V Parizu se je odvil vrh t.i. koalicije prostovoljcev, na katerem so predstavniki 35 držav razpravljali o nadaljnji varnostni in vojaški pomoči Ukrajini. Dogodek je bil namenjen utrjevanju zavezništva v luči dolgotrajnega konflikta z Rusijo. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ob robu srečanja jasno poudarila, da Italija na ukrajinsko ozemlje ne bo napotila svojih vojaških enot, s čimer je postavila mejo neposredni vpletenosti svoje države v spopade. Medtem ko Rim zavrača prisotnost vojakov na terenu, so iz Nemčije prišla sporočila o morebitni okrepljeni vojaški prisotnosti v sosednjih državah članicah zveze Nato. Takšni premiki bi služili kot odvračalni ukrep in zagotovilo za varnost vzhodnega krila zavezništva. Srečanje v francoski prestolnici je znova izpostavilo različne pristope evropskih sil pri vprašanju stopnjevanja vojaške pomoči in neposredne prisotnosti v regiji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po srečanju več kot dvajsetih držav v Parizu izjavil, da skupna izjava zaveznic o varnosti Ukrajine, vključno z Združenimi državami Amerike, predstavlja pomemben mejnik pri končanju ruske invazije. Udeleženci vrha, ki so se ga udeležili številni visoki uradniki in 27 voditeljev držav, so se sporazumeli o vzpostavitvi mehanizmov za spremljanje premirja pod vodstvom ZDA. Ta dogovor vključuje tudi zavezo k dolgoročni vojaški pomoči in oboroževanju ukrajinskih sil, ki bodo po morebitnem mirovnem sporazumu služile kot prva linija obrambe. Zaveznice so napovedale ukrepe za zagotavljanje varnosti na kopnem, morju in v zraku, ki bodo začeli veljati ob vzpostavitvi verodostojne prekinitve sovražnosti. Kljub doseženemu načelnemu dogovoru morajo države še dokončati obvezujoče določbe o ukrepanju v primeru prihodnjih ruskih napadov. Srečanje je potekalo v času negotovosti zaradi preusmerjanja fokusa nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa na druga geopolitična vprašanja, kot je Venezuela, in napetosti z Evropo glede Grenlanda, medtem ko Rusija še vedno ne kaže namere po odstopu od svojih vojaških ciljev po skoraj štirih letih invazije.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.

Britanski premier Keir Starmer je 6. januarja 2026 sporočil, da sta Združeno kraljestvo in Francija v okviru tako imenovane koalicije voljnih podpisali deklaracijo o nameri za namestitev vojaških enot v Ukrajini po morebitni sklenitvi mirovnega sporazuma. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz in logističnih vozlišč po celotnem ukrajinskem ozemlju, ki bodo služila za shranjevanje vojaške opreme in podporo ukrajinskim oboroženim silam. Gre za dolgoročno varnostno strategijo, ki bi stopila v veljavo takoj po uradni prekinitvi sovražnosti. Po navedbah britanskega premiera so se London, Pariz in Kijev dogovorili o gradnji namenskih objektov, ki bi zagotavljali stabilnost v regiji in preprečili morebitne nove konflikte. Napoved o razporeditvi evropskih sil na ukrajinska tla predstavlja pomemben premik v zahodni obrambni politiki, saj neposredno vključuje vojaško prisotnost dveh jedrskih sil v povojni Ukrajini. Starmer je poudaril, da bodo ti "vojaški habi" ključni za vzdrževanje pripravljenosti ukrajinske vojske in obnovo varnostne arhitekture v vzhodni Evropi.

V Parizu je potekal vrh t. i. koalicije voljnih, na katerem so voditelji Francije, Združenega kraljestva in Ukrajine podpisali namero o napotitvi večnacionalnih vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so se dogovorili o vzpostavitvi vojaških vozlišč, ki bi služila kot varnostno jamstvo za preprečitev ponovne ruske agresije. Misijo naj bi vodile Združene države Amerike ob podpori evropskih držav, vključno z možnostjo sodelovanja Grčije pri pomorskem nadzoru. Srečanja so se udeležili tudi odposlanci bodoče administracije Donalda Trumpa, med njimi Steve Witkoff in Jared Kushner, ki sta izrazila optimizem glede napredka pri varnostnih protokolih in načrtih za gospodarsko blaginjo Ukrajine. Kljub deklaraciji ostajajo ključna vprašanja, kot so ozemeljska določitev razmejitvene črte in nasprotovanje Moskve kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskih tleh, še vedno odprta. Britanski premier Starmer je opozoril, da so najtežji koraki na poti do trajnega miru še pred njimi, medtem ko je Grčija poudarila svojo vlogo pri zagotavljanju energetske varnosti in podpori ukrajinskim oboroženim silam.

Francija, Združeno kraljestvo in Ukrajina so podpisale načelni sporazum, ki predvideva vzpostavitev obsežnih varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu trenutne vojne z Rusijo. K dogovoru je pristopilo več kot trideset držav, med katerimi sta tudi Nizozemska in Nemčija. Slednja je izrazila pripravljenost, da v okviru prihodnjih mirovnih sil na ukrajinsko ozemlje napoti svoje vojaške enote, kar predstavlja pomemben premik v nemški obrambni politiki. Namen sporazuma je zagotoviti stabilnost in preprečiti morebitne ponovne agresije po sklenitvi premirja ali mirovnega sporazuma. Države podpisnice se s tem zavezujejo k tesnemu obrambnemu sodelovanju in pomoči pri obnovi ukrajinskih obrambnih zmogljivosti. Čeprav podrobnosti o sestavi mirovnih sil še niso dokončno določene, vključitev velikih evropskih sil signalizira močno politično voljo za trajno zavarovanje vzhodnih meja Evrope.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so v Parizu sprejeli pariško deklaracijo o varnostnih jamstvih za Ukrajino. Poljski premier Donald Tusk je po srečanju evropskih voditeljev pojasnil, da dokument predstavlja pomemben politični korak, vendar v besedilo niso vključili konkretnih obveznosti posameznih držav podpisnic. Namen deklaracije je okrepiti dolgoročno stabilnost Ukrajine v luči trajajočega konflikta z Rusijo. Kljub sprejetju dokumenta ostajajo podrobnosti o neposredni vojaški ali finančni pomoči nedorečene, saj deklaracija služi predvsem kot okvir za prihodnje sodelovanje. Tusk je na tiskovni konferenci poudaril, da odsotnost specifičnih zavez ne zmanjšuje pomena enotnosti, ki so jo države pokazale s podpisom. Srečanje v Parizu je bilo osredotočeno na iskanje načinov za vzdržno podporo Kijevu brez neposredne vpletenosti v spopade.

Romunski predsednik Nicușor Dan je med potovanjem v Pariz z vojaškim letalom izjavil, da trenutno ni primeren čas za nakup predsedniškega letala. Omenil je tudi, da je bil med 4,5-urnim letom odrezan od dogajanja v Romuniji. Poleg tega je delil informacijo, da za božič vedno je fižol s kolenico.

Nekdanji češki premier in predsednik gibanja ANO Andrej Babiš je sporočil, da se na prihodnjih predsedniških volitvah leta 2028 ne bo potegoval za položaj predsednika države. Babiš je svojo odločitev naznanil prek družbenega omrežja Instagram, kjer je poudaril, da se ne namerava ponovno spopadati s trenutnim predsednikom Petrom Pavlom, ki ga je premagal na volitvah pred tremi leti. Kot glavni razlog za svojo odločitev je navedel prepričanje, da se ključne spremembe dogajajo v spodnjem domu češkega parlamenta, zato bo njegovo politično delovanje usmerjeno predvsem tja. Napoved prihaja v času zaostrenih odnosov med Babišem in predsednikom Pavlom. Slednji je namreč v preteklosti že izrazil pomisleke glede Babiševega morebitnega ponovnega prevzema premierske funkcije zaradi njegovega domnevnega konflikta interesov med vlogo podjetnika in politika. Babiševa odločitev, da opusti predsedniške ambicije, nakazuje na strateški premik gibanja ANO, ki se bo pod njegovim vodstvom očitno osredotočilo na zmago na parlamentarnih volitvah in poskus sestave prihodnje češke vlade, namesto na osvajanje gradu Hradčani.

Voditelji držav tako imenovane koalicije voljnih so se v torek popoldne sestali v Parizu, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini, ki se še naprej spopada z rusko agresijo. Glavne teme pogovorov so vključevale oblikovanje dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino ter načrtovanje povojne rekonstrukcije in obnove države. Srečanje je bilo ključno za usklajevanje pomoči med zaveznicami, ki podpirajo obrambo Kijeva. Za Češko republiko je na tovrstnem srečanju prvič sodeloval premier Andrej Babiš. Pred začetkom pogovorov je Babiš izrazil radovednost glede vsebine razprav in poudaril pomen usklajenega delovanja evropskih partneric. Njegova udeležba nakazuje nadaljevanje aktivne češke zunanje politike v okviru skupine držav, ki so pripravljene prevzeti vodilno vlogo pri stabilizaciji razmer v regiji in zagotavljanju humanitarne ter vojaške pomoči ukrajinskim silam.

Zaveznice Ukrajine so se v Parizu dogovorile o varnostnih jamstvih, ki bodo začela veljati po prekinitvi ognja. Premier Robert Golob je poudaril, da Slovenija podpira vsa prizadevanja za dosego miru v Ukrajini in da je pariška deklaracija temelj za to.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Francija, Velika Britanija in Ukrajina so 6. januarja 2026 podpisale deklaracijo o nameri napotitve večnacionalnih sil v Ukrajino po koncu konflikta. Predsednik Macron je podprl načrte Kijeva o številčnosti ukrajinske vojske s 800.000 vojaki po koncu spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju "koalicije voljnih" v Parizu dejal, da bo za mir v Ukrajini potrebno soglasje Kijeva in držav EU, ki ga podpirajo, za določene kompromise. Merz je tudi predlagal, da bi Nemčija v primeru premirja lahko namestila svoje vojake na ozemlju Nata, ki meji na Ukrajino.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Bela hiša je potrdila, da je predsednik Trump razmišljal o uporabi ameriške vojske za prevzem Grenlandije. Prav tako je Trump napovedal možnost subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja po strmoglavljenju Madura, kjer naj bi vodenje prevzel Marco Rubio.

Združeno kraljestvo in Francija sta po vrhu v Parizu uradno razglasila pripravljenost na napotitev vojaških sil v Ukrajino po morebitni sklenitvi premirja. Ta strateška odločitev vključuje vzpostavitev vojaških vozlišč, ki bi zagotavljala varnostne protokole v regiji. Vrh, ki ga je gostil Emmanuel Macron, so zaznamovali tudi predstavniki ameriške administracije, vključno z Jaredom Kushnerjem, ki je potrdil podporo Donalda Trumpa predlaganim varnostnim ukrepom. Kljub deklarirani enotnosti pa Rusija že napoveduje odločen odpor proti kakršni koli prisotnosti tujih sil na ukrajinskem ozemlju. Hkrati so se ponovno zaostrile napetosti med ZDA in Evropo zaradi vnovičnih namer Trumpove administracije glede prevzema nadzora nad Grenlandijo, kar Washington utemeljuje z nacionalnimi varnostnimi interesi. Voditelji zveze NATO so na te napovedi odgovorili z odločnim nasprotovanjem, kar še dodatno obremenjuje čezatlantske odnose v začetku leta 2026. Analitiki opozarjajo, da so odnosi med celinama postali nepredvidljivi, čeprav so se ob začetku drugega Trumpovega mandata zdeli stabilni, zlasti po decembrskem srečanju z Zelenskim na Floridi.

Valérie Niquet, strokovnjakinja za azijska vprašanja pri francoski Fundaciji za strateške raziskave (FRS), je v prispevku za časnik Le Monde izpostavila nevarnost kitajskih vojaških dejavnosti v okolici Tajvana. Po njenih navedbah Kitajska s pogostimi vojaškimi vajami, vključno z nedavnimi manevri decembra 2025, načrtno izvaja pritisk, s katerim želi izčrpati voljo do upora tako na Tajvanu kot pri njegovih mednarodnih partnerjih. Niquettova opozarja, da Kitajska ne potrebuje neposredne invazije za dosego svojih ciljev, saj lahko z blokado zračnega in pomorskega prostora dejansko povzroči gospodarsko ter politično hromitev otoka. Takšna strategija "zadušitve" brez odkritega spopada predstavlja nov izziv za stabilnost v regiji. Strokovnjakinja poudarja, da nenehni vojaški manevri služijo kot psihološko orožje, ki postopoma zmanjšuje pripravljenost zaveznikov na posredovanje in ustvarja občutek neizbežnosti kitajske prevlade.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Evropski poslanec iz vrst CSU Gregor Hoffmann je javno pozval k vzpostavitvi evropskega jedrskega ščita, s čimer se je ponovno odprla razprava o neodvisni varnostni arhitekturi Evropske unije. Hoffmann meni, da bi morala Evropa zmanjšati svojo odvisnost od ameriškega jedrskega dežnika, zlasti v luči negotovih geopolitičnih razmer in morebitnih sprememb v ameriški zunanji politiki. Njegov predlog sledi dolgoletnim prizadevanjem francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je že pred leti ponudil francoske jedrske zmogljivosti kot temelj evropskega odvračanja. Znotraj nemške politike predlog sproža različne odzive. Predsednik CDU Friedrich Merz se do ideje ne opredeljuje odklonilno, vendar poudarja, da gre za projekt prihodnosti, ki trenutno še ni izvedljiv. Razprava o jedrski avtonomiji Evrope postaja vse bolj nujna zaradi stopnjevanja napetosti na vzhodu celine in vprašanja dolgoročne zanesljivosti zveze Nato. Hoffmann poudarja, da bi lastna jedrska komponenta okrepila politično težo Unije in zagotovila večjo varnost vsem članicam, ne glede na odločitve Washingtona.

Francoska ministrica za obrambo Catherine Vautrin je napovedala, da se bo 12. januarja pričela uradna kampanja za zaposlovanje v okviru nacionalne službe. Program je zasnovan tako, da bodo izbrani kandidati o svojem statusu obveščeni v maju, kar sovpada s koledarjem nacionalnega sistema za vpis na visokošolski študij Parcoursup. Cilj te uskladitve je mladim omogočiti lažje načrtovanje obveznosti med izobraževalnim procesom in služenjem domovini. Izbrani kandidati bodo v novo obliko vojaške službe vključeni že v letošnjem poletju. Program predvideva enomesečno usposabljanje, ki se bo začelo takoj po koncu izbirnega postopka. Pobuda predstavlja pomemben korak v prizadevanjih francoske vlade za krepitev obrambnih struktur in vključevanje mladih v varnostni sistem države, hkrati pa zagotavlja strukturiran prehod v vojaško okolje za tiste, ki si želijo tovrstnih izkušenj.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

V Parizu je potekalo srečanje "Koalicije voljnih", kjer so razpravljali o rešitvah za vojno v Ukrajini.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim dejal, da je bil dosežen velik napredek pri končanju vojne v Ukrajini. Pred pogovori je Trump zagotovil, da bo Ukrajina v primeru mirovnega sporazuma imela močne varnostne garancije. Zelenski je pogovore označil za "izjemne".

Francija in Velika Britanija sta v okviru tako imenovane koalicije voljnih izrazili pripravljenost za napotitev svojih vojaških sil v Ukrajino za nadzor morebitnega premirja z Rusijo. Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, bi evropski kontingent v prvih šestih mesecih lahko štel med 10.000 in 15.000 vojakov. Državi sta pripravljeni ukrepati tudi brez uradnega mandata Združenih narodov ali Evropske unije, če bi prejeli neposredno vabilo iz Kijeva. Načrtovana misija bi bila osredotočena na spremljanje spoštovanja dogovora o prekinitvi ognja. Odločitev Pariza in Londona odraža njuno strateško zavezo k zagotavljanju dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino, kljub temu da v okviru celotne Evropske unije o tem vprašanju še ni doseženo enotno soglasje. Pobuda predstavlja ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo regije po morebitnem koncu aktivnih spopadov, hkrati pa dodatno stopnjuje napetosti v odnosih z Moskvo, ki prisotnost sil Nata na terenu kategorično zavrača.

Namestnik predsednika ruskega sveta za varnost Dmitrij Medvedjev je v izjavi za tiskovno agencijo TASS poudaril, da je Rusija kot vodilna jedrska sila pripravljena na preventivno delovanje za zagotavljanje lastne varnosti in varnosti svojih zaveznic. Medvedjev je izpostavil, da ruski jedrski arzenal omogoča aktivne obrambne ukrepe v primeru zaznanih groženj, kar dodatno zaostruje retoriko Moskve v odnosu do zahodnih držav. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko Rusija utrjuje svoja stališča glede nadaljevanja vojaških operacij v Ukrajini. Medvedjev je ponovil, da Ruska federacija razpolaga z največjim jedrskim arzenalom na svetu, kar ji po njegovih besedah daje legitimno pravico do zaščite svojih interesov s vsemi razpoložljivimi sredstvi, vključno s preprečevalnimi udarci proti tistim, ki bi ogrozili njeno suverenost.

Po srečanju Volodimirja Zelenskega in Donalda Trumpa na Floridi ni prišlo do napredka v pogajanjih, vendar je sam obstoj pogovorov označen kot uspeh. Ukrajinski ambasador na Poljskem je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli pristala na ozemeljske odpovedi. Poljski general opozarja, da si Rusija prizadeva za strateško pavzo, da bi obnovila svoje sile in nadaljevala z operacijami.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci ruskih napadov na Kijev, ki so povzročili prekinitev oskrbe z električno energijo za več sto tisoč ljudi. Zelenski je izrazil optimizem glede možnosti za mir, medtem ko je Trump dejal, da je dogovor bližje kot kdaj koli prej, vendar preboj ni bil dosežen. Rusija je medtem okrepila napade na Ukrajino, kar po mnenju Zelenskega kaže, da Moskva ne želi miru.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Mar-a-Lagu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci ruskih napadov na Kijev, ki so povzročili izpade električne energije in žrtve. Kljub temu sta oba predsednika izrazila optimizem glede možnosti dosega dogovora, čeprav podrobnosti ostajajo nejasne. Trump je omenil pogovor s Putinom pred srečanjem z Zelenskim. Evropski voditelji so bili kritični do ameriškega načrta in ga označili za preveč naklonjenega Rusiji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je srečal z generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem, s katerim sta ocenila situacijo v Ukrajini in delo v okviru Koalicije prostovoljcev. Macron je napovedal nadaljevanje prizadevanj za zagotovitev trdnih varnostnih jamstev Ukrajini, ki se bodo od januarja dalje izvajala v Parizu.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bi Združene države Amerike in Rusija lahko že leta 2026 sklenile mirovni sporazum glede Ukrajine brez sodelovanja Evropske unije. Orban je to napovedal ob koncu seje.

Emmanuel Macron je obsodil obsežne ruske napade na Ukrajino in izjavil, da ti napadi kažejo na odločenost Rusije, da podaljša vojno, ki jo je sprožila. To izjavo je podal med telefonskim pogovorom z evropskimi voditelji in Volodimirjem Zelenskim, ki je bil v Kanadi pred odhodom v ZDA na pogovore.

Predsednik Zelenski je opozoril, da se vojna brez ustreznih jamstev realno ne bo končala. Pogajalci še vedno iščejo preboj pri ključnih vprašanjih, kot so umik sil in usoda jedrske elektrarne Zaporožje, ki je pod rusko okupacijo.

Več evropskih držav je pripravilo operativne načrte za napotitev do 15.000 vojakov v Ukrajino v okviru t. i. koalicije pripravljenih. Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Evropski uniji, bi bila glavna naloga teh enot nadzor nad morebitnim premirjem in prekinitvijo ognja na terenu. Načrti vključujejo podrobne varnostne garancije in logistične okvirje za delovanje evropskih sil v kriznem območju. Francija in Velika Britanija naj bi bili med ključnimi pobudnicami te pobude, ki se osredotoča na stabilizacijo razmer po morebitni zaustavitvi sovražnosti. Čeprav so se države članice EU v preteklosti prednostno usmerjale v krepitev ukrajinske obrambne industrije, ti novi načrti nakazujejo premik k neposredni vojaški prisotnosti za zagotavljanje trajnega miru. Uradna odločitev o napotitvi še ni bila sprejeta, saj je usoda misije odvisna od doseženega dogovora o premirju med sprtima stranema.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim izjavil, da sta Ukrajina in Rusija zelo blizu dogovoru o miru, čeprav še vedno obstajajo razlike glede Donbasa. Ukrajinski predsednik je potrdil, da vprašanje predaje celotnega Donbasa, kot zahteva Rusija, ni bilo rešeno. Trump je dejal, da ne izključuje obiska Ukrajine, da bi prispeval k dosegu mirovnega sporazuma.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ukrajinske sile od začetka leta 2026 vsakodnevno ciljale Moskvo z brezpilotnimi letalniki, kar pomeni znatno stopnjevanje vojnega konflikta. V zadnjem napadu so ruski sistemi zračne obrambe nad regijo Moskve uničili 57 dronov, skupno pa so jih nad ruskim ozemljem sestrelili 437. Zaradi napadov so morali začasno zapreti tri od štirih moskovskih letališč, kar je povzročilo številne zamude v času pravoslavnih božičnih praznikov. Ukrajinska stran trdi, da so napadi usmerjeni v motenje vojaške logistike in energetske infrastrukture ter so odgovor na rusko agresijo. Istočasno se na bojišču pojavljajo nove tehnološke prilagoditve. Ruske sile so na brezpilotne letalnike Shahed-136 začele nameščati protiletalske rakete Igla-S (MANPADS), da bi se ubranile pred ukrajinskimi helikopterji, ki lovijo drone. Ameriški vojaški strokovnjaki ob tem opozarjajo, da nobena posamezna tehnologija ne more popolnoma odpraviti grožnje dronov, ki so postali ključno orožje sodobnega vojskovanja. Razvoj umetne inteligence in poceni komercialnih sistemov še naprej spreminja dinamiko spopadov na obeh straneh.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim in pogovoru z Vladimirjem Putinom dejal, da je blizu dogovora o miru v Ukrajini. Emmanuel Macron je napovedal srečanje z zavezniki v Parizu v začetku januarja, kjer bodo razpravljali o Ukrajini. Po srečanju s Trumpom je pot miru med Rusijo in Ukrajino ostala negotova.

Volodimir Zelenski je izrazil upanje, da bo na ukrajinskem ozemlju videl britanske in francoske vojake takoj po prekinitvi ognja. Te izjave so v nasprotju s prejšnjimi izjavami.

Francosko ministrstvo za notranje zadeve je odredilo visoko stopnjo pripravljenosti varnostnih sil po celotni državi pred prihajajočimi novoletnimi praznovanji. Notranji minister Laurent Nuñez je poudaril, da je zaradi vztrajne teroristične grožnje na nacionalnem ozemlju in povečanih mednarodnih napetosti nujno zagotoviti okrepljen nadzor. Posebna pozornost bo namenjena turističnim točkam, prazničnim prireditvam in simbolnim lokacijam, kjer se pričakuje največje število ljudi. Varnostni načrt predvideva namestitev dodatnih policijskih enot in pripadnikov žandarmerije, ki se bodo spopadali ne le s potencialnimi terorističnimi grožnjami, temveč tudi z morebitnim nasiljem uličnih tolp. Francoska prestolnica Pariz ostaja v stanju visoke pripravljenosti, saj oblasti ocenjujejo, da so množična zbiranja na prostem ob prehodu v novo leto kritična točka za varnost državljanov in tujih obiskovalcev.

Britanski in francoski strokovnjaki v sodelovanju z uradniki Evropske unije pospešeno pripravljajo načrt za zagotavljanje varnostnih jamstev Ukrajini po morebitni prekinitvi ognja z Rusijo. Osrednji del strategije predvideva namestitev mednarodnega mirovnega kontingenta, ki bi štel od 10.000 do 15.000 vojakov. Te enote bi bile zadolžene za nadzor spoštovanja dogovorjenega premirja in preprečevanje novih sovražnosti na demarkacijski črti. Diplomatska prizadevanja so se dodatno okrepila z obiskom ameriškega posebnega odposlanca Steva Witkoffa, ki se je v sredo sestal z ukrajinskim glavnim pogajalcem Rustemom Umerovim. Na srečanju so sodelovali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil uskladitev prihodnjih korakov za končanje vojne in določitev pogojev, pod katerimi bi bile evropske države pripravljene na teren poslati svoje vojaške sile. Načrti za mirovno operacijo prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za sklenitev miru. Čeprav so se nekatere države, zlasti Nemčija, v preteklosti upirale neposredni vojaški prisotnosti, trenutni predlogi kažejo na premik k aktivnejši vlogi evropskih zaveznic pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, kot del diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na vrhunsko srečanje voditeljev.

Britanske in francoske letalske sile so izvedle napade na podzemni kompleks Islamske države (IS) v Siriji. Čeprav velja IS v Siriji za vojaško poraženo, so sile izvedle napade na objekte te teroristične skupine.

Po poročanju nemškega časnika Berliner Zeitung je ruska specialna vojaška operacija v Ukrajini povzročila udarec Evropski uniji, saj izjave evropskih voditeljev niso prinesle pričakovanih rezultatov.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski sta opravila telefonske pogovore z evropskimi voditelji, je sporočil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Po srečanju sta Trump in Zelenski začela videokonferenco z evropskimi voditelji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po videokonferenci opravil ločen pogovor z Zelenskim.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Vodja frakcije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu, Manfred Weber, je pozval k napotitvi vojakov iz držav Evropske unije v Ukrajino. Predlagal je, da bi nemški vojaki delovali pod zastavo Evropske unije, s čimer bi Evropa prevzela "odgovorno vlogo" pri zagotavljanju varnosti Ukrajine.

Evropski zavezniki Ukrajine naj bi do januarja 2026 končali usklajevanje varnostnih jamstev za državo. Predstavnik Elizejske palače je razkril, da si Macron želi takšnega izida. Evropska unija (EU) načrtuje zaključek usklajevanja varnostnih jamstev za Ukrajino januarja, poroča Euractiv, ki se sklicuje na predstavnika Elizejske palače.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.