Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v petek v Washingtonu, kjer naj bi razpravljala o dobavi raket Tomahawk Ukrajini. Trump je omenil možnost, da bi rakete najprej prodal državam NATO, ki bi jih nato posredovale Ukrajini.

Rusija je sporočila, da so njene enote zavzele tri dodatne vasi v Ukrajini, medtem ko Ukrajina krepi svoje položaje v strateško pomembnem mestu Pokrovsk, kjer so se infiltrirale ruske enote. Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da ima Ukrajina pravico napadati ruske cilje kjerkoli v Evropi.

V oboroženem napadu na plaži Bondi v Sydneyju v Avstraliji je bilo med praznovanjem Hanuke ubitih najmanj 12 ljudi, več pa ranjenih. Avstralski premier Albanese je dejal, da gre za teroristično dejanje in antisemitsko zlo. Izraelski premier Netanjahu je za napad okrivil avstralske oblasti in dejal, da pozivi k palestinski državi podžigajo antisemitizem. Predsednik črnogorske skupščine Mandić je izrazil sožalje in podporo Avstraliji in judovski skupnosti.

Donald Trump je ukazal Pentagonu, naj začne testirati jedrsko orožje, da bi dohitel Kitajsko in Rusijo, kar je sprožilo zaskrbljenost generalnega sekretarja ZN Guterresa, ki opozarja na nevarnosti takšnega početja. Testiranje naj bi se ponovno začelo po 33 letih premora, odločitev pa je bila sprejeta tik pred srečanjem s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Podpredsednik JD Vance je zagovarjal potezo z obrazložitvijo, da je testiranje potrebno za zagotovitev pravilnega delovanja ameriškega jedrskega orožja.

Nova ameriška strategija nacionalne varnosti kaže, da so Evropejci prepuščeni sami sebi v soočanju z Rusijo. Strategija, ki jo je Kremelj sprejel z navdušenjem, razkriva nevarno zbliževanje med Washingtonom in Moskvo, kar pušča Evropo in Ukrajino ranljive.

Kremlj je pohvalil novo ameriško strategijo nacionalne varnosti, ki jo je sprejel Donald Trump, in jo označil za skladno z rusko vizijo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izrazil zadovoljstvo nad strategijo, medtem ko so ruski napadi v Ukrajini terjali štiri življenja.

Zvezno tožilstvo je v Dortmundu aretiralo nemško-poljskega državljana, ki naj bi v omrežju Darknet pozival k napadom na politike, objavljal smrtne sezname in ponujal nagrade za njihovo likvidacijo. Osumljenec naj bi objavljal tudi navodila za izdelavo bomb.

Vladimir Putin je potrdil, da so prejšnji teden v Abu Dabiju potekali tajni pogovori med ruskimi in ukrajinskimi uradniki. Ponovil je, da je Rusija pripravljena na resna mirovna pogajanja in da bi osnutek načrta, o katerem sta razpravljali ZDA in Ukrajina, lahko bil osnova za prihodnji dogovor. Hkrati je izjavil, da nima smisla podpisovati dokumentov z 'nelegitimnim' ukrajinskim vodstvom. Poudaril je tudi nujnost nadaljnjih razprav o ameriškem načrtu.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo njegova administracija trajno ustavila priseljevanje iz vseh držav "tretjega sveta", dokler si ameriški sistem popolnoma ne opomore. Ta napoved je sprožila val polemik, posebej med Maročani, ki so upali na vstop v ZDA preko različnih zakonitih poti.

V Moskvi je v ponedeljek zjutraj eksplodiralo vozilo na dvorišču stanovanjske hiše na ulici Jasenevaja. Po poročanju Telegram kanalov je eksplozijo povzročila doma narejena bomba, nameščena pod avtomobil Kia Sorento. V eksploziji je bil ranjen 56-letni moški, ki je utrpel številne poškodbe, vključno z zlomom obraza. Na kraju dogodka so posredovale reševalne službe, kriminalisti pa preiskujejo vzrok eksplozije. Poškodovani avtomobil je bil močno uničen.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da naj bi Ukrajina vsak dan v letu 2026 napadla Moskvo z droni, kar naj bi predstavljalo stopnjevanje napadov. Ruske sile so prevzele nadzor nad vasjo Oleksandro-Šultine v regiji Doneck in napredovale proti Kostjantinivki, s tem pa naj bi zavzele približno 12 kvadratnih kilometrov ozemlja.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

V Peruju so izbruhnili obsežni protesti proti novemu predsedniku, pri čemer je ena oseba umrla, več deset pa je ranjenih. Zaradi protestov naj bi v Limi razglasili izredne razmere. Poljsko sodišče je blokiralo izročitev Ukrajinca Nemčiji, ki je osumljen napada na plinovod Severni tok, in ga izpustilo. Vodja ruskega suverenega premoženjskega sklada je predlagal gradnjo podvodnega tunela med Rusijo in ZDA, ki bi se imenoval "Putin-Trump".

Emmanuel Macron je predstavil podrobnosti o novem prostovoljnem služenju vojaškega roka, ki naj bi odgovorilo na potrebe vojske. Cilj je doseči 50.000 prostovoljcev na leto. Oblika univerzalne nacionalne službe (SNU) se bo preoblikovala v prostovoljno obliko. Predsednik naj bi podrobnosti predstavil v Isère.

V Gazi je prišlo do hudih spopadov med Hamasom in drugimi oboroženimi skupinami, v katerih je umrlo najmanj 27 ljudi. Spopadi so se začeli po prekinitvi izraelske vojne, pri čemer naj bi se klan Doghmush boril proti Hamasu. Dogajanje meče senco dvoma na zahteve po razorožitvi Gaze.

Donald Trump je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker se mu trenutni čas za to ne zdi primeren in zaradi pomanjkanja napredka v diplomatskih prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav je srečanje odpovedal, ga namerava izpeljati kasneje.

Na otoku Oléron v Franciji je voznik v sredo zjutraj namenoma povozil več pešcev in kolesarja. V incidentu je bilo poškodovanih najmanj pet ljudi, od tega trije huje. Minister za notranje zadeve Laurent Nuñez se je na zahtevo premierja odpravil na kraj dogodka. Odprta je preiskava zaradi poskusa umora.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za gradnjo nove serije bojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi nosile njegovo ime. Te ladje naj bi bile del "Zlate flote" in naj bi bile opremljene z napredno tehnologijo, vključno z umetno inteligenco in laserskim orožjem. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot še en primer Trumpovega prizadevanja za ovekovečenje svojega imena, medtem ko so drugi poudarjali potrebo po posodobitvi ameriške mornarice.

Guverner Floride Ron DeSantis je imenoval eno največjih muslimanskih skupin za državljanske pravice in zagovorništvo v ZDA za "tujo teroristično organizacijo", po podobnem koraku, ki ga je prejšnji mesec sprejel Teksas. Skupina je obljubila, da bo vložila tožbo.