Moskva označuje za nameren teroristični dejanje. Ukrajinska stran in Rusija sta podali različni interpretaciji dogodka, vendar poročila s terena potrjujejo obsežno uničenje civilne infrastrukture. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in ponavljajočih se medsebojnih zračnih napadov, ki zaznamujejo prehod v novo leto. Incident dodatno meče senco na morebitna mirovna prizadevanja, o katerih se v mednarodni javnosti vse pogosteje ugiba v povezavi s prihodnjo ameriško administracijo.

Moskva je ameriškim oblastem uradno predala domnevne dokaze o poskusu ukrajinskega atentata na ruskega predsednika Vladimirja Putina z droni, ki naj bi se zgodil v njegovi rezidenci v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek srečanja med vodjo ruske obveščevalne službe GRU Igorjem Kostjukovom in ameriškim obrambnim atašejem, na katerem so Američanom predali navigacijsko enoto in podatke o usmerjanju sestreljenega drona. Kremelj s to potezo poskuša utrditi svojo različico dogodkov, medtem ko ameriška obveščevalna agencija CIA in NSA doslej nista našli potrditve za ruske navedbe. Napetosti med velesilama se stopnjujejo v času, ko se ameriški predsednik Donald Trump spopada z nasprotujočimi si informacijami glede ruskih namer. Medtem ko Putin v svojem novoletnem nagovoru ni neposredno omenil mirovnih prizadevanj, temveč je slavil ruske vojake in njihove cilje v Ukrajini, so se pojavila poročila o tajnih operacijah CIA, ki naj bi ob Trumpovi privolitvi pomagala Ukrajini pri sabotažah ruske naftne infrastrukture. Trump je nedavno izrazil kritiko na račun Putina, češ da ruski voditelj »ubija preveč ljudi«, kar vnaša dodatno negotovost v prihodnja mirovna pogajanja.