Britanske in francoske zračne sile so v soboto zvečer izvedle usklajeno vojaško operacijo proti podzemnemu objektu teroristične skupine Islamska država (IS) v osrednjem delu Sirije. Po podatkih britanskega ministrstva za obrambo je napad potekal v goratem območju severno od starodavnega mesta Palmira. Prizorišče so identificirali kot ključno bazo, ki so jo skrajneži najverjetneje uporabljali za skladiščenje orožja in eksploziva. V operaciji so britanska letala uporabila vodene bombe Paveway IV, s katerimi so ciljala več dostopnih predorov, ki vodijo do podzemnega kompleksa. Podrobna ocena učinkov napada še poteka, vendar prvi podatki kažejo, da je bil cilj uspešno zadet. Obrambno ministrstvo je ob tem poudarilo, da med operacijo ni bilo zaznanih tveganj za civilno prebivalstvo, vsa vpletena letala pa so se varno vrnila v bazi. Britanska stran je napad označila kot dokaz odločnosti Združenega kraljestva in njegovih zaveznikov pri preprečevanju ponovnega vzpona ideologije Daeša na Bližnjem vzhodu, čeprav specifična vloga francoskih letal v sami izvedbi napada ni bila podrobneje pojasnjena.

Letalstvo Velike Britanije in Francije je izvedlo skupno vojaško operacijo v Siriji, v kateri so uspešno uničili tajni podzemni objekt v gorah. Po navedbah uradnih virov je šlo za skladišče orožja in eksploziva, ki ga je uporabljala teroristična skupina Islamska država. Operacija je bila po prvih ocenah izvedena s kirurško natančnostjo, s čimer so preprečili morebitne civilne žrtve v okolici objekta. Napad predstavlja del širših prizadevanj koalicije za omejitev logističnih zmogljivosti ekstremističnih skupin v regiji. Skladišče je bilo ključnega pomena za oskrbovanje borcev z materialom za teroristične napade, njegovo uničenje pa bo znatno oslabilo operativno moč Islamske države na tem območju. Obe državi sta s tem dejanjem potrdili svojo zavezanost k trajnemu boju proti terorizmu na Bližnjem vzhodu.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Pariško upravno sodišče je odredilo, da mora biti medicinska sestra ponovno zaposlena v roku enega meseca. AP-HP bo preučil sankcijo.

Francosko podjetje Orano, ki je specializirano za rudarjenje in predelavo urana, je od Ministrstva za energijo Združenih držav Amerike prejelo finančno podporo v višini 900 milijonov dolarjev. Sredstva so namenjena gradnji nove tovarne za obogateni uran v Oak Ridgeu v zvezni državi Tennessee. Celotna naložba v projekt je ocenjena na približno 5 milijard dolarjev, začetek proizvodnje pa v podjetju načrtujejo na začetku prihodnjega desetletja. To odločitev so v družbi Orano označili za pomemben mejnik pri širitvi svojih zmogljivosti na ameriškem trgu. Projekt predstavlja ključen del širše strategije administracije pod vodstvom Donalda Trumpa, ki si prizadeva za krepitev domače jedrske proizvodnje in zmanjšanje odvisnosti od uvoza ruskega urana. Ameriško ministrstvo je ob tem napovedalo skupni paket financiranja v višini 2,7 milijarde dolarjev, namenjen razvoju zmogljivosti za bogatenje urana na tleh ZDA. Orano namerava pogodbo dokončno potrditi v prvi polovici leta, nato pa nadaljevati z razvojem obrata, ki bo ključen za oskrbo z energijo v prihodnosti.

Francoski kmetje so kljub prepovedi vlade s traktorji blokirali ceste v Pariz in več znamenitosti, vključno s Slavolokom zmage in Eifflovim stolpom, v znak protesta proti prostotrgovinskemu sporazumu EU z državami Mercosur. V Španiji je približno sto kmetov blokiralo avtocesto AP-7 med Creixellom in Ermedasom zaradi evropske kmetijske politike. Francoska vlada je protest obsodila in opozorila, da ne bo dopustila nezakonitih dejanj. Podobni protesti so potekali tudi v Grčiji.

V delih Škotske so izdali oranžna vremenska opozorila zaradi napovedanega močnega sneženja in motenj v prometu. Pričakujejo do 30 cm snega, kar bo povzročilo dodatne težave.

Newyorški župan Mamdani je obljubil izvajanje demokratičnega socialističnega programa, ostro kritiziral predsednika Trumpa zaradi padanja podpore zaradi gospodarskih težav. Jerome Powell razmišlja o nadaljnjem delovanju v upravnem odboru Federal Reserve tudi po koncu mandata predsednika. Trump je bil kritiziran zaradi ignoriranja krize dostopnosti in neprimernih objav na družbenih omrežjih po smrti Tatijane Schlossberg.

Francoska vlada načrtuje uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih omrežij za otroke in mladostnike, ki so mlajši od 15 let. Po poročanju tiskovne agencije AFP in časnika Le Figaro namerava vlada ustrezen zakonski predlog v parlamentarni postopek vložiti v začetku leta 2026. Ukrep naj bi po načrtih kabineta stopil v veljavo z novim šolskim letom, ki se v Franciji začne 1. septembra. Namen nove zakonodaje je omejiti digitalni vpliv na mladoletnike in zaščititi njihovo duševno zdravje. Čeprav podrobnosti o načinu izvajanja nadzora in morebitnih kaznih za ponudnike platform še niso povsem znane, bo o predlogu razpravljal francoski parlament, kjer se pričakuje podrobna analiza vpliva tehnologije na razvoj mladih. Francija se s tem korakom postavlja v ospredje evropskih držav, ki si prizadevajo za strožjo regulacijo digitalnega prostora za najranljivejše skupine prebivalstva.

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved dostopa do družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Pobuda, ki jo podpira predsednik Emmanuel Macron, bo v parlamentarno razpravo vstopila januarja prihodnje leto, izvajanje ukrepov pa je predvideno z začetkom šolskega leta septembra 2025 oziroma najpozneje leta 2026. Predlog zakona vsebuje dva ključna člena, ki poleg omejevanja digitalnih platform vključujeta tudi prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah oziroma licejih. Francija s to potezo sledi zgledu Avstralije, ki je nedavno sprejela podobno strogo zakonodajo na področju digitalne varnosti mlajših uporabnikov. Namen regulacije je zmanjšati negativne vplive spletnih platform na duševno zdravje mladostnikov in omejiti izpostavljenost neprimernim vsebinam. Po navedbah lokalnih medijev bo zakonodajni postopek vključeval strogo pravno preverjanje, preden bodo poslanci o predlogu dokončno odločali. Ukrep predstavlja enega najstrožjih posegov v digitalne navade mladih znotraj Evropske unije, kar bi lahko služilo kot model za prihodnje evropske regulacije.

Francoska ministrica za zdravje Stéphanie Rist je v odprtem pismu pozvala zasebne zdravnike k dialogu in poskušala razbliniti nesporazume pred napovedano stavko, ki se bo začela 5. januarja. Zdravniki protestirajo proti več ukrepom v proračunu za socialno varnost za leto 2026, ki po njihovem mnenju neustrezno urejajo pogoje njihovega dela. Ministrica je v pismu izpostavila, da manjšina strokovnjakov zlorablja sistem s previsokimi doplačili, kar je dodatno zaostrilo odnose med vlado in zdravniškimi sindikati. Stavka, ki naj bi trajala deset dni, predstavlja resen izziv za francoski zdravstveni sistem v začetku leta. Ristova si prizadeva pomiriti napetosti in poudarja pomen sodelovanja, vendar sindikati ostajajo nezadovoljni s predlaganimi finančnimi omejitvami v proračunu. Vlada trdi, da so ukrepi nujni za vzdržnost sistema socialne varnosti, medtem ko zasebni praktiki opozarjajo na poslabšanje dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev.

Marine Le Pen je izrazila prepričanje, da bi lahko Jordan Bardella zmagal na predsedniških volitvah leta 2027. Kljub temu, da je sama še vedno pripravljena sodelovati v političnem boju, Le Pen meni, da je prihodnost Francije zagotovljena z Bardello, ki ga opisuje kot mladega in predanega politika. Le Pen je poudarila, da Bardella prejema neupravičeno negativno medijsko pozornost in izrazila zaupanje v njegove sposobnosti.

V Franciji pripravljajo zakonodajo, ki bi mlajšim od 15 let od jeseni prihodnje leto prepovedala dostop do družbenih omrežij brez izrecnega dovoljenja staršev. Predlog, ki ga je obravnaval francoski senat, je sprožil burne razprave med mladostniki, starši in tehnološkimi podjetji. Glavni namen nove ureditve je zaščita mladoletnikov pred škodljivimi vplivi spleta, vključno z odvisnostjo, spletnim nadlegovanjem in izpostavljenostjo neprimernim vsebinam. Zagovorniki zakona poudarjajo, da so družbena omrežja postala prostor, kjer se mladi spopadajo s številnimi tveganji, ki jih sami ne znajo ustrezno upravljati. Zakon predvideva, da bodo morala tehnološka podjetja vzpostaviti učinkovite sisteme za preverjanje starosti uporabnikov. V primeru kršitev bi podjetjem grozile visoke denarne kazni. Kritiki po drugi strani opozarjajo na težave pri tehnični izvedbi takšnega nadzora in na morebitne kršitve zasebnosti. Mnogi mladi so nad načrtovanimi omejitvami ogorčeni, saj menijo, da jim država omejuje pravico do informiranja in socializacije v digitalni dobi. Če bo zakon sprejet, bo Francija postala ena prvih evropskih držav s tako strogimi omejitvami na področju digitalne prisotnosti mladoletnikov.

Rusija in Francija sta v četrtek izvedli izmenjavo zapornikov, v kateri je bil izpuščen francoski politični strokovnjak Laurent Vinatier. Vinatierja, ki je bil v Moskvi aretiran junija 2024, so ruske oblasti prvotno obsodile na triletno zaporno kazen zaradi kršitev zakonodaje o tujih agentih, kasneje pa so se proti njemu stopnjevale še obtožbe o vohunjenju. Ruska zvezna varnostna služba (FSB) je potrdila, da se je Vinatier že vrnil v domovino. Francija je v zameno za izpustitev svojega državljana osvobodila ruskega košarkarja Daniila Kasatkina. Kasatkin je bil v francoskem priporu na podlagi zahteve Združenih držav Amerike, kar je dodatno zapletlo diplomatsko ozadje primera. Izmenjava predstavlja redek primer uspešnega dogovora med Parizom in Moskvo v času zaostrenih odnosov zaradi vojne v Ukrajini. Ruske oblasti so Vinatierju očitale zbiranje podatkov o ruskih vojaških in tehničnih dejavnostih, ki bi po njihovem mnenju lahko škodovale nacionalni varnosti države. Celoten postopek je potekal prek uradnih kanalov FSB in francoskih državnih organov, pri čemer so ruske tiskovne agencije prve poročale o uspešnem prestopu meje obeh vpletenih posameznikov.

Francoski minister za zunanje zadeve je ostro obsodil nedavne ameriške vojaške dejavnosti v Venezueli in jih označil za kršitev temeljnih načel mednarodnega prava. Po uradnih navedbah Pariza so te operacije na venezuelskem ozemlju v neposrednem nasprotju z načelom neuporabe sile, ki predstavlja enega od ključnih stebrov sodobne mednarodne ureditve. Francosko ministrstvo poudarja, da enostranski vojaški posegi spodkopavajo stabilnost v regiji in niso v skladu z normami, ki urejajo odnose med suverenimi državami. Pariz ob tem opozarja, da bi se morale vse države pri reševanju političnih kriz v Južni Ameriki držati diplomatskih poti in spoštovati suverenost vpletenih strani, namesto da se poslužujejo vojaških sredstev, ki nimajo podlage v mednarodnih dogovorih.

Britanska kraljeva letalska flota (RAF) je v sodelovanju s francoskimi zračnimi silami izvedla usklajen napad na podzemni objekt teroristične skupine Islamska država v osrednjem delu Sirije. Operacija, ki se je odvila v soboto, 3. januarja, je bila usmerjena proti strateškemu obratu za skladiščenje orožja in eksploziva, ki se nahaja v gorovju severno od starodavnega mesta Palmira. Britanska letala tipa Typhoon FGR4 so ob podpori oskrbovalnega letala Voyager uporabila natančno vodene bombe Paveway IV, s katerimi so zadela več dostopnih predorov do podzemnega kompleksa. Po navedbah britanskega ministrstva za obrambo je obveščevalna analiza potrdila prisotnost teroristične celice na odročnem območju, kjer ni bilo civilnega prebivalstva. Prvotne ocene kažejo, da so bili cilji uspešno uničeni, vsa zavezniška letala pa so se varno vrnila v svoja oporišča. Napad predstavlja del širših prizadevanj koalicijskih sil za preprečitev ponovnega vzpona Islamske države, ki po vojaškem porazu leta 2019 še vedno ohranja nekatere prikrite zmogljivosti v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstop v leto 2026 zaznamoval z zaostrovanjem zunanjepolitične retorike in osebnimi napadi na znane osebnosti. V seriji objav na družbenem omrežju Truth Social je Trump ostro kritiziral igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, ker sta pridobila francosko državljanstvo. Igralca je označil za »političnega napovedovalca, ki se vedno moti«, ter kritiziral njuno odločitev o selitvi v Francijo, ki jo je označil za državo s hudimi težavami pri obvladovanju migracij. Sočasno se je predsednik Trump ponovno osredotočil na Venezuelo. V intervjuju za New York Post je izjavil, da se Združene države Amerike lahko izognejo namestitvi vojaških sil v državi le pod pogojem, da bo venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez delovala v skladu z ameriškimi interesi. Trumpove izjave o možni okupaciji Venezuele so nekateri kritiki interpretirali kot poskus odvračanja pozornosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar predsednika bremeni v zadnjem obdobju. Kljub napetostim ostaja vprašanje dejanske vojaške prisotnosti odprto, saj Trump poudarja, da bi bil umik pogojevan s popolno kooperacijo venezuelskega vrha.

Ameriški predsednik Donald Trump je v novo leto 2026 vstopil z zaostreno retoriko, ki vključuje grožnje z vojno na dveh frontah ter oseben spor z igralcem Georgeom Clooneyjem. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social kritiziral Clooneyjevo odločitev za pridobitev francoskega državljanstva in ga označil za enega najslabših političnih napovedovalcev vseh časov. Predsednik je igralčevo potezo povezal s problematiko priseljevanja v Franciji in Clooneyju očital neuspeh pri podpori demokratskim kandidatom. Sočasno z osebnimi napadi so se pojavile navedbe o morebitni vojaški okupaciji Venezuele. Trump je v intervjuju za New York Post izjavil, da Združene države Amerike ne bodo namestile svojih sil v državi le pod pogojem, da bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z interesi Washingtona. Analitiki in kritiki namigujejo, da bi lahko bila vojaška drža namenjena odvračanju pozornosti javnosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar pa Bela hiša uradno zavrača.

Železniški promet med Londonom in celinsko Evropo je bil v torek močno moten zaradi resne okvare električnega napajanja v predoru pod Rokavskim prelivom. Družba Eurostar je do preklica odpovedala vse linije, ki povezujejo britansko prestolnico s Parizom, Brusljem in Amsterdamom. Težave so se začele, ko je vlak LeShuttle podjetja Getlink, ki prevaža vozila in potnike, sredi predora ostal brez napajanja, zaradi česar je na stotine ljudi obtičalo 75 metrov pod morsko gladino. Potniki so bili več ur ujeti v vagonih brez dostopa do gostinskih storitev, nekateri pa so bili primorani izstopiti in hoditi po servisnih poteh predora. Upravljavec predora Getlink in prevoznik Eurostar sta potnikom svetovala, naj svoja potovanja prestavijo na poznejši datum in se ne približujejo železniškim postajam. Podjetje Eurostar je prizadetim ponudilo možnosti brezplačne zamenjave vozovnic, izdajo elektronskih dobropisov ali celotno povračilo kupnine v roku 28 dni. Kljub prizadevanjem inženirjev, da bi napako čim prej odpravili, so številni vlaki ostali odpovedani tudi v večernih urah, kar je povzročilo obsežen logistični kaos na ključni prometni povezavi med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo.

V torek, 30. decembra 2025, je prišlo do popolne zaustavitve železniškega prometa skozi predor pod Rokavskim prelivom, kar je povzročilo obsežen kaos v potniškem prometu. Do zastoja je prišlo zaradi resne napake na sistemu za električno napajanje vlakov, ki se je zgodila v dopoldanskih urah. Zaradi okvare je na stotine potnikov ostalo ujetih v vlaku LeShuttle podjetja Getlink na globini 75 metrov pod morsko gladino, kjer so bili več ur brez dostopa do osnovne oskrbe. Družba Eurostar je bila primorana odpovedati vse povezave med Londonom ter Parizom, Brusljem in Amsterdamom. Inženirji podjetja Getlink so nujno posredovali na visokonapetostnih kablih, da bi odpravili težavo. Po navedbah tiskovne predstavnice upravljavca infrastrukture se je postopno sproščanje prometa začelo ob 15. uri po lokalnem času, vendar so potnike opozorili na dolge čakalne dobe in zamude, ki so se nadaljevale skozi ves preostanek dneva. Dogodek je izpostavil ranljivost ključne prometne vezi med Združenim kraljestvom in celinsko Evropo, zlasti v času povečanega prazničnega prometa ob koncu leta.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstop v leto 2026 zaznamoval z zaostritvijo retorike na mednarodnem in domačem prizorišču. V nedavnih izjavah je zagrozil z vojaškim posredovanjem v Venezueli, pri čemer je kot pogoj za neukrepanje navedel zahtevo, da podpredsednica Delcy Rodríguez deluje v skladu z interesi Washingtona. Pojavili so se tudi očitki, da predsednik vprašanje Venezuele izkorišča za odvračanje pozornosti javnosti od razkritij v povezavi z datotekami pokojnega Jeffreyja Epsteina. Hkrati je Trump na družbenem omrežju Truth Social sprožil oster verbalni napad na ameriškega igralca Georga Clooneyja in njegovo ženo Amal. Kritiziral je njuno odločitev, da pridobita francosko državljanstvo, in ju označil za neuspešna politična napovedovalca. Predsednik je Clooneyju očital, da je izkoristil politiko za lastno promocijo, njegovo filmsko kariero pa označil za povprečno. Ta nenavadna poteza je dodatno razburkala ameriško javnost v času, ko se administracija spopada z resnimi diplomatskimi in pravosodnimi izzivi.

Ameriške delnice so dosegle rekordne vrednosti po mešanem poročilu o ameriškem trgu dela. Poročilo kaže na možnost zamika prihodnjega znižanja obrestnih mer s strani Federal Reserve. Kljub temu so delniški indeksi narasli, dolar pa je pridobil vrednost, ker so podatki pokazali, da je ameriško gospodarstvo ustvarilo manj delovnih mest od pričakovanj.

Grški kmetje so danes v skladu z napovedmi znatno stopnjevali svoje protestne aktivnosti po vsej državi. Zgodaj zjutraj so s traktorji začeli 48-urno blokado ključnih avtocest, križišč, obvoznic in cestninskih postaj. Gibanje je ohromilo promet na glavnih prometnih žilah, pri čemer policija vozila usmerja na stranske poti, prost prehod pa je omogočen le intervencijskim vozilom. Razlog za zaostritev ukrepov so nevzdržni stroški kmetijske pridelave in nestrinjanje z napovedanim trgovinskim sporazumom med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami (Mercosur). Kmetje trdijo, da sporazum ogroža njihovo konkurenčnost in preživetje, saj bi omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov, ki ne izpolnjujejo strogih evropskih standardov. Protesti v Grčiji se odvijajo sočasno s podobnimi gibanji v Franciji, kar kaže na širše nezadovoljstvo evropskih kmetovalcev s trenutno agrarno politiko Bruslja. Grški kmetje so odločeni vztrajati pri zapori cest vsaj dva dni, medtem ko od vlade v Atenah in evropskih institucij zahtevajo takojšnjo obravnavo svojih zahtev glede subvencij in zaščite domačega trga.

Francoski premier Sébastien Lecornu je z novim letom uradno ukinil določene doživljenjske ugodnosti, ki so jih bili do zdaj deležni nekdanji predsedniki vlad in nekdanji ministri za notranje zadeve. Od 1. januarja dalje je bilo s seznama državnih izdatkov črtanih 24 delovnih mest za voznike s službenimi vozili ter 24 delovnih mest za varnostne uradnike. Ukrep neposredno vpliva na logistično podporo, ki so jo nekdanji visoki funkcionarji uživali ne glede na čas, ki je pretekel od konca njihovega mandata. Lecornu je ob prihodu na položaj v palači Matignon poudaril, da doživljenjski privilegiji na podlagi začasnih funkcij niso več sprejemljivi v sodobni politični ureditvi. Odločitev je del širših prizadevanj za racionalizacijo javne porabe in odpravo tistega, kar je premier označil za neupravičene ugodnosti. Čeprav so bili ti privilegiji del dolgoletne tradicije francoskega državnega aparata, je vlada ocenila, da varnostne in prevozne storitve niso več nujno potrebne za vse nekdanje nosilce teh funkcij, razen v primerih dokazanih varnostnih groženj.

Francosko obrambno ministrstvo je od švedskega proizvajalca Saab uradno naročilo dve visokotehnološki letali za zgodnje opozarjanje in nadzor GlobalEye. Vrednost pogodbe, ki je bila podpisana v torek, 30. decembra, znaša približno 1,1 milijarde evrov. Nova letala bodo v francoskih zračnih silah zamenjala štiri zastarela letala AWACS ameriške izdelave, ki so trenutno v uporabi. Odločitev za nakup švedskih sistemov namesto ameriških alternativ kaže na krepitev evropskega obrambnega sodelovanja in prizadevanja Francije za večjo strateško avtonomijo na področju nadzora zračnega prostora. Naročilo temelji na pismu o nameri, ki sta ga državi podpisali sredi junija med letalskim sejmom v Le Bourgetu. Sistem GlobalEye združuje zmogljive radarske senzorje na platformi poslovnega letala Bombardier Global 6000, kar omogoča dolgotrajno spremljanje zračnih, pomorskih in kopenskih ciljev na velikih razdaljah. Ta nakup predstavlja pomemben korak pri modernizaciji francoskih obrambnih zmogljivosti in hkrati krepi položaj podjetja Saab kot ključnega ponudnika vojaške opreme v Evropski uniji. Pričakuje se, da bosta letali bistveno izboljšali zmožnosti odkrivanja groženj v kompleksnih operativnih okoljih.

Vseh osem glavnih francoskih sindikalnih organizacij je v skupni izjavi pozvalo poslance nacionalne skupščine, naj ohranijo 1. maj kot praznik, ki je dela prost in plačan. Odziv sindikatov sledi predlogu zakona, ki ga je že potrdil zgornji dom parlamenta oziroma senat. Zakonski predlog predvideva, da bi določene dejavnosti, kot so pekarne, cvetličarne in kinematografi, lahko delovale tudi na praznik dela, kar bi pomenilo prekinitev dolgoletne tradicije popolne ustavitve dela na ta dan. Sindikati v svojem pozivu poudarjajo, da prostovoljno delo na ta dan v realnosti ne obstaja, saj so delavci pogosto pod pritiskom delodajalcev. Opozorili so, da bi uveljavitev takšnega zakona ogrozila delavske pravice in simbolni pomen praznika dela. Po njihovem mnenju je ključno, da 1. maj ostane izjema v koledarju, ko je zagotovljen počitek za skoraj vse zaposlene v državi. Odločitev o spornem zakonskem predlogu bo znana v sredo, 22. januarja 2025, ko bodo o besedilu glasovali poslanci spodnjega doma francoskega parlamenta. Glasovanje bo pokazalo, ali bo Francija sledila trendu liberalizacije delovnega časa ob praznikih ali pa bo prevladalo stališče sindikatov o ohranitvi trenutnega stanja, ki strogo omejuje gospodarsko dejavnost na prvi majski dan.

Izraelsko ministrstvo za priseljevanje in integracijo je poročalo, da se je število judovskih priseljencev iz Francije v letu 2025 povečalo za 45 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom. V Izrael se je v tem obdobju preselilo približno 3.300 francoskih državljanov, medtem ko jih je leta 2024 alijo opravilo 2.228. Francija se je s tem uvrstila na tretje mesto po številu priseljencev, takoj za Rusijo, od koder je prišlo 8.300 ljudi, in Združenimi državami Amerike s 3.500 priseljenci. Kljub trajajočim spopadom na območju Gaze je celotno število novih priseljencev v Izraelu ostalo razmeroma stabilno, saj se je iz več kot 100 držav priselilo skupno 21.900 ljudi. Ministrstvo izrazit porast priseljevanja iz zahodnih držav, predvsem iz Francije in Združenega kraljestva, pripisuje predvsem porastu antisemitizma. Po uradnih podatkih so se antisemitska dejanja v Franciji med januarjem in majem povečala za 134 odstotkov, kar je močno spodbudilo odločitve za izselitev v Izrael. Ministrstvo je ob tem poudarilo, da aktivno izvaja programe za spodbujanje priseljevanja v luči varnostnih razmer v Evropi.

Francoska vlada je napovedala uvedbo stroge zakonodaje, ki bo otrokom, mlajšim od 15 let, prepovedala uporabo družbenih omrežij. Po navedbah francoskih medijev predlog zakona predvideva tudi popolno prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah, ki naj bi stopila v veljavo z začetkom novega šolskega leta septembra 2026. Ukrep je del širše nacionalne strategije za zaščito duševnega zdravja mladostnikov in zmanjšanje negativnih vplivov digitalnih tehnologij na izobraževalni proces. Načrtovana reforma sledi razpravam o tveganjih, ki jih prinašajo digitalne platforme, vključno s spletnim nadlegovanjem in zasvojenostjo. Čeprav so podrobnosti o načinu preverjanja starosti še v fazi usklajevanja, vlada poudarja nujnost omejitve dostopa do vsebin, ki niso primerne za razvojno obdobje mladostnikov. S septembrom 2026 bi tako šole postale območja brez mobilnih naprav, kar naj bi izboljšalo koncentracijo dijakov in spodbudilo neposredno socialno interakcijo.

V Franciji je stopila v veljavo strožja zakonodaja na področju cestnega prometa, ki močno zaostruje sankcije za najhujše kršitve omejitev hitrosti. Po novih pravilih se prekoračitev dovoljene hitrosti za 50 kilometrov na uro ali več ne obravnava več zgolj kot prekršek, temveč kot kaznivo dejanje. Voznikom, ki bodo tolikšni meri presegli omejitev, po novem grozi do tri mesece zaporne kazni ter denarna kazen v višini do 3750 evrov. Namen te zakonodajne spremembe je izboljšanje varnosti na cestah in odvračanje voznikov od najbolj tveganih ravnanj. Francoski organi s tem ukrepom sledijo trendu nekaterih drugih evropskih držav, ki so prav tako poostrile nadzor nad nevarno vožnjo. Strožja pravila bodo vplivala na vse udeležence v prometu na francoskem cestnem omrežju, vključno s tujimi državljani, ki potujejo skozi državo.

Francoska vlada se pripravlja sprejeti odlok, ki bo prepovedal uvoz kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki vsebujejo ostanke snovi, prepovedanih v Evropi. Ministrica za kmetijstvo je dejala, da se prepoved nanaša na živila, ki vsebujejo ostanke različnih snovi, ki so v Evropi prepovedane.

Na parkirišču v četrti Henry IV v mestu Pointe-à-Pitre v Gvadelupu sta v sredo zvečer dva zamaskirana napadalca s strelnim orožjem umorila 17-letnega dijaka. Žrtev, ki je obiskovala srednjo šolo Chevalier de Saint-Georges v sosednjem kraju Les Abymes, je bila zadeta z več naboji, napadalca pa sta s prizorišča pobegnila peš. Policija je na kraju dogodka našla sedem tulcev kalibra 9 mm, preiskavo umora pa je že prevzela kriminalistična služba pod vodstvom tožilke Caroline Calbo. To je že tretji umor na tem francoskem čezmorskem ozemlju od začetka leta 2026, kar kaže na zaostrovanje varnostnih razmer v regiji. Le manj kot dve uri po smrtonosnem napadu v mestu Pointe-à-Pitre je prišlo do novega streljanja v kraju Petit-Bourg, kjer je bila ranjena še ena oseba. Oblasti so v odziv na tragedijo na dijakovi šoli napovedale vzpostavitev enote za psihološko pomoč, rektor akademije Gabriele Fioni pa je izrazil globoko pretresenost nad dogodkom. Nasilje s strelnim orožjem v Gvadelupu ostaja resna težava, saj so tovrstni incidenti pogosto povezani z uličnim kriminalom in prisotnostjo nezakonitega orožja. Francosko tožilstvo je potrdilo, da preiskava umora poteka v smeri načrtnega dejanja, vendar motivi napadalcev javnosti še niso znani. Lokalno prebivalstvo in oblasti so zaskrbljeni zaradi naraščajočega števila nasilnih smrti v tako kratkem časovnem obdobju.

Chelsea je uradno potrdil Liama Roseniorja za novega glavnega trenerja, ki je podpisal šestinpolletno pogodbo. Rosenior je izrazil navdušenje nad priložnostjo na Stamford Bridgeu. Vendar pa je nova anketa pokazala, da manj kot 5% navijačev zaupa odločitvam vodstva kluba, ki jih pozivajo k jasnejši razlagi nedavnih potez. Poleg tega je prišlo na dan, da je Rosenior v preteklosti pisal odprto pismo Donaldu Trumpu, v katerem ga je kritiziral.

Hongkonški delniški trg je po močnem začetku leta 2026 oslabel zaradi naraščajočih kitajsko-japonskih napetosti. Indeks Hang Seng se je umaknil s sedemtedenskega vrha, medtem ko so celinske delnice padle zaradi pobiranja dobička v finančnem sektorju. Tehnološke delnice so bile v Hongkongu pod pritiskom zaradi slabega rezultata na Wall Streetu. UBS bo v Šanghaju gostil konferenco Greater China 2026, ki bo obravnavala teme, kot so ekonomija, naložbe in tehnologija. Kitajska podjetja so prevladovala na lestvici investicijskega bančništva v azijsko-pacifiški regiji v letu 2025.

Po anketi Politica in Public First, ameriški predsednik Donald Trump v Evropi ni popularen, celo med podporniki desnih političnih strank, ki jih vidi kot zaveznike. Anketa, ki je bila izvedena med 10.000 ljudmi v petih evropskih državah, je pokazala, da Trump prejema pozitivne ocene le od približno tretjine podpornikov strank, ki jih želi videti na oblasti v Franciji in Nemčiji. V Veliki Britaniji ima le 50 % podpornikov stranke Reform pozitiven odnos do Trumpa.

Izraelske oblasti so v četrtek potrdile prepoved dostopa do območja Gaze za 37 večjih mednarodnih humanitarnih organizacij, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Izrael odločitev utemeljuje z varnostnimi razlogi, saj naj organizacije ne bi posredovale zahtevanih seznamov svojih uslužbencev, kar je postalo uradni pogoj za njihovo delovanje. Med prizadetimi subjekti so tudi uveljavljene skupine, kot so Zdravniki brez meja (MSF) in Oxfam, ki opozarjajo, da so sankcionirane predvsem zaradi pričevanj o nasilju izraelske vojske. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v petek izrazil globoko zaskrbljenost in Izrael pozval k preklicu ukrepa. Po njegovih besedah so te organizacije nepogrešljive za zagotavljanje življenjsko pomembne pomoči, njihova izključitev pa bi lahko spodkopala krhke napredke, dosežene med prekinitvijo ognja. Ukrep še dodatno otežuje dostavo hrane, medicinske opreme in higienskih pripomočkov v enklavo, ki se že dve leti spopada z uničujočo humanitarno krizo. Obstajajo tudi bojazni, da bi se prepoved lahko razširila na zasedeni Zahodni breg.

V starosti 91 ali 92 let (odvisno od vira) je umrla francoska igralka Brigitte Bardot. Njena fundacija je potrdila smrt. Emmanuel Macron je izrazil sožalje in pohvalil njen "univerzalni sijaj" in "radodarno strast do živali".

Francoska vlada je pripravila predlog zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Nova zakonodaja, ki naj bi stopila v veljavo s šolskim letom 2026, je del širših prizadevanj za zaščito mladostnikov pred negativnimi vplivi digitalnih platform. Predlog zakona, ki ga je pridobila tiskovna agencija AFP, bo v kratkem predmet parlamentarne razprave in vključuje stroge omejitve glede dostopnosti digitalnih storitev za mladoletne osebe. Načrtovani ukrepi sledijo zgledu Avstralije, ki je nedavno sprejela podobno restriktivno zakonodajo. Francoski predlog se osredotoča na preprečevanje dostopa do platform, ki bi lahko škodovale duševnemu zdravju in razvoju otrok. Čeprav podrobnosti o načinu preverjanja starosti še niso popolnoma jasne, vlada vztraja pri uveljavitvi digitalne omejitve, ki bi korenito spremenila spletne navade mladih v državi.

Francoska vlada je pod vodstvom predsednika Emmanuela Macrona pripravila osnutek zakona, ki predvideva prepoved uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Macron je v svojem novoletnem nagovoru poudaril nujnost zaščite mladih pred negativnimi vplivi digitalnih platform, s čimer je ukrep postal ena izmed prednostnih nalog njegove administracije. Nova zakonodaja bi prepovedala večjim platformam ponujanje storitev tej starostni skupini, s čimer se Francija zgleduje po Avstraliji, ki je kot prva država na svetu uvedla podobne omejitve. Namen predloga je zmanjšati izpostavljenost otrok škodljivim vsebinam in zasvojenosti. Predlog zakona bo v parlamentarno razpravo vstopil januarja, uveljavitev pa je predvidena s septembrom 2026, ko se začne novo šolsko leto.

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Nova pravila naj bi začela veljati s šolskim letom 2026, predlog pa bo v kratkem obravnaval francoski parlament. Ukrep vključuje dve ključni določbi: prepoved dostopa do platform za osebe pod določeno starostno mejo ter prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah, kjer se izobražujejo dijaki med 15. in 18. letom starosti. Mobilni telefoni so v francoskih osnovnih šolah že prepovedani. Predsednik Emmanuel Macron je javno podprl to reformo in izpostavil, da se oblikuje mednarodno soglasje o nujnosti zaščite mladoletnikov pred negativnimi vplivi digitalnih platform. Francija pri tem sledi zgledu Avstralije, ki je kot prva država napovedala podobne omejitve za mlajše od 16 let. Osnutek zakona bo najprej posredovan državnemu svetu v pravno presojo, nato pa se bo v začetku prihodnjega leta začela parlamentarna razprava. Cilj reforme je zmanjšati pretirano uporabo tehnologije in zaščititi duševno zdravje mladih.

Francoska vlada je predstavila načrt za uvedbo stroge prepovedi uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Ukrep, ki ga močno podpira predsednik Emmanuel Macron, naj bi stopil v veljavo septembra 2026, ob začetku novega šolskega leta. Osnutek zakona, ki bo v začetku prihodnjega leta predložen v parlamentarno obravnavo, predvideva onemogočanje dostopa do priljubljenih platform, kot so Facebook, Snapchat in YouTube, za to starostno skupino. S to potezo se Francija zgleduje po Avstraliji, ki je nedavno sprejela podobno zakonodajo kot prva država na svetu. Francoski zakonodajalci si prizadevajo za zaščito duševnega zdravja mladih in zmanjšanje negativnih vplivov digitalnih platform na razvoj mladoletnikov. Predlog zakona bo pred javno razpravo prestal še stroge pravne preglede, da bi zagotovili njegovo skladnost z evropsko zakonodajo o digitalnih storitvah. Gre za enega najstrožjih tovrstnih ukrepov v Evropski uniji, ki bi lahko služil kot vzgled drugim državam članicam.

Francija namerava po zgledu Avstralije prepovedati uporabo družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let, s pričetkom šolskega leta 2026. Predsednik Macron aktivno podpira zakonodajo, ki bo prva tovrstna v Evropi. Osnutek zakona bo predložen v pravno presojo.

Avtomobilski proizvajalci načrtujejo lansiranje prenovljenih modelov in povsem novih vozil v letu 2026. Ford bo leta 2028 ponudil prvi sistem za pomoč vozniku, ki omogoča vožnjo brez nadzora, najprej na električnih vozilih. Agnik pa bo ponudil rešitve na osnovi globokega strojnega učenja za analizo vozil.

Vzhodno Azijo, predvsem Tajvan in Hongkong, je zajela prva močna fronta hladnega celinskega zraka v letošnji zimski sezoni, ki je povzročila drastičen padec temperatur in povečano število nujnih medicinskih posegov. V Hongkongu so termometri v jutranjih urah kazali 12 stopinj Celzija, medtem ko so na Tajvanu oblasti izdale opozorila za 18 okrožij, kjer bi se temperature zaradi radiacijskega ohlajanja lahko spustile pod 5 stopinj Celzija. Zaradi suhega zimskega monsuna so meteorologi opozorili na izrazite razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami, kar predstavlja resno tveganje za zdravje prebivalstva. Zdravstvene službe v Kaohsiungu so v enem samem dnevu zabeležile 11 primerov zastoja srca (OHCA), ki jih pripisujejo nenadni ohladitvi. Zdravniki opozarjajo na kritične znake, ki napovedujejo možnost nenadne smrti v hladnem vremenu, in pozivajo k previdnosti, zlasti pri starejših in kroničnih bolnikih. Pričakovati je, da bo vpliv hladnega zračnega sistema trajal vsaj do konca tedna, pri čemer se bodo razmere stabilizirale šele po 10. januarju. Za severne dele Tajvana je razglasil oranžni alarm, saj se bodo temperature dlje časa zadrževale pod pragom 10 stopinj Celzija.

Francoska ministrica delegatka na ministrstvu za notranje zadeve Marie-Pierre Vedrenne je javno izrazila nelagodje in pomisleke glede nedavne podelitve francoskega državljanstva ameriškemu igralcu Georgeu Clooneyju in njegovi družini. Ministrica je opozorila na morebitno kršenje načela enakosti pred zakonom, saj se v javnosti pojavljajo očitki o uporabi dvojnih meril pri obravnavi prošenj za naturalizacijo. Vedrennejeva je poudarila, da podelitev državljanstva slavnemu igralcu pod posebnimi pogoji pošilja napačno sporočilo javnosti, zlasti tistim, ki na odločitev o državljanstvu čakajo v rednih, pogosto dolgotrajnih postopkih. Zaradi naraščajočih kritik in vprašanj o domnevnem privilegiranem statusu Clooneyja je ministrica napovedala podroben pregled celotne dokumentacije in postopka, ki je privedel do naturalizacije. Poudarila je, da mora biti pravičnost osrednje vodilo pri delu ministrstva, in priznala, da trenutna situacija sproža upravičena vprašanja o pravičnosti sistema. Primer je sprožil širšo politično razpravo o diskrecijski pravici države pri podeljevanju državljanstva osebam z izjemnimi zaslugami ali svetovnim ugledom.

Romunsko ministrstvo za nacionalno obrambo je v petek, 2. januarja, odredilo uporabo vojaškega letala za pomoč žrtvam uničujočega požara v švicarskem gorskem letovišču Crans-Montana. Po besedah obrambnega ministra Raduja Miruțăja bo letalo prepeljalo šest hudo opečenih mladih oseb iz Lausanna v specializirane bolnišnice v Parizu. Odločitev o humanitarni pomoči je bila sprejeta na podlagi sklepa romunskega nacionalnega odbora za izredne razmere (CNSU). Romunija s tem dejanjem zagotavlja ključno logistično podporo pri prevozu kritično poškodovanih oseb, ki potrebujejo nujno medicinsko oskrbo v tujini. Gre za usklajeno akcijo mednarodne pomoči, s katero želi romunska vlada razbremeniti švicarske zdravstvene zmogljivosti in omogočiti najhitrejši možen dostop do specializiranega zdravljenja opeklin v francoski prestolnici.

Liam Rosenior, trenutni trener Strasbourga, je odpotoval v London na pogovore s Chelseajem o prevzemu trenerskega mesta po odhodu Enza Maresce. Dogovor naj bi bil blizu, Rosenior pa naj bi celo vodil ekipo že na naslednji tekmi proti Fulhamu. Igralci Chelseaja trdijo, da niso seznanjeni z novim trenerjem. Medtem je Chelsea, še brez trenerja, remiziral z Manchester Cityjem.

Francoska vlada je uradno sporočila, da junijski vrh skupine G7 v letovišču Évian ne bo potekal v prvotno predvidenem terminu. Do preložitve dogodka, na katerem se bodo sestali voditelji sedmih gospodarsko najrazvitejših držav, prihaja zaradi usklajevanja urnikov vpletenih strani. Sprememba termina je v nekaterih medijih sprožila ugibanja o morebitni povezavi z interesi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, zlasti glede njegovega zanimanja za borilne veščine, vendar uradni viri teh namigovanj niso potrdili. Glavni poudarek srečanja ostaja na vprašanjih globalne diplomacije in mednarodne stabilnosti. Organizatorji so poudarili, da bodo novi datumi znani v kratkem, pri čemer lokacija v prestižnem zdraviliškem kraju ob Ženevskem jezeru ostaja nespremenjena. Diplomatska prizadevanja so trenutno usmerjena v zagotavljanje polne udeležbe vseh povabljenih državnih voditeljev.

Pariško tožilstvo je po novoletnem praznovanju sporočilo, da so policisti v francoski prestolnici odvzeli prostost 125 osebam, ki so silvestrsko noč preživele v pridržanju. Gre za porast v primerjavi s preteklim letom, ko so na isti dan zabeležili 104 pridržanja. Kljub številnim aretacijam zaradi kršitev javnega reda in miru so oblasti poudarile, da v mestnem jedru niso zabeležili nobenega požiga vozil ali uničevanja urbane opreme, kar predstavlja izboljšanje v primerjavi s preteklimi praznovanji. Policijska prefektura je ob tem izpostavila uspeh pri nadzoru prepovedanih substanc, saj so med poostrenim nadzorom zasegli 480 steklenic dušikovega oksidula oziroma t. i. smejalnega plina. Varnostni ukrepi so bili v Parizu izjemno strogi, saj je bilo na terenu razporejeno rekordno število pripadnikov varnostnih sil, ki so skušali preprečiti morebitne večje nerede, značilne za praznični čas v francoskih mestih. Čeprav so se določeni incidenti zgodili, tožilstvo dogajanje ocenjuje kot razmeroma mirno glede na pretekla leta.

Ameriški igralec George Clooney, njegova soproga Amal Clooney ter njuna otroka so 26. decembra 2025 s procesom naturalizacije pridobili francosko državljanstvo. Odločitev, ki je bila v uradnem listu objavljena dan kasneje, je sprožila odziv Marie-Pierre Vedrenne, delegirane ministrice pri ministru za notranje zadeve. Vedrenne je v javnem nastopu poudarila potrebo po pregledu celotnega postopka naturalizacije, saj meni, da bi hitra podelitev državljanstva slavni osebnosti lahko poslala napačno sporočilo o neenakosti pred zakonom. Ministrica je izpostavila vprašanje pravičnosti in morebitnih dvojnih meril, ki jih državljani lahko zaznajo pri obravnavi vplivnih posameznikov v primerjavi z običajnimi prosilci. Čeprav je izrazila ponos, da si svetovno znani igralec želi postati del francoske družbe, je vztrajala, da mora biti postopek transparenten in skladen z veljavnimi pravili. Clooney, ki v Franciji biva že dlje časa, se je za ta korak odločil po javnih sporih s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, ki je igralca kritiziral zaradi njegovih stališč o svobodi tiska. Selitev in naturalizacija družine Clooney v Franciji sta tako postali predmet politične razprave o integraciji in enakopravnosti.

Francoska policija je v noči s ponedeljka na torek v kraju Bobigny, v departmaju Seine-Saint-Denis, prijela moškega, ki je bil na begu od maja letošnjega leta. Osumljenec je pred osmimi meseci pobegnil iz pariškega zapora La Santé, varnostni organi pa so ga izsledili po klicu na pomoč. Po poročanju tožilstva v Bobignyju se je ubežnik zatekel na dom svoje nekdanje partnerke. Aretacija se je zgodila 29. decembra, potem ko je nekdanja partnerka policiji sporočila, da jo moški zadržuje proti njeni volji oziroma da je ugrabljena. Policijske enote so se nemudoma odzvale na prijavo in moškega na naslovu v predmestju Pariza uspešno pridržale. Osumljenec se bo moral zdaj poleg prvotne kazni zagovarjati še zaradi pobega iz zapora in domnevnega protipravnega odvzema prostosti.