Venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po poročanju ameriških medijev prepeljali v vojaško oporišče blizu New Yorka. Predsednik Trump je med tiskovno konferenco spregovoril o ameriški udeležbi v venezuelski naftni industriji po udaru.

Nicolása Madura so prepeljali v ZDA, kjer je preživel prvo noč v newyorškem zaporu in se sooča z obtožbami o trgovini z drogami. Pravni strokovnjak ocenjuje operacijo zajetja kot zakonito, vendar Trumpovo razkritje načrtov za 'vzpostavitev države' zapleta zadevo. Papež Leo XIV. je pozval, da bi morala biti dobrobit Venezuelcev najpomembnejša in da je treba zagotoviti suverenost države.

Donald Trump je posvaril novo venezuelsko začasno predsednico, da bo plačala visoko ceno, če ne bo ravnala pravilno. Po ameriškem napadu v Venezueli so se pojavile prve javnomnenjske raziskave, ki kažejo na vpliv na Trumpovo priljubljenost. Republikanci so kritizirali Trumpa zaradi izdaje agende 'Amerika na prvem mestu'. Po poročanju New York Timesa naj bi plesi Nicolása Madura spodbudili Trumpa k ukazu za njegovo aretacijo v Caracasu.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana se je novoletno praznovanje sprevrglo v eno najhujših tragedij v zgodovini države, ko je v zgodnjih jutranjih urah 1. januarja v baru Le Constellation izbruhnil katastrofalen požar. V ognju je življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, več kot 100 pa je bilo poškodovanih. Švicarski tožilci so že sprožili preiskavo proti vodstvu bara, saj naj bi bili za vžig po prvih podatkih krivi prskavci oziroma pirotehnična sredstva na praznovanju. Požar se je hitro razširil v nabito polnem lokalu, kjer so se zabavali predvsem mladi ljudje. Švicarske oblasti in policija preučujejo varnostne protokole v objektu, medtem ko priče opisujejo kaotične prizore posameznikov, ki so se poskušali rešiti iz gorečega objekta. Gre za nesrečo z enim največjih števil žrtev v Švici v zadnjem obdobju, ki je sprožila vprašanja o nadzoru nad uporabo pirotehnike v zaprtih prostorih.

Ameriški predsednik Donald Trump je leto 2026 začel sredi intenzivnih ugibanj o svojem kognitivnem zdravju in naraščajočih napetosti znotraj Republikanske stranke. Po objavi poglobljenega poročila v časniku Wall Street Journal, ki navaja znake staranja, utrujenosti in dremeža na uradnih dogodkih, je Trump na omrežju Truth Social ostro zavrnil navedbe o upadu sposobnosti. Zatrjuje, da je že tretjič zapored brezhibno opravil kognitivni test, čeprav kritiki opozarjajo na protislovja v njegovih izjavah glede narave opravljenih zdravniških pregledov, vključno z nejasnostmi o MRI in CT slikanjih. Na političnem področju se administracija spopada z očitki o razgradnji demokratičnih varoval in etičnih reform, uvedenih po aferi Watergate. Trumpove poteze za večji nadzor nad neodvisnimi agencijami, kot je Zvezna trgovinska komisija (FTC), so sprožile pravne spore, ki so dosegli vrhovno sodišče. Hkrati se predsednik sooča z notranjo opozicijo; nekdanji strateg Steve Bannon ga je obtožil povzemanja zunanjepolitične strategije Hillary Clinton glede Irana, medtem ko nekateri republikanci izražajo zaskrbljenost, da Trumpovo agresivno zbiranje sredstev ogroža financiranje stranke pred ključnimi vmesnimi volitvami leta 2026. Dodatne napetosti povzročajo napovedi o gospodarskih težavah, povezanih z investicijami v umetno inteligenco, in javni spori z znanimi osebnostmi, kot je George Clooney.

Švicarski preiskovalci so uvedli uradno preiskavo proti lastnikoma in upravnikoma bara Le Constellation v elitnem smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo umrlo najmanj 47 ljudi, več kot 115 pa je bilo poškodovanih. Vodstvo lokala sumijo povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti in povzročitve požara iz malomarnosti. Tragedija se je zgodila približno uro in pol po polnoči, ko je bil lokal poln mladih obiskovalcev, starih med 15 in 25 let. Prve ugotovitve kažejo, da so požar povzročile fontane na steklenicah šampanjca, ki so jih prinesli k mizam. Iskre naj bi vnele zvočno izolacijo na stropu, ki se je hitro razširila po kletnih prostorih. Policija preiskuje, ali je material na stropu ustrezal varnostnim predpisom glede ognjevarnosti in ali je bila uporaba pirotehničnih sredstev v zaprtem prostoru sploh dovoljena. Medtem ko se identifikacija žrtev nadaljuje, so številne hudo poškodovane osebe z opeklinami prepeljali v specializirane centre po vsej Evropi, vključno z enotami v Franciji, Italiji in Belgiji.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno prevzel položaj 112. župana New Yorka in s tem postal prvi musliman ter prva oseba južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel na dveh koranih v prisotnosti senatorja Bernieja Sandersa in generalne tožilke zvezne države New York Letitie James. V svojem prvem nagovoru je Mamdani napovedal odločen boj proti krizi cenovne dostopnosti bivanja in poudaril, da se ne bo odrekel svojim političnim prepričanjem zaradi strahu pred oznako radikalca. Novi župan je napovedal ambiciozno agendo, ki se osredotoča na potrebe delavskega razreda in vključevanje vseh prebivalcev velemesta. Mamdani, ki je bil pred izvolitvijo poslanec v državni skupščini, je v svojem govoru izpostavil potrebo po zamenjavi »ostrega individualizma s toplino kolektivizma«. Njegova umestitev pomeni pomemben premik v politični krajini New Yorka, saj je na čelo finančne prestolnice sveta stopil politik, ki se odkrito opredeljuje za demokratičnega socialista in napoveduje obsežne socialne reforme.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov, ki velja za eno najvplivnejših in najbolj prepoznavnih osebnosti ukrajinske obrambe, bo na tem mestu zamenjal Andrija Jermaka. Slednjega je predsednik razrešil po tem, ko so protikorupcijski organi sprožili preiskavo o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Budanov bo po besedah Zelenskega ključen pri usmerjanju države na področju varnosti, krepitve obrambnih sil in mirovnih pogajanj, kar se dogaja v času okrepljenih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje skoraj štiri leta trajajoče ruske invazije. Istočasno se je razplamtel nov spor glede civilnih žrtev v okupirani regiji Herson. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na vas Horli naraslo na 27, med mrtvimi pa naj bi bila tudi dva mladoletnika. Po ruskih navedbah je napad zadel kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto. Kijev je obtožbe o napadih na civilne cilje odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je poudaril, da ukrajinske sile delujejo v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in izvajajo napade izključno na vojaške cilje ter rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer so objavili seznam tarč, na katerem vasi Horli ni bilo.

Združene države so izvedle obsežne zračne napade na Venezuelo in sporočile, da so zajele predsednika Nicolása Madura, ki so ga prepeljali iz države. Predsednik Trump je dejal, da bodo ZDA začasno upravljale z Venezuelo. V južni Floridi so venezuelski izseljenci z navdušenjem proslavili padec Madurove vlade.

V središču Portlanda se je v soboto popoldne zbralo več kot sto protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje vojaškim in političnim ukrepom administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Venezueli. Shod pred sodiščem na trgu Pioneer Square so organizatorji pripravili kot neposreden odziv na novice o stopnjevanju pritiska na venezuelsko vlado in poročila o domnevnem zajetju predsednika Nicolása Madura. Udeleženci protesta so obsodili ameriško vmešavanje v notranje zadeve južnoameriške države in opozorili na posledice tovrstnih operacij za civilno prebivalstvo. Shod je potekal mirno, vendar z jasnimi sporočili proti intervencionistični politiki Združenih držav Amerike v regiji, ki jo protestniki označujejo za napad na suverenost Venezuele. Dogodek v Portlandu odraža širše delitve v ameriški javnosti glede zunanje politike do Latinske Amerike.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social iranskim oblastem izrekel ostro opozorilo, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protivladnih protestov. Trump je v seriji objav zapisal, da je vojska v stanju polne pripravljenosti ("locked and loaded") in da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Po navedbah človekoljubnih organizacij in medijskih poročil je v zadnjem tednu nemirov zaradi gospodarske krize in visoke inflacije v Iranu življenje izgubilo najmanj deset ljudi. Trumpove izjave so sprožile val kritik tudi znotraj njegove lastne stranke in med nekdanjimi sodelavci. Kongresnik Thomas Massie je poudaril, da bi za kakršen koli napad na Iran predsednik potreboval odobritev kongresa, hkrati pa je opozoril, da bi se morala država osredotočiti na domače težave namesto na vmešavanje v notranje zadeve tujih držav. Podobno kritična je bila kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je potezo označila za odklon od politike "Amerika na prvem mestu". Na Trumpove grožnje se je že odzval iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej, ki je zatrdil, da se država ne bo vdala pritisku, medtem ko je Teheran od Združenih narodov zahteval ukrepanje proti ameriškim grožnjam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov je na tem ključnem položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je pred mesecem dni odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Odločitev o imenovanju prvega vojaškega častnika na čelo predsedniškega urada odraža novo prednostno usmeritev Kijeva v vprašanja varnosti, obrambe in mirovnih pogajanj v času, ko se ruska invazija približuje četrtemu letu trajanja. Imenovanje sovpada z intenzivnimi diplomatskimi prizadevanji pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje vojne. V Kijevu so se v soboto zbrali svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, vključno s predstavniki Evropske unije in zveze Nato, da bi uskladili podrobnosti mirovnih predlogov in varnostnih jamstev. Hkrati so se na bojiščih nadaljevali srditi spopadi; analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar dodatno stopnjuje pritisk na ukrajinsko politično vodstvo. Medtem ko Zelenski krepi svojo ekipo, so ruske oblasti obtožile Ukrajino napada z droni v okupirani regiji Herson, v katerem naj bi umrlo 27 ljudi, kar so v Kijevu ostro zanikali.

Po ameriški operaciji v Venezueli je Trump zagrozil venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez z visokimi stroški, če novi venezuelski voditelj ne bo ravnal pravilno. Prav tako je zagrozil Kolumbiji z vojaškim posredovanjem. Premierka Alberte, Danielle Smith, je izpostavila, da ameriški zajetje Madura poudarja nujnost izgradnje naftovodov za izvoz kanadske nafte.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili novi posnetki, ki prikazujejo njegovo privedbo v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval ZDA k ukrepanju. Medtem so laburistični poslanci pozvali Keira Starmerja, naj obsodi Trumpovo ravnanje. Varnostni svet Združenih narodov bo v ponedeljek sklical nujno sejo zaradi naraščajoče mednarodne zaskrbljenosti glede ameriškega vojaškega posredovanja v Venezueli in tveganj za mednarodni sistem.

Ameriški predsednik Donald Trump je s tvegano, a strateško vojaško operacijo končal dolgoletno vladavino venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Posebne enote ZDA so v Caracasu izvedle aretacijo Madura, ki so ga nato v lisicah in pod strogim nadzorom agentov agencije DEA prepeljale v New York. Proti njemu je bila vložena obtožnica zaradi vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in vodenja tako imenovanega kartela Los Soles, kar pojasnjuje njegovo takojšnjo predajo ameriškim pravosodnim organom namesto odpora v Venezueli. Dogodek je sprožil mešane odzive v mednarodni javnosti, medtem ko Trump obljublja vzpostavitev miru in svobode v državi. Kljub uspešni odstranitvi simbola režima ostaja prihodnost Venezuele negotova. Predsednik Trump je namreč javno izrazil dvome o sposobnosti opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado, da bi prevzela vodenje države, saj meni, da nima zadostne podpore prebivalstva. Združene države Amerike bodo v prehodnem obdobju prevzele aktivno vlogo pri upravljanju Venezuele, dokler ne bodo vzpostavljeni pogoji za varno politično tranzicijo.

Nicolása Madura in njegovo ženo so po zajetju v Caracasu prepeljali v New York, kjer se soočata z obtožbami o narkoterorizmu. Operacija zajetja je zahtevala več mesecev načrtovanja. Donald Trump je po zajetju Madura izrekel grožnje Iranu, Kubi in Grenlandiji. Države se različno odzivajo na ameriško posredovanje, nekateri obsojajo dejanje.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na družbenih omrežjih in jo označil za izjemen prikaz ameriške vojaške moči. Po poročanju tujih medijev so Madura in Floresovo z vojaškim helikopterjem prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York, kjer bosta sprožena kazenska postopka zaradi obtožb o narkoterorizmu in tihotapljenju mamil. Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo novo obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivne in nelegitimne organizacije, vpletene v mednarodno trgovino s kokainom in posest težkega orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo in njeno naftno industrijo, dokler ne bo omogočen ustrezen prehod oblasti. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in venezuelska opozicija dogodek pozdravili kot konec diktature, so Združeni narodi in več latinskoameriških držav opozorili na nevaren precedens in kršitve mednarodnega prava. V sami Venezueli so poročali o več deset smrtnih žrtvah med civilisti in vojaki, podpredsednica Delcy Rodríguez pa je ameriško posredovanje označila za imperialistično agresijo.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci potrdil, da so operacijo izvedli v okviru obtožnice za trgovino z mamili, zaradi katere je bila za Madurom razpisana nagrada v višini 15 milijonov dolarjev. Po uradnih navedbah sta bila Maduro in Floresova prepeljana na krov ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Operacija predstavlja vrhunec dolgoletnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Čeprav so nekatere kritike usmerjene v zakonitost tovrstnega posredovanja, ameriška administracija poudarja, da je bila akcija nujna za ustavitev narkoterorizma. Trump je ob zajetju na družbenem omrežju Truth Social objavil tudi slikovno gradivo operacije, ki ga nekateri mediji opisujejo kot politično provokacijo.

Ameriška administracija je objavila podrobnosti o vojaški operaciji, v kateri so posebne enote Združenih držav Amerike v Caracasu zajele nekdanjega venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Predsednik Donald Trump je potek operacije spremljal v živo iz svojega posestva Mar-a-Lago, kjer so v posebej pripravljenem prostoru namestili zaslone s prenosom dogajanja in spremljanjem odzivov na družbenih omrežjih. Objava fotografij iz operativnega centra potrjuje, da je vrh ameriške politike neposredno nadzoroval ekstrakcijo Madura, ki se je zgodila po večmesečnem spremljanju njegovih premikov s strani obveščevalnih služb. Operacija, ki se je odvila v venezuelski prestolnici, je bila rezultat dolgotrajnega načrtovanja pod vodstvom načelnika štaba združenih sil Dana Caina. Po zajetju so Madura, ki ga ameriško pravosodje bremeni mednarodne trgovine z drogami in korupcije, pripravili na transport v New York, kjer mu bodo sodili. Bela hiša je javnosti že posredovala prve vizualne dokaze o njegovem pridržanju, vključno s posnetki, na katerih je videti z zakritimi očmi. Dogodek je sprožil mešane mednarodne odzive, pri čemer so države, kot je Argentina, ukrep že pozdravile.

Venezuelska skupnost v Corpus Christiju je proslavljala zajetje predsednika Nicolása Madura. Kitajska je obsodila ameriško dejanje kot hegemonistično in kršitev mednarodnega prava. Opozicijska voditeljica María Corina Machado je bila ena največjih kritičark Nicolása Madura.