Francoska policija je v noči s ponedeljka na torek v kraju Bobigny, v departmaju Seine-Saint-Denis, prijela moškega, ki je bil na begu od maja letošnjega leta. Osumljenec je pred osmimi meseci pobegnil iz pariškega zapora La Santé, varnostni organi pa so ga izsledili po klicu na pomoč. Po poročanju tožilstva v Bobignyju se je ubežnik zatekel na dom svoje nekdanje partnerke. Aretacija se je zgodila 29. decembra, potem ko je nekdanja partnerka policiji sporočila, da jo moški zadržuje proti njeni volji oziroma da je ugrabljena. Policijske enote so se nemudoma odzvale na prijavo in moškega na naslovu v predmestju Pariza uspešno pridržale. Osumljenec se bo moral zdaj poleg prvotne kazni zagovarjati še zaradi pobega iz zapora in domnevnega protipravnega odvzema prostosti.

Zaradi močnega sneženja in ekstremno nizkih temperatur je v začetku tedna v več evropskih državah prišlo do resnih motenj v prometu. Najhuje so bile prizadete Nizozemska, Francija in Poljska. Na Nizozemskem je železniški promet v torek skoraj povsem zastal; poleg težav z zamrznjenimi kretnicami je situacijo poslabšala še računalniška okvara, zaradi česar so vlaki nacionalnega operaterja stali vse do dopoldanskih ur. V letalskem prometu je bilo na amsterdamskem letališču Schiphol, ki velja za eno ključnih evropskih vozlišč, odpovedanih približno 350 letov, kar je že peti zaporedni dan motenj. Podobne razmere so zabeležili tudi v Franciji, kjer je v širši okolici Pariza zaradi snega nastalo za več kot 1000 kilometrov zastojev, letališči Charles-de-Gaulle in Orly pa sta morali odpovedati številne lete. O kaotičnih razmerah na cestah so poročali še iz Bosne in Hercegovine, Češke, Slovaške in Poljske, medtem ko je Španijo zajelo neurje Francis, ki je prineslo močno deževje in ohladitev. Kljub težavam v notranjem prometu so mednarodni vlaki na Nizozemskem večinoma vozili po voznem redu.

Francosko ministrstvo za gospodarstvo in finance je pripravilo načrt, ki bi zaposlenim z nižjimi prejemki omogočil predčasen dvig do 2.000 evrov iz njihovih shem delavskega varčevanja brez plačila davkov. Ukrep, ki ga je predlagal minister za mala in srednja podjetja Serge Papin, bi se začel izvajati leta 2026 in je namenjen predvsem spodbujanju osebne porabe ter izboljšanju kupne moči prebivalstva. Do izrednega dviga bi bili upravičeni zaposleni, katerih mesečni prihodki ne presegajo dvakratnika minimalne plače (SMIC). Kljub prizadevanjem vlade, da bi ukrep uveljavila z odlokom, so socialni partnerji izrazili določene pomisleke glede dolgoročnih učinkov na varčevalne navade delavcev. Predlog predstavlja del širše vladne strategije za obvladovanje gospodarskih pritiskov na gospodinjstva z nižjimi dohodki. Načrt predvideva, da bi bila sredstva v celoti oproščena davčnih dajatev, kar naj bi zaposlene spodbudilo k aktivaciji sicer vezanih prihrankov v času, ko se država spopada z upočasnjeno gospodarsko rastjo.

Francoska igralka in režiserka Judith Godrèche je objavila svojo drugo knjigo z naslovom "Prière de remettre en ordre avant de quitter les lieux" (Prosim, pospravite, preden odidete), v kateri podrobno opisuje travmatične izkušnje spolnih zlorab in nadvlade, ki jih je doživela kot mladoletnica. Avtorica se v delu osredotoča predvsem na svoje razmerje z režiserjem Benoîtom Jacquotom, ki se je začelo, ko je bila stara komaj 14 let. Knjiga, ki je izšla 9. januarja, predstavlja igralkino osebno izpoved in poskus ponovnega prevzema nadzora nad lastno zgodbo, ki so jo vrsto let interpretirali drugi. Naslov knjige je navdihnila tabla v čakalnici policijske enote za mladoletnike, kjer je Godrècheva podala prijavo proti Jacquotu in režiserju Jacquesu Doillonu. V svojem zapisu kritično obravnava t. i. kulturo molka (omerta) in sistemsko spregledanje zlorab v filmski industriji. Igralka, ki je v začetku leta 2024 postala obraz gibanja #MeToo v Franciji, v knjigi priznava, da se zaveda odpora in sovraštva, ki ga njena izpostavljenost sproža v določenih delih družbe, vendar poudarja nujnost razkritja resnice. Istočasno se v francoski javnosti nadaljujejo razprave o odgovornosti kulturnih ustanov pri angažiranju umetnikov z obtožbami o spolnem nasilju. V departmaju Oise feministični kolektivi zahtevajo odpoved nastopa komika Aryja Abittana, ki je bil v preteklosti prav tako tarča obtožb o posilstvu. Čeprav je sodišče v njegovem primeru ustavilo pregon, aktivistke opozarjajo na "kulturo posilstva" in zahtevajo, da kulturni akterji prevzamejo etično odgovornost ne glede na pravosodne odločitve. Dogajanje kaže na globok razkol v francoski družbi glede meja med umetniškim delom in osebnimi dejanji ustvarjalcev.

Francoski televizijski in radijski voditelj Nagui je napovedal pravne postopke proti poslancu stranke UDR Charlesu Alloncleju, ki opravlja funkcijo poročevalca v parlamentarni preiskovalni komisiji o javni avdiovizualni dejavnosti. Spor se je zaostril, ko je Alloncle decembra lani javno izjavil, da se je Nagui v zadnjih desetih letih v Franciji najbolj obogatil na račun javnega denarja. Voditelj je te navedbe v ponedeljek, 5. januarja, odločno zavrnil in jih označil za neresnične ter škodljive. Nagui je v svojem odzivu poudaril, da njegove oddaje dejansko prinašajo znatne prihodke davkoplačevalcem in javni televiziji France Télévisions prek oglaševalskih sredstev. Po njegovih besedah so obtožbe o neupravičenem bogatenju izkrivljene, saj naj bi njegova produkcijska dejavnost ustvarjala dobiček za javni zavod. Alloncle, ki pripada desničarski struji pod vodstvom Érica Ciottija, vztraja pri preiskavi financiranja zunanjih sodelavcev v javnem medijskem prostoru, kar je sprožilo širšo politično razpravo o porabi proračunskih sredstev v medijih.

Francoska vlada je predstavila ambiciozen načrt za zaščito mladostnikov, ki vključuje prepoved dostopa do družbenih omrežij za osebe, mlajše od 15 let, ter popolno prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah. Ukrepi naj bi stopili v veljavo 1. septembra 2026. Predlog zakona predvideva novo vlogo za regulatorni organ Arcom, ki bo bdel nad izvajanjem omejitev na spletu. Cilj vlade je omejiti digitalno odvisnost in izboljšati izobraževalno okolje, vendar so napovedi sprožile mešane odzive v javnosti. Sindikati ravnateljev in zaposlenih v izobraževanju izražajo močne dvome o praktični izvedljivosti teh ukrepov. Opozarjajo, da bi nadzor nad vsakim posameznim dijakom zahteval dodatne kadrovske vire, ki jih šole trenutno nimajo. Poleg organizacijskih težav se v javnosti odvija tudi razprava o smiselnosti in učinkovitosti tovrstnih prepovedi v digitalni dobi. Vlada kljub kritikam vztraja pri časovnem načrtu in poudarja nujnost regulacije digitalnega prostora za mladoletnike.

Sodišče v Besançonu je v petek obsodilo 63-letnega moškega na šest mesecev pogojne zaporne kazni, potem ko je županu občine Fourg v departmaju Doubs poslal več kot 500 sporočil SMS z grožnjami s smrtjo in žaljivkami. Kot je potrdil državni tožilec Cédric Logelin, je obsojenec svoja dejanja, ki jih je priznal med pridržanjem, delno opravičeval z nezadovoljstvom nad domnevno slabim pluženjem snega v zadnjih dneh. Župan vasi s približno 350 prebivalci je prijavo na žandarmerijo podal v četrtek, policija pa je storilca izsledila kmalu zatem, ko je pod vplivom alkohola upravljal vozilo. Obdolženec je bil obsojen po hitrem postopku priznanja krivde, poleg pogojne zaporne kazni pa mu je sodišče izreklo triletno prepoved stikov z žrtvijo. Kaznovan je bil zaradi groženj s smrtjo izvoljenemu uradniku, žaljenja osebe na javni dolžnosti in vožnje pod vplivom alkohola. Incident se je zgodil v času, ko se v Franciji vse pogosteje soočajo z nasiljem in pritiski na lokalne predstavnike oblasti. Sodba vključuje tudi ukrepe v zvezi z njegovim vozniškim dovoljenjem, s čimer so organi pregona zaokrožili obravnavo večplastnega prekrška. Dogodek poudarja nizko toleranco francoskih pravosodnih organov do nadlegovanja javnih uslužbencev, še posebej v luči zagotavljanja varnosti lokalnih skupnosti.

Umrla je francoska igralka Brigitte Bardot, ki je bila ikona francoskega filma in seks simbol 60. let. Poleg igralske kariere je bila znana po svojem aktivizmu za pravice živali in kasnejši kritični drži do islama. S filmom 'In Bog je ustvaril žensko' (Et Dieu… créa la femme) leta 1956 je dosegla svetovno slavo. Njena lepota in vpliv sta jo postavila v središče pozornosti, čeprav sama ni menila, da je tako lepa.

Ameriški predsednik Donald Trump je med silvestrskim sprejemom v letovišču Mar-a-Lago ostro napadel igralca Georgea Clooneyja, potem ko sta z ženo Amal Clooney prejela francosko državljanstvo. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social in v govoru igralca označil za "povprečneža", njegove filme pa za "popolnoma mediocre". Napad se je zgodil v kontekstu širših napetosti med administracijo in Hollywoodom, pri čemer Trump Clooneyju in njegovi soprogi očita slabo politično napovedovanje ter nenehno pritoževanje nad njegovo politiko. Clooney je na kritike odgovoril z opominom na prihajajoče volitve in poudaril, da se bo pot za ponovno veličino Amerike začela novembra. Poleg osebnih napadov na filmske zvezdnike je Trump na dogodku izpostavil tudi domnevne goljufije s socialnimi transferji v Minnesoti, ki naj bi jih izvajali somalijski priseljenci. Analitiki ocenjujejo, da gre za poskus odvračanja pozornosti od nedavno objavljenih dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, ki mečejo slabo luč na predsednikovo preteklost. Hkrati se filmska industrija spopada z novimi pritiski, saj Trump neposredno posega v studijske pogodbe in zahteva produkcijo filmov, ki so mu po godu, kot je napovedano nadaljevanje franšize Drzni in drzni (Rush Hour).

Londonski nogometni klub Chelsea je za svojega novega glavnega trenerja imenoval mladega angleškega strokovnjaka Liama Roseniorja. Vodstvo kluba je s 40-letnim strategom doseglo dogovor o sodelovanju, Rosenior pa je v svoji prvi izjavi potrdil, da prevzema vodenje moštva na Stamford Bridgeu. Imenovanje prihaja po odhodu Enza Maresce, kar je v nogometnih krogih sprožilo precejšnje zanimanje in razprave o prihodnji smeri kluba. Rosenior velja za enega najbolj obetavnih angleških trenerjev nove generacije, ki je pred prihodom v London pustil pečat predvsem pri ekipi Hull City. Pri Chelseaju bo moral hitro vzpostaviti stabilnost v ekipi, ki se v zadnjih sezonah spopada z nestanovitno formo in pogostimi menjavami na trenerskem stolčku. Navijači in strokovna javnost od novega stratega pričakujejo prepoznaven slog igre in vrnitev kluba v vrh angleškega ter evropskega nogometa.

Letalo letalske družbe Air France, ki je bilo na poti iz Bejruta v Pariz, je v Münchnu izvedlo izredni pristanek zaradi zaznanega vonja po dimu v potniški kabini. Posadka letala Airbus je po zaznavi neprijetnega vonja po sežganem nemudoma ukrepala in stroj varno usmerila na najbližje večje letališče v bavarski prestolnici. Potniki so ob nenadni spremembi poti doživeli trenutke negotovosti, vendar je pristanek minil brez poškodb. Preiskovalci in tehnično osebje trenutno preučujejo vzroke za nastanek dima oziroma vonja po gorenju na krovu. To ni bil prvi tovrstni incident v zadnjem obdobju, kar sproža dodatna vprašanja o tehnični brezhibnosti opreme. Strokovnjaki bodo preverili električne napeljave in prezračevalni sistem letala, da bi izključili možnost resnejših tehničnih napak, ki bi lahko ogrozile varnost prihodnjih poletov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v novo leto 2026 vstopil z napovedjo možnosti vojaškega posredovanja v Venezueli in verbalnimi napadi na igralca Georgea Clooneyja. V intervjuju za New York Post je Trump izjavil, da Združene države Amerike v Venezuelo ne bodo napotile vojaških sil le pod pogojem, če bo podpredsednica Delcy Rodriguez delovala v skladu z interesi Washingtona. Kljub tej izjavi Pentagon po navedbah nekaterih virov še vedno preučuje možnosti za zasedbo Venezuele, kar nekateri analitiki interpretirajo kot poskus preusmerjanja pozornosti z razkritij v zvezi z dosjeji Jeffreyja Epsteina. Obenem je Trump na družbenem omrežju Truth Social ostro kritiziral igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, ki sta se odločila za pridobitev francoskega državljanstva in selitev iz ZDA. Trump ju je označila za "najslabša politična napovedovalca vseh časov" in Clooneyja obtožil, da je s svojim političnim udejstvovanjem, vključno z odpovedjo podpore Joeju Bidnu po njunem soočenju, pridobil več pozornosti kot s svojimi filmskimi vlogami, ki jih je predsednik označil za povprečne. Predsednik je Francijo ob tem opisal kot državo, ki se spopada z resnimi težavami s kriminalom zaradi napačnega upravljanja migracij.

Poleg že znanih dejstev o njeni igralski in aktivistični karieri, novi članki poudarjajo, da je Bardotova desetletje navduševala svet in se kasneje umaknila iz javnega življenja. Opisujejo jo kot eno največjih in protislovnih ženskih ikon 20. stoletja.

Upravno sodišče v Toulousu je potrdilo okoljevarstveno dovoljenje za gradnjo avtoceste A69 med Toulousom in Castresom ter s tem omogočilo nadaljevanje del. Sodišče je ugotovilo, da je projekt v javnem interesu in da ni drugih alternativnih rešitev. Ministerstvo za promet je odločitev pozdravilo, koncesionar Atosca pa nadaljuje z deli.

Upravno pritožbeno sodišče v Toulousu je v ponedeljek razsodilo v prid nadaljevanju gradnje avtoceste A69, ki bo povezala mesti Toulouse in Castres na jugozahodu Francije. Sodišče je sledilo mnenju javnega poročevalca in potrdilo veljavnost okoljevarstvenega dovoljenja, ki je nujno za dokončanje projekta. Ta odločitev pomeni pomemben pravni mejnik v dolgoletnem sporu, ki je polariziral lokalno javnost in sprožil številne proteste okoljevarstvenih aktivistov. Projekt, ki ga zagovorniki vidijo kot ključnega za gospodarski razvoj regije in boljšo povezanost, se je v zadnjem obdobju spopadal s številnimi pravnimi izzivi. Nasprotniki gradnje so trdili, da bo avtocesta povzročila nepopravljivo škodo lokalnemu ekosistemu in kmetijskim zemljiščem. Kljub njihovim prizadevanjem za zaustavitev del je sodišče ocenilo, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za dokončanje gradnje, s čimer se končuje eno najodmevnejših pravnih poglavij v francoski infrastrukturni politiki.

Ministrica za zdravje Stéphanie Rist je napovedala, da bo vlada pripravljena rekvirirati zdravnike, če bo to potrebno za zagotavljanje neprekinjene zdravstvene oskrbe med desetdnevno stavko zasebnih zdravnikov, ki se je začela v ponedeljek, 5. januarja. Stavka je odgovor na različne ukrepe, vključene v zakon o financiranju socialne varnosti.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka Brigitte Bardot. Bardotova je bila ikona francoskega filma, znana po svoji uporniški in neodvisni osebnosti. Pred 50 leti se je umaknila iz igralskega sveta.

Ameriški igralec George Clooney se je odzval na ostre kritike predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki so sledile novici o igralčevi pridobitvi francoskega državljanstva. Trump se je na svojem družbenem omrežju Truth Social norčeval iz Clooneyja in njegove soproge Amal, ju označil za slaba politična napovedovalca ter kritiziral igralčevo kariero kot povprečno. Ob tem je Trump izkoristil priložnost za napad na francosko in evropsko migracijsko politiko, ki jo je označil za katastrofalno. Clooney, ki je sicer znan podpornik demokratske stranke, je v izjavi za The Hollywood Reporter ironično uporabil Trumpov lastni slogan. Zapisal je, da se strinja s predsednikom o potrebi po ponovni veličini Amerike, vendar je dodal, da se bo ta proces začel z novembrskimi volitvami. S tem je igralec jasno nakazal na pomen prihajajočih volitev v kongres in pozval k podpori demokratom, kar predstavlja stopnjevanje njunega dolgoletnega javnega spora.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social ostro napadel igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal Clooney, potem ko sta prejela francosko državljanstvo. Trump je igralca označil za povprečnega človeka, ki se nenehno pritožuje nad politiko, njegove filme pa je označil za povprečne. Napadi so se stopnjevali po Clooneyjevi odločitvi, da se preseli v Francijo, kar mnogi razumejo kot odgovor na politično dogajanje v Združenih državah Amerike. Clooney je na kritike odgovoril z izjavo, da se mora Amerika vrniti na pravo pot, kar se bo po njegovih besedah začelo z novembrskimi volitvami. Poleg sporov z zvezdniki je Trump silvestrski večer v Mar-a-Lagu izkoristil tudi za širjenje trditev o domnevnih prevarah v socialnem sistemu v Minnesoti, ki naj bi jih izvajala somalijska skupnost. Analitiki ocenjujejo, da predsednik s temi izjavami poskuša preusmeriti pozornost z nedavno objavljenih dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, ki bi lahko škodovali njegovemu ugledu. Istočasno se ameriška administracija sooča z napetostmi na področju zunanje politike, saj je Trump zagrozil Iranu z vojaškim posredovanjem v primeru nasilnega zatiranja protivladnih protestov. Predsednik je izjavil, da so ZDA pripravljene na akcijo, kar še dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama.

Francoska vlada in poslanci si bodo morali prizadevati za pripravo ustreznega proračuna za leto 2026. Izvršna oblast upa, da se bo delo nadaljevalo 6. januarja.

Ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na novico, da so igralec George Clooney, njegova soproga Amal in njuna otroka pridobili francosko državljanstvo. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social ironično zapisal, da gre za »dobre novice«, hkrati pa zakonca Clooney označil za »dva najslabša politična napovedovalca vseh časov«. Po njegovem mnenju je njuna selitev oziroma pridobitev državljanstva posledica njunih zgrešenih političnih ocen v preteklosti. Trump je poleg osebnih kritik izkoristil priložnost za napad na francosko notranjo politiko. Trdil je, da se Francija spopada z resnimi težavami na področju kriminala, ki naj bi bile neposredna posledica trenutne migracijske politike države. Njegove izjave, objavljene 31. decembra, odražajo dolgotrajno napetost med ameriškim predsednikom in liberalnim delom hollywoodske elite, ki jo simbolizira Clooney. Predsednik ZDA je s tem ponovil svoje stališče o nujnosti strožjega nadzora meja, kar redno poudarja tako v domačem kot v mednarodnem kontekstu.

Novi članki potrjujejo, da bo francoska vlada znižala račune za elektriko s 1. februarjem 2026. Znižanje bo doseženo z zmanjšanjem tarifne dajatve za prenos električne energije, kar bo povprečno gospodinjstvo stalo približno 10 evrov na leto.

Marie-Pierre Vedrenne, delegirana ministrica na francoskem ministrstvu za notranje zadeve, je izrazila pomisleke glede postopka pridobitve francoskega državljanstva za ameriškega igralca Georgea Clooneyja in njegovo družino. Igralec, njegova soproga Amal ter njuna otroka so državljanstvo prejeli 26. decembra, kar je v delu javnosti in politike sprožilo razprave o morebitnih privilegijih pri obravnavi prošenj znanih osebnosti. Ministrica je v izjavi za medije poudarila, da bi rada preučila celoten postopek, saj meni, da trenutna odločitev pošilja napačno sporočilo o pravičnosti in enakopravnosti. Čeprav je izrazila ponos, da si svetovno znani igralec, ki prebiva v Franciji, želi njihovega državljanstva, je opozorila na pomen vprašanja »dvojnih meril«. Vedrennova je poudarila, da gre za njeno osebno stališče, a hkrati vztrajala pri potrebi po preglednosti, da bi se izognili občutku neenakosti med prosilci.

Po poročanju njene fundacije je v starosti 91 let umrla francoska igralka in pevka Brigitte Bardot. Filmska ikona, znana po svoji vlogi v seksualni revoluciji 20. stoletja, je preminila v nedeljo. Med letoma 1954 in 1973 je posnela 45 filmov. Svet filma se poklanja legendarni igralki.

Poleg njene igralske kariere in vpliva na definicijo ženske svobode, so mediji izpostavili tudi njeno preoblikovanje v simbol Francije 60. let, njeno zavračanje omejevanja na ikonični status in njeno aktivno zavzemanje za pravice živali. Poudarili so tudi njeno vlogo muze, ki je s svojim delovanjem revolucionarno vplivala na družbo, in njeno kasnejšo kritiko islama ter stališča o bikoborbah.

Francoska vlada je predstavila predlog zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, mlajše od 15 let. Nova pravila, ki naj bi stopila v veljavo 1. septembra 2026, bodo spletnim platformam prepovedala ponujanje storitev tej starostni skupini. Nadzor nad izvajanjem zakonodaje bo po predlogu prvega člena zakona prevzel nacionalni urad za regulacijo avdiovizualnih in digitalnih komunikacij (Arcom), ki bo bdel nad ravnanjem tehnoloških velikanov. Poleg omejitev v digitalnem prostoru osnutek zakona v drugem členu predvideva tudi strožje omejitve uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah. Predsednik Emmanuel Macron je tovrstne ukrepe napovedal že pred časom, saj želi s tem omejiti negativne vplive tehnologije na razvoj mladostnikov še pred iztekom svojega mandata leta 2027. Francija se s tem pridružuje državam, kot je Avstralija, ki so že začele izvajati podobne blokade in brisanja računov mlajših uporabnikov. Parlamentarna razprava o novem zakonu je načrtovana za začetek leta 2026.

Francoska desničarska političarka in vodja poslanske skupine stranke Narodni zbor Marine Le Pen se bo 7. januarja v Saint-Tropezu udeležila pogreba pokojne filmske ikone Brigitte Bardot. Novico so potrdili v njeni stranki, medtem ko je Elizejska palača sporočila, da se predsednik Emmanuel Macron pogreba ne bo udeležil. Macron je sicer Bardotovo ob njeni smrti označil za legendo, vendar njegova odsotnost odraža politično distanco do igralke, ki je v zadnjih letih svojega življenja odkrito podpirala radikalno desnico in politiko Marine Le Pen. Prisotnost Le Penove na pogrebu poudarja dolgoletno ideološko povezanost med pokojno zvezdnico in Narodnim zborom. Bardotova je bila znana po svojih kontroverznih izjavah o priseljevanju in islamu, zaradi česar je bila večkrat obsojena zaradi spodbujanja sovraštva, hkrati pa je veljala za gorečo podpornico družine Le Pen. Politični analitiki izpostavljajo, da bo pogreb v Saint-Tropezu ob odsotnosti aktualnega predsednika dobil močan simbolni pečat francoske desnice.

Moški, osumljen napada s nožem na tri ženske v pariškem metroju, je bil leta 2018 naturaliziran kot francoski državljan, čeprav je bil pod nalogom za izgon. Moški, rojen v Maliju, o svoji francoski nacionalnosti ni spregovoril v nobenem postopku.

V Franciji so s številnimi spominskimi slovesnostmi in razpravami obeležili trideseto obletnico smrti Françoisa Mitterranda, ki je umrl 8. januarja 1996 v Parizu po dolgotrajni bolezni. Mitterrand je bil prvi socialistični predsednik pete republike, ki je državo vodil dva sedemletna mandata med letoma 1981 in 1995. Njegova politična zapuščina ostaja kompleksna in predmet številnih interpretacij, saj vključuje tako velike socialne reforme kot tudi ključne korake pri gradnji sodobne Evropske unije. Nekdanji sodelavci in nasledniki, med njimi tudi nekdanji predsednik François Hollande, so ob obletnici poudarili Mitterrandovo vzdržljivost in globoko povezanost s francosko identiteto. Hollande se je v spominih osredotočil na predsednikovo formulo vztrajanja, medtem ko so drugi analitiki izpostavili težave pri definiranju njegovega političnega lega znotraj sodobne socialistične stranke. Kljub časovni oddaljenosti Mitterrand ostaja ena najbolj markantnih osebnosti v francoski politični zgodovini, ki je močno zaznamovala diplomacijo in notranjo ureditev države. Ob obletnici so bili objavljeni tudi številni osebni spomini njegovih najožjih sodelavcev, kot je nekdanji vodja kabineta Jean Glavany. Razprave so zajele širok spekter tem, od njegovega prispevka k evropski integraciji do vprašanj o tem, kaj danes sploh še ostaja od njegove politične filozofije. Spomin na Mitterranda je še vedno prisoten v francoski kolektivni zavesti, kar potrjujejo obsežna medijska pokritost in analize njegovega delovanja tri desetletja po njegovem odhodu.

Donald Trump je ostro kritiziral Georga Clooneyja, potem ko je francoska vlada ta teden objavila naturalizacijo Clooneyja, njegove žene Amal in njunih otrok. Trump je igralca označil za 'popolnoma povprečnega'.

Novi članki poudarjajo, da se je Brigitte Bardot po koncu filmske kariere po 48 filmih obrnila k skrajni desnici in postala goreča zagovornica pravic živali. Njeno zasebno življenje je bilo burno, igralske sposobnosti pa izjemne.

Katarska državna energetska družba QatarEnergy je z libanonsko vlado ter podjetjema TotalEnergies in Eni podpisala sporazum o pridobitvi 30-odstotnega deleža v raziskovalnem bloku 8 v libanonskih teritorialnih vodah. Po določilih pogodbe bosta francoski TotalEnergies, ki ostaja operater bloka, in italijanski Eni obdržala vsak po 35-odstotni lastniški delež. Ta korak utrjuje položaj Katarja kot ključnega regionalnega akterja na področju energetike v vzhodnem Sredozemlju. Projekt se osredotoča na raziskovanje morebitnih nahajališč zemeljskega plina pod morskim dnom, kar je za Libanon, ki se spopada s hudo gospodarsko in energetsko krizo, strateškega pomena. Vstop katarskega giganta v konzorcij prinaša dodatno finančno stabilnost in tehnično znanje, ki sta nujna za izvedbo zahtevnih vrtanj v globokem morju. Operacije se bodo začele po zaključku pripravljalnih študij in pridobitvi vseh potrebnih okoljskih dovoljenj. Sodelovanje med Libanonom in mednarodnimi energetskimi podjetji poteka v času povečanih geopolitičnih napetosti, vendar pa sporazum nakazuje na zaupanje investitorjev v energetske potenciale regije. Uspešna odkritja bi lahko dolgoročno spremenila energetsko podobo Libanona in mu omogočila prehod k večji energetski neodvisnosti, hkrati pa okrepila vlogo Katarja pri oskrbi evropskih in regionalnih trgov z energenti.

Francoski državljan Steeve Rouyar, ki je bil v zahodnoafriški državi Togo pridržan od junija lani, je bil izpuščen na prostost in se je že vrnil v Francijo. Rouyarja, ki je v Togu živel kot tuji delavec, so tamkajšnje oblasti aretirale v času protivladnih protestov. Obtožen je bil spodkopavanja državne varnosti, kar je v tujih diplomatskih krogih sprožilo precejšnjo pozornost. Po skoraj sedmih mesecih bivanja v zaporu so ga oblasti izpustile, francosko ministrstvo za zunanje zadeve (Quai d'Orsay) pa je potrdilo, da je v četrtek zjutraj varno prispel v domovino. Pridržanje Rouyarja je vplivalo na diplomatske odnose med Parizom in Lomejem, saj so francoski uradniki ves čas spremljali njegov primer in si prizadevali za izpustitev. Čeprav podrobnosti o pogojih njegove izpustitve niso javno objavljene, vrnitev predstavlja zaključek dolgotrajnega pravnega in političnega spora, ki je obremenjeval francosko prisotnost v regiji. Izpustitev potrjuje prizadevanja francoske diplomacije pri zaščiti svojih državljanov v tujini, hkrati pa opozarja na nestabilne politične razmere v Togu.

Poleg njene igralske kariere, v kateri je med letoma 1954 in 1973 posnela 45 filmov in zaslovela s filmom »In Bog je ustvaril žensko«, so se ji poklonili tudi zaradi njenega neumornega aktivizma za pravice živali. Bardotova je bila tudi pevka in muza številnih umetnikov. Zadnji mož Brigitte Bardot je bil Bernard d’Ormale, s katerim je živela več kot trideset let. Spoznal ju je Jean-Marie Le Pen. Čeprav se sama ni imela za lepo, je postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu.

Donald Trump je nadaljeval z verbalnimi napadi na Georgea Clooneyja, pri čemer ga je označil za 'povprečnega človeka, ki se je nenehno pritoževal' glede politične presoje. Trump je Clooneyjeve filme označil za 'popolnoma povprečne'. Clooney se je odzval na kritike, ki so se pojavile po pridobitvi francoskega državljanstva.

Bernard d'Ormale, soprog pokojne francoske filmske ikone Brigitte Bardot, je zavrnil predlog Elizejske palače o organizaciji državnega poklona. V pogovoru za revijo Paris Match je namesto protokolarnih časti pozval k ustanovitvi državnega tajništva za zaščito živali in odpravi uživanja konjskega mesa, kar bi po njegovem mnenju predstavljalo edini pravi poklon njeni zapuščini. S tem se je odzval na ponudbo predsednika Emmanuela Macrona, ki so jo svojci že predhodno zavrnili, upoštevajoč igralkino znano nezadovoljstvo z vladno politiko na področju pravic živali. Bardotova je bila v zadnjih letih svojega življenja izjemno kritična do francoskega političnega vrha, kar je leta 2023 izrazila tudi v ostrem pismu predsedniku Macronu, v katerem mu je očitala neukrepanje in strahopetnost. Pogrebne slovesnosti za zvezdnico, ki je umrla v starosti 91 let, bodo potekale 7. januarja v Saint-Tropezu. Verski obred v cerkvi Notre-Dame-de-l'Assomption bo zaradi pričakovanega velikega zanimanja javnosti neposredno prenašan na velikih zaslonih, s čimer bodo izpolnjene njene zadnje želje o skromnejšem slovesu v krogu bližnjih, a ob spoštovanju njene povezanosti z javnostjo.

Ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na novico, da so hollywoodski igralec George Clooney, njegova soproga Amal Clooney in njuna otroka pridobili francosko državljanstvo. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je to dobra novica, hkrati pa je Pariz pozval, naj zvezdnika sprejme v svoje okolje. Ob tem se ni vzdržal kritik na račun Francije, ki se po njegovih besedah spopada s hudimi težavami glede kriminala, zakoncema Clooney pa je očital, da sta najslabša politična preroka v zgodovini. Odziv predsednika Trumpa sledi dolgoletnemu nestrinjanju med njim in igralcem, ki je bil v preteklosti glasen kritik Trumpove politike in podpornik demokratske stranke. Selitev oziroma sprememba državljanstva družine Clooney v Francijo je tako postala nov poligon za Trumpovo retoriko, ki pogosto vključuje napade na liberalne osebnosti iz sveta zabave in kritiko evropskih zaveznic glede notranje varnosti. Čeprav je Trump uradno pozdravil njun odhod, so njegove besede polne sarkazma in usmerjene v diskreditacijo njunega političnega vpliva v ZDA.

Politično dogajanje v Franciji in Afriki je v preteklih dneh zaznamovalo več ključnih dogodkov. V Franciji je smrt filmske ikone Brigitte Bardot sprožila nove politične delitve med vlado predsednika Emmanuela Macrona in opozicijo. Čeprav je Elizejska palača družini ponudila organizacijo nacionalne žalne slovesnosti v čast njeni umetniški zapuščini, je družina pokojne igralke to zavrnila. Namesto tega se bo prihodnji teden v Saint-Tropezu odvila kletna slovesnost, na katero predsednik Macron ni povabljen. Nasprotno pa bo na pogrebu prisotna voditeljica desničarske Nacionalne skupnosti Marine Le Pen, s katero je Bardotova v zadnjih desetletjih ohranjala tesne vezi. Spor glede načina obeležitve njene smrti odraža globoka ideološka razhajanja v državi, saj nekateri politiki na levici izpostavljajo igralkine pretekle sporne izjave kot razlog proti državnim častem. Istočasno so v Gvineji objavili izide predsedniških volitev, na katerih je po uradnih podatkih s 86,72-odstotno večino zmagal general Mamady Doumbouya. Mednarodni opazovalci in opozicija so volitve označili za parodijo demokracije, saj so bili ključni protikandidati izločeni iz procesa, poročali pa so tudi o ustrahovanju volivcev in sistematičnih goljufijah. Doumbouya, ki je oblast prevzel z vojaškim udarom leta 2021, je s tem legitimiral svojo vladavino, kljub prejšnjim obljubam, da se ne bo potegoval za politično funkcijo. Gvineja ostaja strateško pomembna zaradi nadzora nad četrtino svetovnih zalog boksita, kar državo postavlja v središče gospodarskih interesov Kitajske in Zahoda.

Brigitte Bardot bo pokopana 7. januarja na pokopališču v Saint-Tropezu, med svojimi bližnjimi, vendar ne med svojimi živalmi, ki so pokopane na vrtovih njenih posesti. Igralec Mario Adorf in njegova žena Monique Faye žalujeta za Bardotovo, Adorf pa je izjavil, da ji je hvaležen, ker ga je spoznala z njegovo ženo. Na pogrebu bodo prisotni tudi njeni potomci iz Norveške.

V starosti 91 let je umrla francoska filmska legenda Brigitte Bardot, ki je bila ena najpomembnejših osebnosti francoskega filma in evropske kulture 20. stoletja. Igralka je za seboj pustila zapleteno dediščino.

Francoska igralka Brigitte Bardot, ki je umrla v nedeljo v starosti 91 let, se je v Kanadi spominjajo tudi kot aktivistke za pravice živali in glasne nasprotnice kanadskega lova na tjulnje.

Ameriški igralec George Clooney je v intervjuju za revijo Variety napovedal, da zapušča Združene države Amerike in se z družino seli v Evropo, potem ko so mu podelili francosko državljanstvo. Clooney je ob tem izrazil ostro kritiko nad trenutnim stanjem v ameriški družbi in medijih pod administracijo Donalda Trumpa. Posebej je izpostavil dogajanje na televizijski mreži CBS News, kjer novo urednico Bari Weiss obtožuje načrtnega uničevanja verodostojnosti medija, zlasti zaradi domnevne cenzure prispevkov o deportacijah v Salvador. Igralec je poudaril, da njegova primarna zvestoba pripada domovini, vendar ga močno skrbi, kako se državljani informirajo v času, ko tisk ne deluje več neodvisno. Kritike so letele tudi na neodločnost medijskih hiš pri spopadanju s tožbami Donalda Trumpa, kar naj bi po njegovem mnenju privedlo do trenutne krize. Medtem ko nekateri konservativni mediji Clooneyju očitajo pristranskost in uporabo levičarskih mitov, se Hollywood kot celota spopada z novimi pritiski Trumpove administracije, ki poskuša posegati v filmsko produkcijo in studijske posle, vključno z nenavadnimi zahtevami za oživitev filmskih franšiz, kot je Rush Hour.

Ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na novico, da sta hollywoodski igralec George Clooney in njegova soproga Amal s svojima otrokoma prejela francosko državljanstvo. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zbadljivo zapisal, da gre za dobre novice, obenem pa igralca označil za povprečneža in mu odrekel status prave filmske zvezde. Clooney, ki je že leta glasen kritik Trumpove politike, je državljanstvo prejel prek posebnega dekret o naturalizaciji, kar je v določenih krogih sprožilo razprave. Trump je poleg osebnih kritik na račun igralca napadel tudi Francijo. Izjavil je, da se država spopada z resnimi težavami z delinkvenco, ki jih je pripisal vplivom priseljevanja. Sporočilo je objavil na silvestrovo, s čimer je ponovno pritegnil pozornost javnosti na svoje nestrinjanje z liberalno elito Hollywooda. Zakonca Clooney sta sicer že dlje časa povezana s Francijo, saj imata tam v lasti posestvo, vendar je njuna odločitev za spremembo državljanstva postala nov politični poligon za predsednika.

Družina nedavno preminule igralke in aktivistke Brigitte Bardot se ni odzvala na predlog francoskega predsednika Emmanuela Macrona o organizaciji nacionalnega ali ljudskega poklona v njeno čast. Elizejska palača je v torek sporočila, da je prišlo do stika s svojci, vendar ti niso podali soglasja za uradno državno slovesnost. Pobudo za tovrsten poklon je prvotno podal Éric Ciotti, predsednik stranke UDR in tesen zaveznik igralke, ki je bila znana po svojih tesnih stikih z desnim političnim polom. Predsednik Macron se prav tako ne bo udeležil pogreba, ki bo potekal 7. januarja v ožjem družinskem krogu v Saint-Tropezu. Iz urada predsednika so pojasnili, da ob podaji predloga še ni bilo natančno določeno, ali bi šlo za državno žalovanje ali za širši javni poklon. Ker se bližnji na ponudbo niso odzvali, bo slovo od ikone francoskega filma in borke za pravice živali ostalo zasebne narave, skladno z njenimi domnevnimi željami po preprostosti.

V Franciji je potekal pogreb svetovno znane filmske ikone Brigitte Bardot, ki je v zadnjih desetletjih slovela tudi kot aktivistka za pravice živali. Žalne slovesnosti se je udeležila vidna predstavnica francoske desnice Marine Le Pen, medtem ko je bil aktualni predsednik države Emmanuel Macron na pogrebu odsoten. Prisotnost Le Penove na pogrebu legendarne igralke poudarja njeno dolgoletno povezanost z Bardotovo, ki je v preteklosti večkrat javno podprla politiko Nacionalnega zbora in kritizirala trenutno francosko oblast. Odsotnost predsednika Macrona na dogodku je v javnosti sprožila razprave o političnih razkolih, saj je Bardotova veljala za eno najbolj prepoznavnih kulturnih ambasadork Francije. Kljub njeni kontroverzni politični drži v poznejših letih, ko se je pogosto spopadala z vprašanji priseljevanja in islama, njena smrt pomeni konec pomembnega obdobja za francosko kinematografijo. Pogreb je tako minil v znamenju slovesa od legende, hkrati pa je služil kot prizorišče za manifestacijo političnih simpatij znotraj francoskega družbenega prostora.

Albanski predsednik vlade Edi Rama se je v torek v Parizu srečal s francoskim ministrom za pravosodje Géraldom Darmaninom. Srečanje je potekalo v okviru ramovega obiska v Franciji, kjer se je udeležil vrha Koalicije prostovoljcev za Ukrajino, ki ga je v Elizejski palači gostil predsednik Emmanuel Macron. Glavni temi pogovorov med Ramo in Darmaninom sta bili problematika kazenske politike ter priprava novega osnutka albanskega kazenskega zakonika, pri čemer Albanija išče strokovno podporo in izmenjavo dobrih praks s francoskimi institucijami. Poleg reforme pravosodja sta sogovornika razpravljala o širšem sodelovanju na področju notranjih zadev in varnosti. Obisk albanskega premierja v Parizu poudarja krepitev diplomatskih vezi med Tirano in Parizom, zlasti v luči albanskih prizadevanj za približevanje evropskim standardom na področju vladavine prava. Rama je ob srečanju na družbenih omrežjih delil utrinke pogovorov in izpostavil pomen mednarodnega sodelovanja pri posodabljanju zakonodajnih okvirov, ki bodo podlaga za učinkovitejši boj proti kriminalu in korupciji v državi.

Elizejska palača je družini Brigitte Bardot predlagala organizacijo državnega poklona, vendar družina ponudbe ni sprejela. Predlog je prišel na pobudo Érica Ciottija, predsednika UDR. Emmanuel Macron se pogreba, ki bo 7. januarja v Saint-Tropezu, ne bo udeležil.

Poleg njene filmske kariere in aktivizma za pravice živali, so se ob njeni smrti pojavile informacije o njenem zadnjem možu Bernardu d'Ormalu, s katerim je bila poročena več kot trideset let, in njunem poznanstvu preko Jean-Marie Le Pena. Poudarjeno je, da je Bardot postala ena najbolj zaželenih žensk na svetu zaradi filma, čeprav ni nikoli menila, da je izjemno lepa. Spominjajo se je kot ikone lepote in svobodne zvezde.

Tunizijske oblasti so v noči na torek izpustila več humanitarnih delavcev tunizijske veje francoske nevladne organizacije France terre d'asile, ki so bili v priporu več kot 20 mesecev. Med izpuščenimi so po razpoložljivih informacijah trije uslužbenci omenjene organizacije, ki so jih tamkajšnji organi pregona obtožili nezakonite pomoči migrantom pri prestopanju meje in bivanju v državi. Skupno je bilo v postopek vključenih šest zaposlenih, ki so se spopadali z resnimi pravnimi očitki zaradi svojega humanitarnega delovanja. Izpustitev sledi dolgotrajnim mednarodnim pritiskom in opozorilom humanitarnih organizacij o vse slabših razmerah za delovanje civilne družbe v Tuniziji. Država se v zadnjem obdobju sooča z močnim porastom migracijskih pritiskov, kar je privedlo do strožje zakonodaje in pogostejših aretacij tistih, ki nudijo pomoč osebam brez urejenega statusa. Kljub izpustitvi podrobnosti o morebitnih nadaljnjih pravnih postopkih proti humanitarcem ostajajo nejasne, organizacija France terre d'asile pa izpustitve svojih sodelavcev še ni podrobneje komentirala.

Ameriški predsednik Donald Trump in hollywoodski zvezdnik George Clooney sta se zapletla v javni besedni spor, potem ko je igralec z družino pridobil francosko državljanstvo. Trump je novico komentiral na svojem družbenem omrežju Truth Social, kjer je zapisal, naj Pariz le sprejme igralca, obenem pa je Clooneyjevo delo označil za povprečno in dodal, da igralec s politiko pridobiva več pozornosti kot s svojimi filmi. Clooney, ki je že dlje časa znan kot oster kritik Trumpove politike, se je na predsednikove opazke odzval z napovedjo aktivne politične drže. Izjavil je, da se njegovo delo ne osredotoča na ugajanje ameriškemu predsedniku, in volivce pozval, naj spremembe dosežejo na prihajajočih vmesnih volitvah. Spor med politikom in igralcem odraža globoko polarizacijo v ameriški družbi, kjer so zvezdniki pogosto vključeni v neposredne politične razprave z vrhom države.