Po ameriški operaciji v Venezueli je Trump zagrozil venezuelski podpredsednici Delcy Rodríguez z visokimi stroški, če novi venezuelski voditelj ne bo ravnal pravilno. Prav tako je zagrozil Kolumbiji z vojaškim posredovanjem. Premierka Alberte, Danielle Smith, je izpostavila, da ameriški zajetje Madura poudarja nujnost izgradnje naftovodov za izvoz kanadske nafte.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili novi posnetki, ki prikazujejo njegovo privedbo v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval ZDA k ukrepanju. Medtem so laburistični poslanci pozvali Keira Starmerja, naj obsodi Trumpovo ravnanje. Varnostni svet Združenih narodov bo v ponedeljek sklical nujno sejo zaradi naraščajoče mednarodne zaskrbljenosti glede ameriškega vojaškega posredovanja v Venezueli in tveganj za mednarodni sistem.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na družbenih omrežjih in jo označil za izjemen prikaz ameriške vojaške moči. Po poročanju tujih medijev so Madura in Floresovo z vojaškim helikopterjem prepeljali na ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York, kjer bosta sprožena kazenska postopka zaradi obtožb o narkoterorizmu in tihotapljenju mamil. Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo novo obtožnico, ki Madura bremeni vodenja koruptivne in nelegitimne organizacije, vpletene v mednarodno trgovino s kokainom in posest težkega orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo in njeno naftno industrijo, dokler ne bo omogočen ustrezen prehod oblasti. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji in venezuelska opozicija dogodek pozdravili kot konec diktature, so Združeni narodi in več latinskoameriških držav opozorili na nevaren precedens in kršitve mednarodnega prava. V sami Venezueli so poročali o več deset smrtnih žrtvah med civilisti in vojaki, podpredsednica Delcy Rodríguez pa je ameriško posredovanje označila za imperialistično agresijo.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v Vzhodno morje, kar je prvi tovrstni preizkus orožja v tem letu. Rakete so bile izstreljene iz območij blizu Pjongjanga, ravno ko je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung prispel v Peking na srečanje s kitajskim kolegom Xi Jinpingom.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil je Donald Trump izjavil, da bodo ZDA »vodile Venezuelo«. Generalna državna tožilka Pam Bondi je napovedala, da se bosta Maduro in njegova žena Cilia Flores soočila s kazenskimi obtožbami v New Yorku. Kitajska je pozvala ZDA k izpustitvi Madura in prenehanju strmoglavljenja venezuelske vlade. Vršilec dolžnosti predsednika Venezuele je izjavil, da ima napad ZDA »sionistične podtone«.

Ameriške posebne sile so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, s čimer se je končala njegova dolgoletna vladavina. Operacija, ki so jo ameriške enote skrbno načrtovale in vadile na replikah objektov, je bila izvedena po stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom. Poleg Madura so ameriške oblasti pridržale tudi njegovo ženo Cilio Flores in sina, vsi pa so bili prepeljani iz države v Združene države Amerike, kjer se bodo soočili z obtožbami narkoterorizma in nelegalnega posedovanja orožja. Zajetje je sprožilo mešane odzive v Venezueli in širši regiji. Medtem ko so nasprotniki režima in venezuelski izseljenci v tujini na ulicah proslavljali padec Madurove vlade, so države, kot je Kitajska, izrazile šok nad ameriškim posredovanjem. Ameriški kongresniki so se na dogodke odzvali različno; nekateri so operacijo podprli kot nujno za obnovo demokracije, drugi pa so izrazili zaskrbljenost zaradi uporabe vojaške sile in morebitnih dolgoročnih posledic za stabilnost Latinske Amerike. Analitiki zdaj preučujejo prihodnjo politično usmeritev Venezuele in vlogo, ki jo bodo pri njeni obnovi imele mednarodne institucije.

Demokratski kongresniki ZDA, vključno s senatorjem Chuckom Schumerjem, so obtožili Trumpovo administracijo, da jih je zavajala glede načrtov v Venezueli. Trdijo, da so jim na treh sestankih zatrdili, da administracija ne načrtuje spremembe režima ali vojaške akcije v Venezueli.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je bil ta prepeljan v Metropolitanski priporni center v Brooklynu, New York, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mamili. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA "usmerjale" Venezuelo in tam vzpostavile naftno industrijo, kar predstavlja nove geopolitične rizike za investitorje. Zaradi problematičnih razmer v zaporu v Brooklynu nekateri sodniki nočejo pošiljati ljudi tja. Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli vlada napeto vzdušje, medtem ko se pojavljajo pravna vprašanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek v zgodnjih jutranjih urah preko svojega družbenega omrežja Truth Social ostro zagrozil Iranu z vojaškim posredovanjem. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike "pripravljene in oborožene" (locked and loaded), da priskočijo na pomoč mirnim protestnikom, če bo iranski režim nadaljeval z njihovim nasilnim zatiranjem in ubijanjem. Njegova izjava prihaja v času, ko se Iran spopada z valom protivladnih protestov zaradi gospodarske krize, visokih cen hrane in padca vrednosti domače valute, pri čemer naj bi po nekaterih poročilih v spopadih z varnostnimi silami življenje izgubilo že najmanj sedem oseb. Trumpova retorika je sprožila mešane odzive znotraj Združenih držav Amerike in v mednarodni skupnosti. Republikanski kongresnik Thomas Massie in kongresnica Marjorie Taylor Greene sta izrazila ostro nasprotovanje tovrstnemu vmešavanju v notranje zadeve tujih držav, pri čemer sta izpostavila domače težave in načelo "Amerika na prvem mestu". Na drugi strani je nekdanji Trumpov strateg Steve Bannon predsednika obtožil, da uporablja metode svojih političnih nasprotnikov, medtem ko je Teheran že pozval Združene narode k ukrepanju zaradi ameriških groženj. Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je medtem pozval k dialogu, a hkrati vztrajal pri vzpostavitvi reda in miru.

Ameriški predsednik Donald Trump je s serijo objav na družbenem omrežju Truth Social sprožil buren mednarodni odziv, ko je napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na neposredno vojaško posredovanje v Iranu. Trump je izjavil, da so ameriške sile v polni pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nad miroljubnimi demonstranti uporabil smrtonosno silo. Po navedbah ameriškega predsednika Washington ne bo dopustil nasilnega zatiranja protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli več kot 15 iranskih mest. Iranski politični in varnostni vrh se je na Trumpove besede odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je ameriško vmešavanje označil za »rdečo črto« in posvaril, da bi kakršno koli posredovanje destabiliziralo celotno regijo ter neposredno ogrozilo življenja ameriških vojakov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem dodal, da so v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA na Bližnjem vzhodu legitimna tarča. Medtem ko se retorika stopnjuje, iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva vzpostavitev reda, število smrtnih žrtev med protestniki pa se po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj deset.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na čelo urada predsednika imenoval dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), generalporočnika Kirila Budanova. Imenovanje prihaja v času povečanih napetosti, saj Rusija trdi, da je ukrajinski napad z droni na vas Horli v okupirani regiji Herson zahteval 27 smrtnih žrtev med civilisti, kar Kijev odločno zanika in poudarja, da napadajo izključno vojaške cilje. Hkrati so ruske oblasti Združenim državam Amerike predale domnevne dokaze o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, čeprav ameriške obveščevalne agencije CIA in NSA teh navedb niso potrdile. Obveščevalni podatki Kijeva medtem opozarjajo, da Moskva načrtuje obsežno provokacijo z žrtvami pod »tujo zastavo«, s katero bi poskušala očrniti Ukrajino in ustaviti mirovna prizadevanja. Na diplomatskem področju se v Kijevu mudijo svetovalci za nacionalno varnost zahodnih zaveznic, ki pripravljajo podlage za mirovni vrh, medtem ko je ruski predsednik Putin v svojem novoletnem nagovoru ohranil nepopustljivo držo in napovedal zmago, kar po mnenju analitikov predstavlja zavrnitev mirovnih pobud ameriške administracije. Razkritja medijev hkrati nakazujejo, da je CIA z odobritvijo Donalda Trumpa ukrajinskim silam nudila obveščevalno podporo za sabotaže ruske energetske infrastrukture, kar naj bi Rusijo stalo okoli 75 milijonov dolarjev dnevno.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno prevzel dolžnosti kot novi župan New Yorka, s čimer se je v največjem ameriškem mestu začelo obdobje, ki ga sam opisuje kot novo dobo demokratičnega socializma. 34-letni Mamdani je postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in prvi župan, rojen v Afriki, ki bo vodil to svetovno metropolo. Na slovesnosti pred mestno hišo ga je ob navzočnosti desettisočglave množice zaprisegel zvezni senator Bernie Sanders, pri čemer je Mamdani roko položil na dva korana. V svojem nagovoru je obljubil "drzno in širokopotezno" vodenje mesta, osredotočeno na delavski razred, cenovno dostopna stanovanja in omejevanje vpliva velikega kapitala z Wall Streeta. Prvi delovni dan novega župana je zaznamovalo več simbolnih in vsebinskih potez. Že v prvih urah mandata je preklical vrsto izvršilnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so bili izdani po Adamsovi obtožbi zaradi korupcije. Med njimi je bil tudi sporni ukaz, ki je prepovedoval diskriminacijo Izraela pri javnih naročilih. Mamdani je svojo zavezanost javnemu prometu izkazal s simbolično zasebno zaprisego na zapuščeni postaji podzemne železnice, prvi delovni dan pa je začel s potjo na delo z običajno linijo podzemne železnice iz Queensa. Njegov vzpon in napovedana politika "Zohranomike" sta že sprožila ostre odzive konservativnih krogov, ki mu očitajo uvajanje kolektivizma, medtem ko progresivno krilo demokratske stranke v njegovi zmagi vidi model za prihodnost ameriške politike.

Ameriške oborožene sile so v noči na soboto izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da sta bila zakonca Maduro s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York. Tam se bosta soočila z obtožnico zaradi narkoterorizma, trgovine z mamili in nezakonitega posedovanja orožja. Napad so spremljale močne eksplozije v prestolnici Caracas, ki so bile usmerjene v strateške vojaške in komunikacijske objekte. Predsednik Trump je v izjavi za javnost napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoča varna tranzicija oblasti. Prav tako je nakazal, da bodo v državo vstopila ameriška naftna podjetja, ki bodo obnovila tamkajšnjo energetsko infrastrukturo. Medtem ko so v delih Venezuele in med diasporo v Miamiju izbruhnila praznovanja, je podpredsednica Delcy Rodríguez dejanje označila za imperialistično agresijo in zahtevala dokaze o življenju predsednika. Mednarodna skupnost ostaja razdeljena; Združeni narodi opozarjajo na nevaren precedens, Rusija pa je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi kršitve suverenosti.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je v decembrskih ustnih zagovorih nakazalo pripravljenost na uveljavitev teorije o enotni izvršni oblasti, kar bi predsedniku Donaldu Trumpu omogočilo večji nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Primer Trump proti Slaughter bi lahko odpravil zakonske zaščite, ki predsedniku preprečujejo poljubno odpuščanje članov neodvisnih komisij in odborov. To bi pomenilo korenit zasuk v ustavnem ravnovesju, ki je bilo vzpostavljeno po aferi Watergate za preprečevanje političnega vmešavanja v izvršne organe. Istočasno se Trumpova administracija spopada z naraščajočimi vprašanji o predsednikovem kognitivnem zdravju in fizični pripravljenosti. Po poročilu časnika Wall Street Journal o njegovih znakih staranja in domnevnem dremanju na sestankih je Trump na omrežju Truth Social zatrdil, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napake opravil kognitivni test. Analitiki in kritiki opozarjajo na protislovja v uradnih pojasnilih glede njegovih zdravniških pregledov, vključno z zmedo o tem, ali je opravil slikanje z magnetno resonanco (MRI) ali računalniško tomografijo (CT), ter na opazne modrice na njegovih rokah. Politične napetosti se stopnjujejo tudi znotraj republikanskih vrst, kjer Steve Bannon predsedniku očita prevzemanje zunanjepolitičnih strategij Hillary Clinton glede Irana. Medtem ko se Trump zapleta v javne spore z osebnostmi, kot je George Clooney, se republikanci pripravljajo na vmesne volitve leta 2026, kjer bi lahko ekonomske težave in upadanje podpore ogrozili njihovo prevlado v kongresu. Analitiki ocenjujejo, da bo leto 2026 ključno za zapuščino Trumpovega drugega mandata, saj se sooča z obtožbami o rušenju demokratičnih norm in korupciji pri financiranju kampanj.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med praznovanjem novega leta prišlo do katastrofalnega požara v baru Le Constellation, ki je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 47 življenj, več kot 115 ljudi pa je ranjenih. Tragedija se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja, ko je v natrpanem podzemnem klubu izbruhnil ogenj, ki se je po navedbah prič bliskovito razširil po stropu. Med žrtvami in poškodovanimi so večinoma mladi, stari od najstniških let do sredine dvajsetih, med njimi pa so tudi številni tuji državljani, predvsem iz Francije in Italije. Preiskovalci domnevajo, da so ogenj zanetile t. i. fontane oziroma kresničke na steklenicah šampanjca, ki so prišle preblizu stropnih oblog. Švicarske oblasti so že sprožile preiskavo proti upravnikoma lokala zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb in povzročitve požara. Forenziki se spopadajo s težavnim postopkom identifikacije žrtev, saj so nekatera trupla močno upepeljena. Poškodovance so zaradi hudih opeklin prepeljali v specializirane enote po vsej Evropi, vključno z Belgijo, Francijo in Nemčijo, medtem ko v Švici vlada žalovanje.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 40 življenj, približno 115 ljudi pa je bilo ranjenih. Ogenj je zajel priljubljen lokal Le Constellation manj kot dve uri po polnoči, ko se je v njem nahajalo okoli 200 gostov, večinoma mladih med najstniškimi leti in sredino dvajsetih let, ki so praznovali prihod novega leta. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile kresničke oziroma pirotehnična sredstva na steklenicah šampanjca, ki so prišla v neposreden stik s stropom lokala. Zaradi hitrega širjenja ognja in gostega dima je v prostorih zavladala panika, številni poškodovanci pa so zaradi hudih opeklin v kritičnem stanju in so bili prepeljani v specializirane enote po vsej Evropi. Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo zoper vodstvo lokala, hkrati pa v državi poteka petdnevno žalovanje za žrtvami ene najhujših tragedij v zgodovini države.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški zračni napad na tarče v Venezueli, kar predstavlja prvo tovrstno posredovanje na celini v zadnjih treh desetletjih. Operacija je vključevala bombardiranje uradnih vladnih poslopij in vojaških baz v prestolnici Caracas, kjer so odjeknile številne eksplozije. Dogodek je sprožil takojšen mednarodni odziv, pri čemer se je britanski premier Keir Starmer že distanciral od napadov in poudaril, da Združeno kraljestvo pri operaciji ni sodelovalo na nikakršen način. Napad se je zgodil po mesecih stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ko so ameriški uradniki že predhodno napovedovali ostrejše ukrepe proti administraciji Nicolása Madura. Trumpova administracija je operacijo označila za napad na kirurško izbrane cilje, medtem ko venezuelska stran dogajanje opisuje kot imperialistično agresijo in kršitev suverenosti. Britanska vlada namerava v kratkem vzpostaviti stik z Belo hišo, da bi pridobila podrobnejše informacije o dejanskem stanju na terenu in razlogih za nenadno vojaško posredovanje.

Ameriške vojaške sile so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki se je odvila v zgodnjih jutranjih urah, je povzročila takojšen prevoz obeh v New York, kjer se bosta soočila s kazensko obtožnico. Dogodek je sprožil val mešanih odzivov po vsem svetu, od protestov v Atenah do uličnih zborovanj v podporo režimu v samem Caracasu, kjer so prebivalci izražali kljubovanje tuji agresiji. Venezuelska skupnost v tujini, zlasti v Združenem kraljestvu, je novico sprejela z mešanico olajšanja in zaskrbljenosti glede pravne legitimnosti takšnega posega. Medtem ko nekateri proslavljajo konec Madurove vladavine, strokovnjaki opozarjajo na pomanjkanje ustavne podlage za vojaški poseg tuje sile na ozemlju suverene države. Incident predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med administracijo Donalda Trumpa in Caracasom, ki so vključevale blokade in predhodne zračne napade na strateško infrastrukturo.

Venezuelska skupnost v tujini, predvsem na Floridi v Združenih državah Amerike, je v soboto z navdušenjem proslavila padec vlade Nicolása Madura. Do zamenjave oblasti je prišlo po neposrednem ameriškem vojaškem napadu, ki je strmoglavil dolgoletni režim. Izgnanci so se zbrali na ulicah, oviti v venezuelske zastave, in vzklikali gesla o svobodi ter koncu diktature. Mnogi udeleženci praznovanj, med njimi tudi Vito Masi, so izrazili pripravljenost na sodelovanje pri obnovi države po letih gospodarske in politične krize. Medtem ko so v Združenih državah Amerike potekala množična praznovanja ob aretaciji Madura, so iz prestolnice Caracas sprva poročali o protestih njegovih preostalih podpornikov. Dogodek pomeni konec obdobja, ki so ga zaznamovale ostre mednarodne sankcije in stopnjevanje napetosti med Caracasom in Washingtonom.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto naznanil, da so posebne enote oboroženih sil ZDA v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so Madura že prepeljali iz države, trenutno pa se nahaja na ameriški vojaški ladji na poti v New York, kjer ga čaka sodni postopek zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Trump je operacijo označil za »zgodovinski dosežek«, ki ga po njegovem mnenju ni bilo moč videti že od druge svetovne vojne. Predsednik Trump je hkrati napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in urejen prehod oblasti. V svojem nagovoru je poudaril, da nameravajo v državo nemudoma napotiti ameriška naftna podjetja, ki bodo sanirala energetsko infrastrukturo in ponovno vzpostavila črpanje nafte. Medtem ko so nekateri opozicijski voditelji in del prebivalstva v izgnanstvu novico sprejeli z navdušenjem, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez dejanje obsodila kot »ugrabitev« in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države. Mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena; Rusija, Kitajska in Iran so operacijo ostro obsodili kot nezakonito agresijo in kršitev mednarodnega prava.