Združene države Amerike so v sredo v Severnem Atlantiku zasegle ruski tanker Marinera, ki naj bi prevažal venezuelsko nafto in s tem kršil ameriške sankcije. Operacija je potekala po daljšem zasledovanju plovila, ki je bilo v preteklosti že vpleteno v dejavnosti, povezane s tako imenovano 'floto v senci', ki omogoča skrivne prevoze nafte za države, kot so Venezuela, Rusija in Iran, s čimer se izogiba mednarodnim sankcijam. Britanska mornarica je pri zasegu pomagala, operacija pa je povzročila močan protest Moskve. Ameriške sile so tanker ustavile na podlagi naloga, ki ga je izdal zvezni sodni organ ZDA, čeprav so plovilo spremljale tudi ruske vojaške podmornice. Ob zasegu je ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth na platformi X sporočil, da je blokada sankcionirane in nezakonite venezuelske nafte v veljavi povsod po svetu. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je kasneje potrdila, da bo posadka zaseženega plovila sodno preganjana. Predsednik ZDA Donald Trump se je pohvalil, da so zasegli »30-50 milijonov sodčkov« surove nafte, medtem ko je energetski sekretar napovedal, da bodo ZDA nadzorovale venezuelsko nafto »za nedoločen čas«. Incident predstavlja zaostrovanje napetosti med ZDA in Rusijo, pa tudi z Venezuelo, saj Washington še naprej izvaja agresivno politiko sankcij. Zaseg tankerja Marinera, in drugega tankerja Sophia v Karibih, je del širših prizadevanj ZDA za omejevanje dejavnosti, ki kršijo mednarodne sankcije in destabilizirajo svetovno trgovino z nafto. Predsednik Trump je v preteklih letih izvajal strogo politiko do Venezuele, kar vključuje tudi poskuse odstranitve predsednika Nicolása Madura z oblasti in obtožbe o plenjenju venezuelskega premoženja.

Kambodžanske oblasti so v torek aretirale in Kitajski izročile Chena Zhija, 38-letnega poslovneža z dvojnim državljanstvom (kitajskim in kambodžanskim), ki je domnevno vodil eno največjih transnacionalnih kriminalnih mrež v Aziji. Aretacija in izročitev sta sledili večmesečni preiskavi in sta bili izvedeni na zahtevo kitajskih oblasti. Chen Zhi, ustanovitelj in predsednik multinacionalnega konglomerata Prince Group, naj bi bil po navedbah ameriških zveznih tožilcev odgovoren za vodenje spletne prevare, ki je oškodovala žrtve po vsem svetu in izkoriščala žrtve trgovine z ljudmi. Njegovo kambodžansko državljanstvo je bilo decembra preklicano. Ameriško ministrstvo za finance in britansko zunanje ministrstvo sta oktobra obtožila Chena Zhija vodenja transnacionalne kriminalne mreže, ki je izvajala goljufije s kriptovalutami, trgovino z ljudmi in pranje denarja. Obtožbe ZDA proti Chenu vključujejo goljufije in pranje denarja, ki izvirajo iz vodenja večmilijardne spletne prevare iz Kambodže. Ameriški tožilci trdijo, da je Chen usmerjal operacije delovnih taborišč v Kambodži, kjer so bili trgovani delavci zaprti v zaporom podobnih objektih, obdanih z visokimi zidovi in bodečo žico. Skupaj s Chenom Zhijem sta bila aretirana in izročena še dva kitajska državljana. Primer poudarja razširjenost centrov za spletne prevare po jugovzhodni Aziji, ki so po ocenah Urada ZN za droge in kriminal oškodovali žrtve po vsem svetu za milijarde dolarjev z navideznimi naložbenimi shemami.

Iran se sooča z obsežnim valom protestov, ki so se razširili po večini od 31 provinc, v katerih je bilo ubitih najmanj 35 ljudi, med njimi štirje otroci in dva pripadnika varnostnih sil, medtem ko je bilo aretiranih več kot 1200 oseb. Proteste, ki jih sprožajo visoki življenjski stroški in drastičen padec vrednosti valute, spremlja vmešavanje tujih sil, kar je povzročilo obtožbe Irana na račun Izraela in Združenih držav Amerike glede podpihovanja nemirov. Predsednik Masud Pezeškian je varnostne sile pozval k zadržanosti in razlikovanju med mirnimi protestniki ter oboroženimi izgredniki, medtem ko je vrhovni sodnik opozoril, da ne bo prizanesel tistim, ki "pomagajo sovražniku". Protesti so se začeli 28. decembra v Teheranskem velikem bazarju zaradi gospodarskih pritiskov, slabšanja življenjskih pogojev in razširjene vladne korupcije. Kljub temu, da so bili sprva gospodarske narave, so se zahteve protestnikov hitro razširile na temeljne in strukturne politične spremembe, vključno s popolnim prehodom na demokratični sistem. To kaže na globoko nezadovoljstvo z vladajočim sistemom, ki se ponavlja v nizu protestov v zadnjem desetletju, na katere so oblasti dosledno odgovorile s smrtonosno represijo. Napetosti med Iranom, Izraelom in ZDA so se v zadnjem času močno povečale, še posebej po tem, ko je Iran grozil z izstopom iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) in po napadih, ki jih je Izrael izvedel na iranska jedrska mesta. Izraelske priključitve in ameriška vojaška prisotnost v regiji dodatno podžigajo iranska opozorila o preventivnih ukrepih. Vodja iranske vojske Amir Hatami je izjavil, da Iran ne bo pustil neodgovorjenega stopnjevanja sovražne retorike in da je pripravljen na odločen odziv na vsako agresijo, kar nakazuje na morebitno nadaljnjo eskalacijo konflikta v regiji.

Združene države Amerike so po vojaški operaciji 3. januarja 2026, med katero so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Maduroja, prevzele nadzor nad venezuelsko naftno industrijo in se zavezale, da bodo to vplivalo na gospodarstvo države. Predsednik Donald Trump je izjavil, da bi ameriški nadzor nad Venezuelo lahko trajal več let, pri čemer naj bi Washington narekoval odločitve začasnim voditeljem in nadzoroval prodajo nafte. Ameriški uradniki so poudarili, da je ta nadzor nujen za stabilizacijo venezuelskega gospodarstva, obnovo naftnega sektorja in zagotavljanje, da bo država delovala v interesu ZDA. Ti ukrepi so skladni s Trumpovo strategijo, ki jo imenuje "Donroejeva doktrina", s katero želi ponovno vzpostaviti ameriško premoč na zahodni polobli, poudarek pa je na pridobivanju virov in regionalni dominaciji. Akcije ZDA, ki vključujejo tudi zaseg dveh tankerjev, enega pod rusko zastavo in drugega, povezanega z Venezuelo, so bile deležne mešanih odzivov. Medtem ko so nekateri v ZDA razdeljeni glede upravičenosti teh ukrepov, so nekdanji visoki uradniki za nacionalno varnost kritizirali Trumpovo odločitev kot nepremišljeno in brez jasne strategije. Rusko zunanje ministrstvo je prav tako obsodilo to dejanje kot kršitev venezuelske suverenosti. Kljub temu podpredsednik ZDA JD Vance trdi, da je zajetje Maduroja okrepilo ameriški nadzor nad naravnimi viri Venezuele in demonstriralo vojaško moč Združenih držav. Ti dogodki sledijo prejšnjim prizadevanjem ZDA za vplivanje na Venezuelo, vključno z dovoljenjem podjetju Chevron za nadaljevanje črpanja nafte julija 2025, kar je bil del iskanja dialoga in politične stabilnosti med obema državama. Vendar pa so zdajšnji ukrepi, s katerimi ZDA načrtujejo neposredno nadzorovanje naftnih prihodkov in določanje, kam se lahko nafta prodaja, močno zaostrili ameriško politiko do Venezuele in nakazujejo dolgoročno prisotnost ter vpliv na politične in gospodarske odločitve Caracasa.

Gradbeni sektor v Združenem kraljestvu se je decembra 2025 krčil že dvanajsti mesec zapored. Veriga pekarne Greggs je poročala, da so tržne razmere še naprej zahtevne. Romunski indeks PMI za proizvodnjo se je decembra izboljšal, vendar ostaja v območju krčenja.

Donald Trump je ukazal umik Združenih držav iz 66 mednarodnih organizacij, kar vključuje predvsem organe ZN, ki se ukvarjajo s podnebjem in migracijami. Med njimi je tudi Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je temelj vseh večjih mednarodnih podnebnih sporazumov.

V Iranu so se protivladni protesti, ki trajajo že več kot deset dni, razširili po celotni državi, varnostne sile pa so se v Teheranu silovito spopadle s protestniki na območju Velikega bazarja. Po navedbah aktivistov in nevladnih organizacij za človekove pravice je v nemirih umrlo najmanj 36 ljudi, približno 1200 oseb pa je bilo aretiranih. Oblasti so za razganjanje demonstrantov uporabile solzivec, gumijaste naboje in po nekaterih poročilih tudi pravo strelivo, zlasti v kurdskih regijah na zahodu države. Demonstracije, ki so se sprva začele zaradi drastičnega padca vrednosti lokalne valute in slabšanja gospodarskih razmer, so prerasle v širši politični upor proti iranskemu režimu. Trgovci in aktivisti so s protesti v simbolnem središču prestolnice, ki je bilo ključno prizorišče že med revolucijo leta 1979, izrazili nezadovoljstvo nad korupcijo in omejevanjem svoboščin. Kljub stopnjevanju nasilja in represije so opozicijske skupine pozvale k splošni stavki. Mednarodne organizacije opozarjajo na naraščajoče število žrtev in poročajo o nemirih v več kot dveh ducatih provinc. Kurdski predeli države so trenutno pod največjim pritiskom varnostnih sil, saj so tamkajšnji prebivalci s zaprtjem trgovin in uličnimi shodi neposredno izzvali oblast. Razmere ostajajo napete, saj protestniki kljub nevarnosti še naprej zahtevajo korenite politične spremembe.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle neposredno vojaško posredovanje v Venezueli, ki se je končalo z zajetjem in premestitvijo predsednika Nicolása Madura ter njegove žene Cilie Flores v ZDA. Operacija, ki je vključevala letalske napade in vojaško silo, je povzročila civilne žrtve in sprožila val mednarodnih obsodb. Vodenje države je kot vršilka dolžnosti prevzela dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, medtem ko ameriška administracija odkrito napoveduje nadzor nad venezuelskimi naftnimi in mineralnimi viri. Znotraj ameriške administracije so se pojavili znaki notranjih nesoglasij, saj so nekateri visoki uradniki, vključno z direktorico nacionalne obveščevalne službe Tulsi Gabbard, v preteklosti ostro nasprotovali tovrstnim intervencijam. Kljub uradnim utemeljitvam o boju proti narkoterorizmu kritiki poudarjajo, da gre za vrnitev k politiki golega imperializma in enostranskega uveljavljanja interesov. Odpor v Venezueli še vedno predstavlja notranji minister Diosdado Cabello, ki poveljuje milicam in zavrača sodelovanje z Washingtonom. Dogodek predstavlja radikalen prelom z uveljavljenim mednarodnim pravnim redom in suverenostjo držav. Medtem ko nekatere opozicijske skupine v izgnanstvu dejanje pozdravljajo, socialistične in protivojne organizacije v ZDA in po svetu pozivajo k množičnemu odporu proti okupaciji. Usoda Venezuele ostaja negotova, saj ZDA v ospredje postavljajo gospodarske interese, zlasti dostop do naftnih rezerv, namesto demokratične tranzicije, ki jo je zagovarjala Nobelova nagrajenka María Corina Machado.

Na sejmu zabavne elektronike CES 2026 v Las Vegasu so vodilna tehnološka podjetja Nvidia, AMD in Intel predstavila prelomne inovacije na področju strojne opreme za umetno inteligenco (AI). Izvršna direktorica podjetja AMD Lisa Su je napovedala vstop v obdobje "yottascale" računalništva in razkrila sisteme Helios ter grafične procesorje serije MI500, ki obljubljajo do tisočkratno povečanje zmogljivosti v primerjavi s prejšnjimi generacijami. AMD s tem neposredno izziva prevlado Nvidie na trgu podatkovnih centrov, hkrati pa krepi svojo prisotnost v segmentu osebnih računalnikov z novo serijo Ryzen AI 400. Nvidia je pod vodstvom Jensena Huanga predstavila platformo Vera Rubin, ki po besedah vodstva ne potrebuje več zapletenih hladilnih sistemov z vodo, kar je povzročilo takojšen padec delnic podjetij, specializiranih za hladilno tehnologijo. Podjetje je poleg tega napovedalo novo platformo Alpamayo za avtonomna vozila, ki bo v sodelovanju z Mercedesom omogočala napredno logično sklepanje v prometu. Na področju videoiger je Nvidia predstavila tehnologijo DLSS 4.5 in nove G-Sync Pulsar zaslone, ki znatno zmanjšujejo zamegljenost gibanja. Intel je uradno začel s proizvodnjo na svojem naprednem 2-nanometrskem procesu 18A, na katerem temeljijo novi procesorji Core Ultra serije 3 (Panther Lake). Ti čipi so namenjeni predvsem prenosnim računalnikom in obljubljajo do 60 odstotkov boljše zmogljivosti od predhodnikov. Medtem ko so napovedi glede strojne opreme optimistične, analitiki opozarjajo na negotovo leto za industrijo osebnih računalnikov, predvsem zaradi nestanovitnih cen pomnilniških modulov in rastočih stroškov komponent.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio naj bi se prihodnji teden srečal s predstavniki Danske, da bi razpravljal o vprašanju Grenlandije. Medtem je prišlo do obsodb Trumpovega ravnanja, ki naj bi ogrožalo mednarodni red in pravo, zlasti po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je poročal, da je Marco Rubio v kongresu ZDA razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Nekdanji britanski obrambni minister pa je dejal, da tuje voditelje opozarja, naj Donalda Trumpa ne obravnavajo s podcenjevanjem.

Vlada Združenih držav Amerike je pod vodstvom administracije Donalda Trumpa v sredo uradno objavila nove prehranske smernice za obdobje 2025–2030, ki prinašajo korenit preobrat v dosedanji prehranski politiki. Ministra za zdravje Robert F. Kennedy ml. in kmetijstvo Brooke Rollins sta predstavila preoblikovano prehransko piramido, ki v ospredje postavlja uživanje polnovrednih živil, visokokakovostnih beljakovin in naravnih maščob, medtem ko odločno odsvetuje uživanje visoko predelane hrane in dodanih sladkorjev. Nove smernice, ki so del gibanja »Make America Healthy Again«, so strokovnjaki označili za največji reset v zgodovini zvezne prehranske politike. Kennedy je poudaril, da se z novo piramido končuje »vojna proti nasičenim maščobam«. Po novem so na vrhu priporočil meso, jajca, polnomastni mlečni izdelki, sadje in zelenjava, medtem ko so bila žita in rafinirani ogljikovi hidrati potisnjeni na dno prednostne lestvice. Smernice prav tako prvič ne vsebujejo specifičnih priporočil glede omejevanja alkohola, vendar strogo prepovedujejo dodan sladkor v prehrani otrok do četrtega leta starosti. Odzivi stroke so mešani; medtem ko nekateri pozdravljajo poudarek na nepredelani hrani, drugi opozarjajo na morebitna tveganja povečanega vnosa nasičenih maščob in okoljski vpliv večje porabe mesa. Kritiki poudarjajo tudi vprašanje cenovne dostopnosti polnovrednih živil za širše prebivalstvo. Kljub temu administracija vztraja, da bodo nove smernice zmanjšale pojavnost kroničnih bolezni in izboljšale splošno zdravje naroda z vrnitvijo k »pravi hrani«.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je po dramatični operaciji ameriških specialnih sil prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer se je izrekel za nedolžnega. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je medtem že začela pripravljati načrte za politično in gospodarsko stabilizacijo države, pri čemer so v ospredju pogovori z vodilnimi predstavniki naftne industrije. Cilj teh srečanj je povečanje proizvodnje nafte v Venezueli pod vodstvom ZDA, čeprav nekateri izvršni direktorji naftnih podjetij navedbe o uradnih sestankih v Beli hiši za zdaj zanikajo. Predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da Venezuela v naslednjih 30 dneh ne bo izvedla novih volitev, saj morajo ZDA državo najprej "popraviti" in obnoviti njeno ključno infrastrukturo. Dogajanje v Venezueli je povzročilo stabilizacijo na ameriških finančnih trgih, kjer so terminske pogodbe na borzne indekse po rekordnih vrednostih ostale nespremenjene. Hkrati se krepijo opozorila o pravnih posledicah aretacije, saj številne korporacije že pripravljajo odškodninske tožbe zaradi preteklih nacionalizacij in sankcij, ki bi jih lahko reševalo novo, Američanom naklonjeno politično vodstvo v Caracasu.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je z izvedbo operacije v Venezueli, ki je vključevala ugrabitev in transport predsednika Nicolása Madura v ZDA, povzročila precejšnje razburjenje v ameriški politiki. Medtem ko operacija uživa presenetljivo dvostrankarsko podporo glede nekaterih vidikov, se znotraj Republikanske stranke krepijo razpoke. Številni konservativni krogi se sprašujejo, kako se tovrstno vojaško posredovanje sklada s Trumpovimi predhodnimi obljubami o izogibanju tujim vojaškim posegom in t. i. gradnji narodov. Kritiki opozarjajo, da bi lahko dogajanje v Južni Ameriki ponovno potegnilo državo v dolgotrajne konflikte, kar nasprotuje doktrini 'Najprej Amerika'. Istočasno se ob strmoglavljenju Madurovega režima odpirajo ogromne gospodarske priložnosti, zlasti na področju energetske infrastrukture. Paul Singer, vpliven donator organizacije Aipac in lastnik investicijskega sklada Elliot Investment Management, je tik pred sklenitvijo posla za nakup mreže venezuelskih rafinerij v ZDA po izjemno nizki ceni. Za rafinerije v Teksasu, Louisiani in Illinoisu je ponudil šest milijard dolarjev, čeprav bi bila njihova dejanska tržna vrednost ob normalizaciji uvoza venezuelske nafte lahko dvakrat višja. Če bo Trumpova administracija uresničila napovedi o oživljanju venezuelske naftne industrije, bi lahko ti strateški objekti novemu lastniku prinesli milijardne dobičke, kar sproža dodatna vprašanja o motivih za ameriško posredovanje.

Združene države Amerike so po dramatični aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu 3. januarja napovedale neposreden nadzor nad državo v času tranzicije oblasti. Washington s tem korakom ponovno prevzema nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi dokazanimi rezervami nafte na svetu. Poleg energetskih in geopolitičnih ciljev ameriški obrambni uradniki načrtujejo dostop do napredne ruske vojaške opreme, s katero je bila Venezuela oborožena zadnji dve desetletji. Med ključnimi cilji obveščevalnih služb so zračni obrambni sistemi S-300VM, Pantsir in Buk-M2 ter flota lovcev Su-30MKV, ki bi lahko razkrili kritične tehnične podrobnosti o ruski tehnologiji, uporabljeni v trenutnih svetovnih konfliktih. Dogajanje v Južni Ameriki je sprožilo takojšen odziv v Aziji, kjer je Severna Koreja pod vodstvom Kim Džong Una izvedla prvi letošnji preizkus balističnih raket s hipersoničnimi konicami. Pjongjang je dejanja utemeljil kot nujno krepitev jedrskega odvračanja zaradi zaostrenih mednarodnih razmer, ki jih analitiki povezujejo prav z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Rakete so zadele cilje, oddaljene približno 1000 kilometrov, kar po mnenju strokovnjakov dokazuje sposobnost Severne Koreje za preboje ameriško-južnokorejskih obrambnih sistemov v času globalne nestabilnosti.

Ameriške sile so v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v Združene države Amerike, kjer se bo moral soočiti s sodnim postopkom v New Yorku. Novica o ujetju je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah in energetskih trgih. Cene surove nafte so se v ponedeljek zjutraj zvišale, pri čemer je ameriška nafta pridobila 1,4 odstotka in dosegla 58,13 dolarja za sod, mednarodna referenčna nafta Brent pa se je podražila na 61,50 dolarja. Rast so zabeležile tudi delnice energetskih velikanov, kot sta Chevron in Exxon Mobil, saj vlagatelji pričakujejo obnovo venezuelske naftne industrije. Dogodek je povzročil precejšnje premike tudi na področju kriptovalut, natančneje na platformi za napovedne trge Polymarket. Neznani vlagatelj je le trenutke pred uradno potrditvijo ujetja z nizkim vložkom 30.000 dolarjev ustvaril več kot 400.000 dolarjev dobička, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju na podlagi notranjih informacij. Medtem ko so cene nafte v letu 2025 zaradi prevelike ponudbe na svetovnem trgu večinoma padale, analitiki zdaj ocenjujejo, da bi lahko proizvodnja v Venezueli, ki je bila leta tarča sankcij in zanemarjanja, ob ameriški pomoči v prihodnje močno narasla.

Avstralija je zabeležila nepričakovan padec stopnje inflacije, ki se je v prejšnjem obdobju spustila na 3,4 odstotka, kar je manj od napovedi ekonomistov. Ta podatek je v državi spodbudil upanje, da bo tamkajšnja centralna banka (Reserve Bank of Australia) na prihodnjem zasedanju ohranila ključne obrestne mere na trenutni ravni in se ne bo odločila za njihovo ponovno zvišanje. Kljub pozitivnim statističnim podatkom pa strokovnjaki opozarjajo, da znižanje morda še ne bo zadoščalo za takojšnje olajšanje finančnega bremena lastnikov nepremičnin s hipotekarnimi posojili. Mnogi kreditojemalci se namreč še vedno spopadajo z visokimi stroški servisiranja dolgov. Padec inflacije pod pričakovanji sicer nakazuje na ohlajanje cenovnih pritiskov v avstralskem gospodarstvu, vendar ostaja negotovost glede dolgoročne stabilnosti cen in prihodnjih korakov monetarne politike.

Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona. Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Podjetje Lego je na sejmu zabavne elektronike CES 2026 v Las Vegasu predstavilo svojo najpomembnejšo inovacijo v zadnjih desetletjih, imenovano Smart Play. Osrednji element nove platforme je pametna kocka standardnih dimenzij (2x4), ki vključuje napredno tehnologijo, kot so senzorji gibanja, merilnik pospeška, zvočniki in LED-osvetlitev. Celoten sistem poganja po meri izdelan čip ASIC, ki je manjši od posameznega čepa na kocki, kar omogoča interaktivno igro brez uporabe zaslonov. Prvi kompleti, ki bodo vključevali to tehnologijo, bodo na voljo marca 2026 v okviru kolekcije Star Wars. Sistem Smart Play poleg pametnih kock vključuje tudi interaktivne figurice in oznake, ki se med seboj sporazumevajo. Kocka lahko zazna svojo orientacijo v prostoru in bližino drugih pametnih elementov, kar omogoča samodejno sprožanje zvočnih in svetlobnih učinkov glede na način igranja. Čeprav podjetje poudarja, da inovacija spodbuja fizično igro in domišljijo, so se med strokovnjaki in starši že pojavili pomisleki. Kritiki opozarjajo, da bi vnaprej programirani zvočni učinki lahko omejili otroško ustvarjalnost, saj igrače postajajo vse bolj vodene in tehnološko pogojene.