Nicolása Madura in njegovo ženo so po aretaciji prepeljali na mednarodno letališče Stewart severno od New Yorka, od koder ju bodo s helikopterjem prepeljali na Manhattan. Ameriške zvezne oblasti Madura obravnavajo kot narkobosa. Aretirali so ga v njegovi rezidenci Miraflores v Caracasu. Po poročanju romunskih medijev so ga odpeljali v pripor v New Yorku, v prostore Uprave za boj proti drogam na Manhattanu.

V središču Portlanda v zvezni državi Oregon se je v soboto zbralo več kot 100 protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje operacijam administracije takratnega predsednika Donalda Trumpa v Venezueli. Shod pred sodiščem na trgu Pioneer Square je potekal v odziv na novice o stopnjevanju ameriških pritiskov na vlado Nicolása Madura in poročila o njegovem morebitnem zajetju. Demonstranti so obsodili dejanja ameriške vlade, ki so jih označili za neupravičen napad na suverenost južnoameriške države. Zbrana množica je s transparenti in vzkliki opozarjala na posledice zunanje politike Združenih držav Amerike do Venezuele. Protest se je odvil v času močnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ko so ZDA aktivno podpirale opozicijo in izvajale diplomatski ter gospodarski pritisk na Madurov režim. Dogodek v Portlandu odraža del notranjepolitičnih razhajanj v ZDA glede vprašanja legitimnosti tujih vojaških in političnih intervencij.

Nekdanja sovoditeljica oddaje The View Meghan McCain in njen soprog Ben Domenech sta v četrtek, 2. januarja 2025, povila tretjega otroka. Družini se je pridružil sin, ki sta ga starša poimenovala Ransom McCain Domenech. Par je novico o rojstvu prvega sina potrdil za medije in ob tem izrazil izjemno veselje nad novim družinskim članom. Novorojenček se je pridružil dvema starejšima sestrama, petletni Liberty in dvoletni Clover. McCainova, ki je hči pokojnega ameriškega senatorja in predsedniškega kandidata Johna McCaina, je v preteklosti v javnosti pogosto odkrito govorila o izzivih materinstva in družinskega življenja. Domenech, sicer uveljavljen konservativni komentator in soustanovitelj medija The Federalist, ter McCainova sta poročena od leta 2017.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je Donald Trump izjavil, da bodo ZDA »vodile Venezuelo«. Generalna državna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena Cilia Flores soočila s kazenskimi obtožbami v New Yorku. Kitajska je pozvala ZDA k izpustitvi Madura in prenehanju strmoglavljenja venezuelske vlade. Vršilec dolžnosti predsednika Venezuele je izjavil, da ima napad ZDA »sionistične podtone«.

Ameriške posebne sile so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, s čimer se je končala njegova dolgoletna vladavina. Operacija, ki so jo ameriške enote skrbno načrtovale in vadile na replikah objektov, je bila izvedena po stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom. Poleg Madura so ameriške oblasti pridržale tudi njegovo ženo Cilio Flores in sina, vsi pa so bili prepeljani iz države v Združene države Amerike, kjer se bodo soočili z obtožbami narkoterorizma in nelegalnega posedovanja orožja. Zajetje je sprožilo mešane odzive v Venezueli in širši regiji. Medtem ko so nasprotniki režima in venezuelski izseljenci v tujini na ulicah proslavljali padec Madurove vlade, so države, kot je Kitajska, izrazile šok nad ameriškim posredovanjem. Ameriški kongresniki so se na dogodke odzvali različno; nekateri so operacijo podprli kot nujno za obnovo demokracije, drugi pa so izrazili zaskrbljenost zaradi uporabe vojaške sile in morebitnih dolgoročnih posledic za stabilnost Latinske Amerike. Analitiki zdaj preučujejo prihodnjo politično usmeritev Venezuele in vlogo, ki jo bodo pri njeni obnovi imele mednarodne institucije.

Po ameriškem zajetju Nicolása Madura so izbruhnili protesti in proslave. V Houstonu so nekateri Venezuelci proslavljali zajetje predsednika Madura, medtem ko so bili drugi negotovi in so nasprotovali. V New Yorku so prišlo do spopadov med Venezuelci in protestniki, ki so podpirali Madura. Trgi se na zajetje niso bistveno odzvali, razen skoka cen zlata.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v posnetem nagovoru poudaril, da se Islamska republika Iran ne bo podredila pritiskom, s čimer se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o pomoči protestnikom. Napetosti v državi so narasle po večdnevnih nemirih, ki jih je sprožila visoka inflacija, organizacije za človekove pravice pa poročajo o strmem porastu števila aretacij udeležencev protestov. Hamenej je v svojem nastopu odločno zavrnil možnost kakršnega koli popuščanja pred zahtevami demonstrantov ali zunanjimi pritiski. Dogajanje v Iranu se je dodatno zaostrilo po tistem, ko je ameriški predsednik napovedal pripravljenost na vojaško posredovanje v primeru uporabe smrtonosne sile proti mirnim protestnikom. Iranske oblasti proteste pripisujejo delovanju tujih sovražnikov, medtem ko se prebivalstvo spopada s kritičnimi gospodarskimi razmerami. Naraščajoča gospodarska kriza in ostra retorika med Teheranom in Washingtonom povečujeta tveganje za nadaljnjo destabilizacijo celotne regije.

Demokratski kongresniki ZDA, vključno s senatorjem Chuckom Schumerjem, so obtožili Trumpovo administracijo, da jih je zavajala glede načrtov v Venezueli. Trdijo, da so jim na treh sestankih zatrdili, da administracija ne načrtuje spremembe režima ali vojaške akcije v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem nastopu podvomil v sposobnosti venezuelske opozicijske voditeljice in nobelovke Marie Corine Machado za vodenje države. Kljub temu da je Machadova glasna zagovornica ameriškega posredovanja v Venezueli, je Trump izjavil, da nima potrebnega spoštovanja za prevzem oblasti. Predsednik jo je opisal kot prijetno osebo, ki pa po njegovem mnenju ni primerna za funkcijo nacionalne voditeljice, s čimer je povzročil precejšnje presenečenje v mednarodnih političnih krogih. Izjave so prišle v času povečanih napetosti, saj so ameriške sile izvedle vojaško operacijo v Venezueli. Trumpovo distanciranje od osrednje figure venezuelske opozicije nakazuje na morebitno spremembo strategije Združenih držav Amerike do te latinskoameriške države. Odločitev, da javno spodkoplje legitimnost Machadove, medtem ko potekajo vojaške dejavnosti, bi lahko dodatno destabilizirala opozicijska prizadevanja za zamenjavo oblasti v Caracasu.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru sporočil, naj bo po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura previden. Trump je Petra obtožil vpletenosti v proizvodnjo prepovedanih drog in zatrdil, da ima kolumbijski predsednik laboratorije za kokain, ki ga nato pošilja v Združene države Amerike. Do teh izjav je prišlo kmalu po tem, ko so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar predstavlja dramatičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike. Bela hiša je potrdila, da nameravajo ZDA začasno upravljati Venezuelo, kar napoveduje popolno zamenjavo tamkajšnjega režima. Kljub drznim vojaškim akcijam pa kritiki in nekdanji svetovalci v Washingtonu opozarjajo, da Trumpova administracija nima pripravljenega jasnega izhodnega načrta za stabilizacijo države po odstranitvi Madura. Dogajanje v regiji sproža visoko stopnjo negotovosti, saj Trumpove grožnje sosednjim državam, kot je Kolumbija, nakazujejo možnost širitve regionalnega konflikta pod pretvezo boja proti narkokartelom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek za novega vodjo svojega urada imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ena najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinskega vojnega napora, bo na tem položaju nasledil Andrija Jermaka, ki je bil razrešen po uvedbi protikorupcijske preiskave zaradi domnevnih nepravilnosti v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država v luči mednarodnih diplomatskih prizadevanj za končanje vojne osredotočiti na vprašanja varnosti, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja. Istočasno se je stopnjevalo napetostno stanje zaradi poročil o civilnih žrtvah v vasi Horli v okupiranem delu regije Herson. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev napada z ukrajinskim dronom na lokalno kavarno in hotel naraslo na 27, med žrtvami pa naj bi bila tudi dva mladoletnika. Ukrajinski generalštab je navedbe o napadu na civilne cilje odločno zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo izključno ruske vojaške objekte in energetsko infrastrukturo.

Republikanska stranka pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa se pripravlja na ključne vmesne volitve leta 2026, pri čemer se sooča z zgodovinskim trendom, po katerem stranka aktualnega predsednika v kongresu običajno izgubi sedeže. Donald Trump, ki je v svojem prvem mandatu prav zaradi izgube večine v predstavniškem domu doživel dve ustavni obtožbi, se tokrat poslužuje agresivnih strategij za ohranitev oblasti. Njegovi nasprotniki in politični analitiki opozarjajo na sistematične poskuse manipulacije volilnega okolja, vključno s prerisovanjem meja volilnih okrajev po vsej državi, kar naj bi ustvarilo varno prednost za republikanske kandidate. Demokratska stranka izraža resne pomisleke nad poročili, da administracija usmerja svoje delovanje proti demokratskim politikom, aktivistom in donatorjem. Kritiki izpostavljajo tudi uporabo vojaških sil v mestih z demokratskim vodstvom, kar ocenjujejo kot nedopusten poseg v lokalno avtonomijo in neposredno vmešavanje v volilno kampanjo. Medtem ko se republikanci spopadajo z notranjimi trenji in upadom podpore v nekaterih ključnih demografskih skupinah, ostaja vprašanje, ali bodo Trumpove poteze utrdile njihovo oblast ali pa bodo zaradi obtožb o avtoritarnosti povzročile nasproten učinek na voliščih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek v zgodnjih jutranjih urah preko svojega družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil Iranu z vojaškim posredovanjem. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike "pripravljene in oborožene" (locked and loaded), da priskočijo na pomoč mirnim protestnikom, če bo iranski režim nadaljeval z njihovim nasilnim zatiranjem in ubijanjem. Njegova izjava prihaja v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize, visokih cen hrane in padca vrednosti domače valute, pri čemer naj bi po nekaterih poročilih v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo že najmanj sedem oseb. Trumpova retorika je sprožila mešane odzive znotraj Združenih držav Amerike in v mednarodni skupnosti. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta izrazila ostro nasprotovanje tovrstnemu vmešavanju v notranje zadeve tujih držav, pri čemer sta izpostavila domače težave in načelo "Amerika na prvem mestu". Na drugi strani je nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon predsednika obtožil, da uporablja metode svojih političnih nasprotnikov, medtem ko je Teheran že pozval Združene narode k ukrepanju zaradi ameriških groženj. Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je medtem pozval k dialogu, a hkrati vztrajal pri vzpostavitvi reda in miru.

Ameriški predsednik Donald Trump je s serijo objav na družbenem omrežju Truth Social sprožil buren mednarodni odziv, ko je napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na neposredno vojaško posredovanje v Iranu. Trump je izjavil, da so ameriške sile v polni pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nad miroljubnimi demonstranti uporabil smrtonosno silo. Po navedbah ameriškega predsednika Washington ne bo dopustil nasilnega zatiranja protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli več kot 15 iranskih mest. Iranski politični in varnostni vrh se je na Trumpove besede odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je ameriško vmešavanje označil za »rdečo črto« in posvaril, da bi kakršno koli posredovanje destabiliziralo celotno regijo ter neposredno ogrozilo življenja ameriških vojakov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem dodal, da so v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA na Bližnjem vzhodu legitimna tarča. Medtem ko se retorika stopnjuje, iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva vzpostavitev reda, število smrtnih žrtev med protestniki pa se po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj deset.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na čelo urada predsednika imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), generalporočnika Kirila Budanova. Imenovanje prihaja v času povečanih napetosti, saj Rusija trdi, da je ukrajinski napad z droni na vas Horli v okupirani regiji Herson zahteval 27 smrtnih žrtev med civilisti, kar Kijev odločno zanika in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so ruske oblasti Združenim državam Amerike predale domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, čeprav ameriške obveščevalne agencije CIA in NSA teh navedb niso potrdile. Obveščevalni podatki Kijeva medtem opozarjajo, da Moskva načrtuje obsežno provokacijo z žrtvami pod »tujo zastavo«, s katero bi poskušala očrniti Ukrajino in ustaviti mirovna prizadevanja. Na diplomatskem področju se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost zahodnih zaveznic, ki pripravljajo podlage za mirovni vrh, medtem ko je ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ohranil nepopustljivo držo in napovedal zmago, kar po mnenju analitikov predstavlja zavrnitev mirovnih pobud ameriške administracije. Razkritja medijev hkrati nakazujejo, da je CIA z odobritvijo Donalda Trumpa ukrajinskim silam nudila obveščevalno podporo za sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar naj bi Rusijo stalo okoli 75 milijonov dolarjev dnevno.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno prevzel dolžnosti kot novi župan New Yorka, s čimer se je v največjem ameriškem mestu začelo obdobje, ki ga sam opisuje kot novo dobo demokratičnega socializma. 34-letni Mamdani je postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in prvi župan, rojen v Afriki, ki bo vodil to svetovno metropolo. Na slovesnosti pred mestno hišo ga je ob navzočnosti desettisočglave množice zaprisegel zvezni senator Bernie Sanders, pri čemer je Mamdani roko položil na dva korana. V svojem nagovoru je obljubil "drzno in širokopotezno" vodenje mesta, osredotočeno na delavski razred, cenovno dostopna stanovanja in omejevanje vpliva velikega kapitala z Wall Streeta. Prvi delovni dan novega župana je zaznamovalo več simbolnih in vsebinskih potez. Že v prvih urah mandata je preklical vrsto izvršilnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bili izdani po Adamsovi obtožbi zaradi korupcije. Med njimi je bil tudi sporni ukaz, ki je prepovedoval diskriminacijo Izraela pri javnih naročilih. Mamdani je svojo zavezanost javnemu prometu izkazal s simbolično zasebno zaprisego na zapuščeni postaji podzemne železnice, prvi delovni dan pa je začel s potjo na delo z običajno linijo podzemne železnice iz Queensa. Njegov vzpon in napovedana politika "Zohranomike" sta že sprožila ostre odzive konservativnih krogov, ki mu očitajo uvajanje kolektivizma, medtem ko progresivno krilo demokratske stranke v njegovi zmagi vidi model za prihodnost ameriške politike.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je na novoletni dan uradno prevzel vodenje največjega ameriškega mesta in ob tem razglasil začetek novega obdobja. Mamdani, ki je vodenje mesta prevzel ob polnoči na silvestrovo, je takoj po nastopu mandata napovedal ustanovitev novega Urada za množično udejstvovanje (Office of Mass Engagement), s čimer želi okrepiti sodelovanje prebivalcev pri upravljanju mesta. Kot prvi muslimanski župan in pripadnik demokratičnih socialistov pakistansko-ameriškega porekla prinaša Mamdani v mestno hišo nove politične prioritete. Njegov začetek mandata so zaznamovali predvsem poudarki na večji vključenosti javnosti in socialnih reformah. Prvi koraki njegove administracije nakazujejo premik k bolj neposrednemu komuniciranju z volivci in naslavljanju sistemskih izzivov metropole prek novoustanovljenih uradov.

Zohran Mamdani je na novoletni dan uradno zaprisegel kot 112. župan New Yorka in s tem postal prvi musliman ter prva oseba južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Širištiriintridesetletni nekdanji poslanec zvezne države New York, ki se politično opredeljuje kot demokratični socialist, je prisego opravil z roko na dveh koranih. Slovesnost, ki jo je vodil ameriški senator Bernie Sanders, je zaznamovala zgodovinski zasuk v politični krajini mesta, saj je Mamdani napovedal odločen boj proti krizi cenovne dostopnosti bivanja in poudaril pomen kolektivizma namesto individualizma. V svojem prvem nagovoru je novi župan poudaril, da se ne bo odrekel svojim socialističnim načelom zaradi strahu pred oznako radikalnosti. Napovedal je obsežne reforme, namenjene izboljšanju položaja delavskega razreda in zniževanju življenjskih stroškov za prebivalce New Yorka. Čeprav so nekatere desničarske platforme in kritiki njegovo prisego na koranu označili za sporno, so podporniki na javni proslavi pozdravili njegovo zavezanost vključujoči in drzni politiki vodenja finančne prestolnice sveta.

Ameriške oborožene sile so v noči na soboto izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da sta bila zakonca Maduro s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York. Tam se bosta soočila z obtožnico zaradi narkoterorizma, trgovine z mamili in nezakonitega posedovanja orožja. Napad so spremljale močne eksplozije v prestolnici Caracas, ki so bile usmerjene v strateške vojaške in komunikacijske objekte. Predsednik Trump je v izjavi za javnost napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoča varna tranzicija oblasti. Prav tako je nakazal, da bodo v državo vstopila ameriška naftna podjetja, ki bodo obnovila tamkajšnjo energetsko infrastrukturo. Medtem ko so v delih Venezuele in med diasporo v Miamiju izbruhnila praznovanja, je podpredsednica Delcy Rodríguez dejanje označila za imperialistično agresijo in zahtevala dokaze o življenju predsednika. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena; Združeni narodi opozarjajo na nevaren precedens, Rusija pa je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi kršitve suverenosti.