FBI je sporočil, da je preprečil načrt za napad na silvestrovo v Severni Karolini, ki je bil usmerjen v trgovino z živili in restavracijo s hitro hrano. Osumljenec Christian Sturdivant, star 18 let, je bil aretiran 31. decembra in obtožen poskusa podpore terorizmu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

Nemčija je uradno obtožila Rusijo kibernetskega napada na svoj sistem zračnega nadzora avgusta 2024 in vmešavanja v parlamentarne volitve februarja. Za kibernetski napad naj bi bil odgovoren ruski vojaški obveščevalni servis GRU. Nemška vlada je prepričana, da je Moskva izvedla obsežne kampanje dezinformiranja, s katerimi je poskušala vplivati na stabilnost Nemčije. Zaradi tega je bil ruski veleposlanik poklican na zagovor v Berlin.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Po srečanju Zelenskega s Trumpom naj bi ZDA Ukrajini zagotavljale obveščevalne podatke za napade na cilje v Rusiji, vključno z naftnimi rafinerijami. Rusija je ZDA obtožila pomoči Ukrajini pri ciljanju njene energetske infrastrukture in označila odnos z ZDA za 'ognjevit'. Zelenski je poudaril, da Kijev trenutno uporablja samo lastno orožje za odzivanje na Rusijo.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z dronom poskušala napasti jedrsko elektrarno v regiji Voronež, približno 500 kilometrov južno od Moskve. Po navedbah ruskih oblasti naj bi dron zadel hladilni stolp elektrarne Novovoronež. Objavljena je bila tudi prva fotografija po domnevnem napadu. Poleg tega so oblasti poročale, da je bil zaradi ukrajinskega napada z dronom prekinjena oskrba z elektriko v delih regije Zaporožje, ki je pod nadzorom Rusije.

Venezuelska prestolnica Caracas in več drugih zveznih držav so bile v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, prizorišče močnih eksplozij in preletov nizko letečih letal. Po navedbah lokalnih oblasti in očividcev je bilo okoli 2. ure zjutraj slišati najmanj sedem močnih detonacij, ki so pretresle prestolnico ter države Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju so bili tarča napadov ključni vojaški objekti, vključno z glavno vojaško bazo Fort Tiuna in letalsko bazo La Carlota. V številnih delih mesta je po eksplozijah zmanjkalo električne energije, nad vojaškimi območji pa se je dvigal gost črn dim. Predsednik Nicolás Maduro je za dogodke neposredno obtožil Združene države Amerike in napade označil za "resno vojaško agresijo". Kot odziv na nastale razmere je Maduro razglasil izredno stanje v državi in odredil aktivacijo Comanda za integralno obrambo (Codin) za koordinacijo oboroženih sil in milic. Vlada trdi, da je napade ukazal ameriški predsednik Donald Trump v okviru kampanje proti domnevnemu trgovanju z drogami, povezanemu z venezuelskim vrhom. Medtem ko so neimenovani viri v ZDA potrdili avtorizacijo napadov, uradnega odgovora Bele hiše še ni. Zaradi stopnjevanja napetosti je sosednja Kolumbija pod vodstvom predsednika Gustava Petra že mobilizirala svoje oborožene sile na meji. Kolumbijske oblasti izražajo resno zaskrbljenost zaradi morebitnega množičnega vala beguncev, ki bi lahko zapustili Venezuelo zaradi vojaškega konflikta. Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je medtem že prepovedala vsem ameriškim komercialnim letalom vstop v venezuelski zračni prostor zaradi tekočih vojaških dejavnosti.

Po poročanju CNN, naj bi Trumpova administracija pripravila nov mirovni načrt za Ukrajino, ki bi od države zahteval, da prepusti vzhodno regijo Donbas in omeji velikost svoje vojske.

Sosedje v Moergestelu so izrazili šokiranost nad dogodki, saj naj bi družina v soseski živela šele nekaj tednov. V stanovanju so našli dečka in dekle z vbodnimi ranami.

Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington, kjer naj bi razpravljali o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta v Ukrajini. Spiegel poroča, da so evropski voditelji v Washington poslali predelano različico ameriškega načrta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da številnih točk Trumpovega načrta ni mogoče uresničiti brez odobritve evropskih zaveznikov in Nata.

NATO je aktiviral bojna letala zaradi poleta ruskih strateških bombnikov Tu-95MS nad nevtralnimi vodami Barentsovega in Norveškega morja. Poljska je sporočila, da so njene sile pospremile ruska letala iz cone svoje odgovornosti.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil, da bi moral biti zračni prostor nad Venezuelo in okoli nje "popolnoma zaprt". Opozorilo je namenjeno letalskim družbam, pilotom, trgovcem z drogami in tihotapcem ljudi. To dejanje je razumljeno kot stopnjevanje napetosti med ZDA in vlado Nicolása Madura.

Donald Trump je označil rusko testiranje jedrskega orožja za "neprimerno" in pozval Putina, naj konča vojno v Ukrajini, ki se približuje četrtemu letu. Medtem je Ukrajina izvedla obsežen napad z droni na Brjansk, pri čemer je umrla ena oseba, pet pa je bilo ranjenih. Ruska zračna obramba naj bi sestrelila približno 30 dronov nad Moskvo.

Vladimir Putin je izjavil, da si Rusija želi dogovora z Ukrajino, tudi o teritorialnih vprašanjih, vendar je to trenutno pravno nemogoče s strani Kijeva. Ponovil je, da je podpisovanje dokumentov z ukrajinskim vodstvom nesmiselno, ter dodal, da je v Ukrajini dovolj ljudi, ki si želijo zdravih odnosov z Rusijo.

V soboto je v napadu na vojaško kolono v sirski Palmiri umrlo dvoje ameriških vojakov in ameriški civilni prevajalec. Po navedbah Pentagona je bil v napadu ranjenih še več ljudi. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država, napadalca pa so ubile zavezniške varnostne sile. Agencija SANA poroča o treh ranjenih ameriških vojakih v bližini Palmire.

Ukrajinska delegacija, ki jo vodi premierka Julija Sviridenko, bo v začetku naslednjega tedna obiskala ZDA, da bi razpravljala o okrepitvi zračne obrambe, energetski varnosti, sankcijah proti Rusiji in zamrznjenem ruskem premoženju. Predsednik Zelenski je poudaril, da je cilj obiska pospešiti mirovni proces. Medtem je Rusija izvedla napade na ukrajinsko energetsko in železniško infrastrukturo, kar je Zelenski označil za poskus ustvarjanja 'kaosa', ponavljajoč taktike iz prejšnjih zim.

Rusija je izvedla obsežen nočni napad na Ukrajino z droni in raketami, pri čemer je umrlo najmanj pet civilistov. Napad je ciljal na civilno infrastrukturo in povzročil izpade električne energije. Rusija naj bi s tem prikrivala neuspešno poletno ofenzivo. Napadi so bili usmerjeni tudi na ukrajinska obrambna podjetja in energetsko infrastrukturo. EU je obsodila ruske napade na civiliste in infrastrukturo ter ponovila podporo Ukrajini.

Izrael preučuje različne možnosti za rešitev situacije s približno 200 borci Hamasa, ujetimi v tunelih pod Rafahom. Med možnostmi je deportacija borcev, o čemer naj bi se Benjamin Netanjahu pogovarjal z Jaredom Kushnerjem. Obstaja tudi možnost uničenja tunela s Hamasovimi teroristi znotraj, vendar se država želi izogniti nadaljnjemu izsiljevanju s strani te teroristične skupine. Medtem nobena država ni pripravljena sprejeti deportiranih borcev Hamasa.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zatrdil, da je Ukrajina z 91 droni napadel njegovo rezidenco Dolgiye Borody. Čeprav Moskva za svoje trditve ni predložila dokazov, je Trump izrazil ogorčenje nad domnevnim dejanjem, kar je resno ogrozilo nedavno dosežen napredek pri oblikovanju mirovnega sporazuma. Ameriška obveščevalna služba CIA je kasneje navedbe Kremlja zavrnila kot neutemeljene, saj naj bi ukrajinske sile v resnici ciljale oddaljen vojaški objekt v isti regiji, ki so ga napadle že v preteklosti. Vzporedno z zaostrovanjem retorike je Rusija okrepila svojo vojaško prisotnost v regiji. Putin je podpisal odlok o vpoklicu vojaških rezervistov za leto 2026, ki bodo zadolženi za varovanje ključne energetske infrastrukture, zlasti objektov družbe Gazprom, ki beleži rekordno nizke ravni izvoza plina v Evropo. Hkrati so iz Belorusije prišli posnetki operativne namestitve ruskih hipersoničnih raketnih sistemov Orešnik. Ti sistemi, ki lahko nosijo jedrske konice, so po mnenju zahodnih analitikov namenjeni odvračanju držav članic zveze NATO od nadaljnje podpore Ukrajini.