Ruski senator Aleksej Puškov je 9. januarja podvomil o iskrenosti predloga italijanske premierke Giorgie Meloni za ponovno vzpostavitev dialoga z Rusijo in imenovanje posebnega odposlanca Evropske unije za reševanje ukrajinske krize. Puškov je izpostavil, da pobuda pušča odprti dve ključni vprašanji: kdo naj bi v takšnem dialogu sploh sodeloval in kakšno je uradno stališče celotne Evropske unije do teh pogajanj. Po njegovem mnenju so besede Melonijeve brez konkretnih pojasnil o vsebini in udeležencih pogovorov zgolj retorične narave. Ruska stran prek Puškova opozarja, da trenutne razmere v odnosih med Evropsko unijo in Rusko federacijo onemogočajo enostavno vrnitev za pogajalsko mizo. Senator, ki deluje v odboru Sveta federacije za ustavno zakonodajo, je poudaril, da italijanska pobuda prihaja v času globoke zaostritve konfliktov, kjer so stališča Bruslja in Moskve diametralno nasprotna. Moskva tako zahteva večjo jasnost glede tega, o čem bi se strani sploh pogajali, preden bi takšen dialog lahko vzeli resno. Odziv ruskega senatorja odraža širše nezaupanje Moskve do diplomatov iz držav članic Evropske unije. Kljub temu da Italija tradicionalno velja za eno izmed držav, ki si znotraj unije prizadevajo za ohranitev določenih komunikacijskih kanalov z Rusijo, Puškov meni, da predlog Melonijeve ne ponuja realnih temeljev za končanje sovražnosti v Ukrajini. Ruska federacija tako ostaja skeptična do vloge EU kot morebitnega posrednika pri mirnem reševanju konflikta.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je v petek v Rimu izrazila prepričanje, da Združene države Amerike ne bodo uporabile vojaške sile za prevzem nadzora nad Grenlandijo. Ob tem je pozvala h krepitvi vloge zveze Nato v arktični regiji, s čimer bi naslovili varnostne pomisleke ZDA in zagotovili stabilnost na tem strateško pomembnem območju. Premierka je v svojem nagovoru poudarila, da je Arktika postala stičišče geopolitičnih interesov, kjer se prepletajo gospodarske ambicije in varnostna tveganja. Po njenih besedah bi moralo severnoatlantsko zavezništvo delovati kot osrednji koordinator varnostne politike na severu, s čimer bi preprečili enostranske poteze posameznih velesil in ohranili mednarodni pravni red. Izjave Melonijeve prihajajo v času povečanih napetosti glede naravnih virov in plovnih poti, ki se odpirajo zaradi taljenja ledu. Italija, ki si prizadeva za aktivnejšo vlogo znotraj zavezništva Nato, s temi stališči utrjuje svojo pozicijo zagovornice multilateralizma v okviru čezatlantskega sodelovanja.

Po več kot 25 letih pogajanj je Evropska unija dala zeleno luč za podpis sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja, vključno z Brazilijo. Podpis sporazuma je predviden za 17. januarja v Asuncionu. Paraguajski minister za zunanje zadeve je potrdil podpis sporazuma z Evropsko unijo v Asuncionu. Uradniki poudarjajo, da bo sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu.

V Švici so danes z državno žalno slovesnostjo in minuto molka počastili spomin na 40 žrtev tragičnega požara, ki je v silvestrski noči izbruhnil v baru Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana. Osrednja komemoracija je potekala v mestu Martigny v kantonu Valais, udeležila pa sta se je tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in italijanski predsednik Sergio Mattarella, saj sta njuni državi med dogodkom utrpeli hude izgube. Ob 14. uri so se po celotni državi oglasili cerkveni zvonovi, prebivalci pa so se z minuto molka poklonili umrlim in 116 poškodovanim v nesreči. Istočasno s slovesnostmi so švicarski pravosodni organi izvedli zaslišanje lastnikov bara, francoskega para Jacquesa in Jessice Moretti. Državno tožilstvo v Sionu je po več kot šesturnem zaslišanju za Jacquesa Morettija odredilo pripor. Zakonca sta osumljena povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb in nenamernega povzročitve požara. Preiskava se osredotoča tudi na njuno nepremičninsko premoženje in morebitne kršitve varnostnih protokolov v objektu. Dogodek je sprožil obsežno mednarodno sodelovanje pri identifikaciji žrtev in nudenju pomoči preživelim. Medtem ko se preiskava nadaljuje, javnost in odvetniki žrtev zahtevajo pojasnila o vzrokih za tako hitro širjenje ognja v priljubljenem lokalu. Današnja slovesnost v kantonu Valais je simbolizirala enotnost države v trenutkih velike tragedije, ki velja za eno najhujših nesreč v sodobni zgodovini švicarskega turizma.

Rusija je v nočnem napadu na Ukrajino uporabila hipersonično raketo Orešnik, kar je povračilo za poskus terorističnega napada na Putinovo rezidenco. Napad je bil usmerjen na energetsko infrastrukturo, zlasti v zahodni Ukrajini, in je povzročil poziv kijevskih oblasti k evakuaciji prebivalcev zaradi mrzlega vremena.

Italijanska finančna straža in uslužbenci carinske agencije so v genovskem pristanišču Sampierdarena izvedli enega največjih zasegov mamil v zadnjih letih, ko so v kontejnerju odkrili več kot dve toni čiste kokainove substance. Prepovedana droga je bila razdeljena v 2109 paketov, ki so bili skriti v 87 pisanih jutinih vrečah, ovitih v najlonske mreže. Pošiljka je v Italijo prispela iz enega od glavnih kolumbijskih pristanišč v Južni Ameriki. Preiskovalci ocenjujejo, da bi prodaja zaseženega kokaina na črnem trgu kriminalnim združbam prinesla okoli 1,5 milijarde evrov protipravnih zaslužkov. Operacija je bila plod intenzivnega nadzora komercialnih pomorskih poti med Južno Ameriko in Evropo, pri čemer Genova zgodovinsko predstavlja ključno točko za pretok blaga na evropsko celino. Analize so potrdile, da gre za izjemno visoko stopnjo čistosti snovi. Zaseg poudarja pomen sodelovanja med različnimi varnostnimi organi pri preprečevanju mednarodnega tihotapljenja drog. Genova ostaja pod drobnogledom oblasti, saj kriminalne združbe pristanišče pogosto uporabljajo kot vstopno točko za oskrbo evropskega trga s prepovedanimi substancami. Nadaljnja preiskava bo poskušala ugotoviti končne prejemnike pošiljke v Evropi.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

V Bologni so v bližini parkirišča na železniški postaji našli mrtvega 34-letnega sprevodnika Trenitalie, Alessandra Ambrosia. Umrl je zaradi več vbodnih ran. Policija preiskuje posnetke nadzornih kamer, storilec pa je še vedno na begu.

Vatikan je uradno sklenil jubilejno leto 2025, ki se ga je udeležilo rekordnih 33,5 milijona romarjev. Papež Leo XIV. je v torek dopoldne na slovesnosti v baziliki svetega Petra zaprl sveta vrata, kar simbolizira konec svetega leta upanja. Dogodka se je udeležil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella. To jubilejno leto je bilo zgodovinsko predvsem zato, ker ga je decembra 2024 odprl papež Frančišek, sklenil pa njegov naslednik, papež Leo XIV. Po podatkih Svetega sedeža so največji delež obiskovalcev predstavljali Italijani, sledili so jim romarji iz Združenih držav Amerike in Španije. Nadškof Rino Fisichella, glavni organizator dogodkov, je poudaril uspeh jubileja, ki je v Rim privabil množice vernikov kljub logističnim izzivom. Poleg verskega pomena je sveto leto prineslo obsežne infrastrukturne izboljšave v Rimu, vključno s prenovo trga Piazza Pia, za kar je bilo namenjenih približno štiri milijarde evrov javnih sredstev. Tradicija jubilejnih let, ki sega v leto 1300, vernikom ponuja možnost pridobitve popolnega odpustka ob obisku štirih glavnih papeških bazilik. Letošnji jubilej je bil usmerjen v prenovo mesta in utrjevanje vere, hkrati pa je pokazal stabilnost cerkvene administracije ob menjavi na papeškem prestolu.

V starosti 95 let je umrla Anna Falcone, starejša sestra legendarnega italijanskega sodnika Giovannija Falconeja, ki ga je leta 1992 umorila sicilijanska mafija. Kot najstarejša od treh otrok v družini Falcone je bila ključna figura pri ohranjanju bratove zapuščine. Skupaj s mlajšo sestro Mario je sodelovala pri ustanovitvi Fundacije Falcone, ki se posveča boju proti organiziranemu kriminalu in spodbujanju zakonitosti. Čeprav je Anna Falcone veljala za bolj zadržano članico družine in se je le redko javno izpostavljala, je bila njena vloga pri ohranjanju spomina na brata in njegovo delo neprecenljiva. Skozi fundacijo je desetletja podpirala protimafijska prizadevanja v Italiji. Novico o njeni smrti so z obžalovanjem pospremili številni italijanski mediji, ki poudarjajo njen diskreten, a vztrajen prispevek k boju proti Cosa Nostri.

Avstrijski policisti so v soboto v Welsu pridržali 38-letnega italijanskega državljana, ki je preko mobilne aplikacije za sporočanje večkrat grozil svoji bivši ženi z ubojem. Žrtev je incident prijavila 3. januarja 2026, nakar je policijska patrulja osumljenca izsledila in ustavila v mestu. Ob srečanju s policisti se je moški odzval agresivno in ne sodelovalno, večkrat je s stisnjenimi pestmi v napadalni drži krenil proti uradnim osebam. Zaradi silovitega upiranja so morali policisti po tistem, ko so ga obvladali na tleh, uporabiti tako ročne kot nožne lisice. Med samim postopkom je osumljenec neposredno grozil s smrtjo tudi dvema policistoma. Po zaslišanju s pomočjo tolmača, med katerim moški ni pokazal nobenega kesanja ali pripravljenosti na priznanje krivde, je državni tožilec odredil njegovo namestitev v zavod za prestajanje kazni zapora v Welsu.

Avstrijska policija je v nedeljo dopoldne na zahodni avtocesti (A1) pri kraju Sipbachzell ustavila 22-letnega voznika, ki je z osebnim vozilom močno prekoračil dovoljeno hitrost. Civilna patrulja deželnega oddelka za promet je voznika iz okrožja Vöcklabruck izmerila pri hitrosti 231 kilometrov na uro, kar je za 101 kilometer na uro več od splošne omejitve na avstrijskih avtocestah oziroma za 89 kilometrov na uro več od omejitve na tistem odseku. Policisti so kršitelja, ki je vozil v smeri proti Dunaju, uspeli ustaviti na počivališču Allhaming v okrožju Linz-Land. Moškemu so na mestu dogodka začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Zaradi nevarne vožnje in drastične prekoračitve hitrosti so zoper njega podali prijavo na pristojne organe, grozijo pa mu visoka denarna kazen in dolgotrajna prepoved vožnje.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med praznovanjem novega leta v baru Constellation izbruhnil katastrofalen požar, ki mu je sledila silovita eksplozija. Po navedbah kantonalne policije v Valaisu je življenje izgubilo več deset ljudi, italijansko zunanje ministrstvo pa poroča o približno 40 smrtnih žrtvah. V nesreči je bilo poškodovanih okoli 100 oseb, med katerimi jih je večina utrpela hude poškodbe, med žrtvami pa so tudi tuji državljani. Preiskovalci trenutno preučujejo dva možna vzroka za izbruh ognja, in sicer uporabo pirotehničnih sredstev v zaprtem prostoru ali iskrenje kresničk na steklenicah šampanjca. Posnetki z družbenih omrežij prikazujejo trenutek, ko je ogenj zajel strop bara, kar je med gosti sprožilo vsesplošno paniko. Policija je poudarila, da dogodek obravnavajo kot nesrečo in ne kot teroristični napad. Številne ranjene, med katerimi je tudi 16-letnik, so prepeljali v univerzitetno bolnišnico v Lozani.

Združene države Amerike so v petek, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo v Caracasu, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Po poročanju kolumbijskega predsednika Gustava Petra so ameriške sile uporabile rakete za napad na strateške vojaške objekte in ključno infrastrukturo v venezuelski prestolnici, vključno z domnevnimi zadetki v bližini Zvezne palače. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z bojem proti narkoterorizmu in trgovini z mamili, kar pa so kritiki označili za kršitev mednarodnega prava in venezuelske suverenosti. Odzivi na napad so močno polarizirani. Medtem ko španska političarka Isabel Díaz Ayuso dogodek opisuje kot osvoboditev izpod diktature Nicolása Madura in napoveduje vrnitev demokracije z Mario Corino Machado, predstavniki italijanske levice in kolumbijski predsednik Petro dejanje ostro obsojajo. Petro je že pozval k nujnemu zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov, saj meni, da gre za nesprejemljivo agresijo, ki ogroža regionalno stabilnost. Italijanska poslanka Laura Boldrini je poudarila, da obtožbe o narkotransportu ne morejo opravičiti enostranske vojaške akcije, ki zaobide diplomatske poti.

V srednji Italiji so v zgodnjih jutranjih urah zabeležili potresni sunek z magnitudo 3,8. Po podatkih italijanskega Nacionalnega inštituta za geofiziko in vulkanologijo (INGV) je bilo žarišče potresa ob 3.21 na meji med provincama Macerata in Fermo v deželi Marke. Epicenter je bil na globini približno devetih kilometrov, zaradi česar so tresenje tal čutili številni prebivalci širšega območja. Dogodek ni bil osamljen, saj so seizmografi v isti regiji ponoči zabeležili več kot 30 popotresnih sunkov. Kljub precejšnji magnitudi in pogostosti tresljajev lokalne oblasti ter civilna zaščita do sedaj niso poročale o materialni škodi ali telesnih poškodbah med prebivalstvom. Seizmologi dogajanje še naprej pozorno spremljajo, saj območje osrednjih Apeninov ostaja seizmično aktivno.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

V prestižnem švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana je v četrtek prišlo do silovite eksplozije, ki je po zadnjih podatkih zahtevala najmanj 40 življenj, več kot 100 ljudi pa je poškodovanih. Eksplozija je odjeknila v priljubljenem lokalnem baru, nakar se je razplamtel obsežen požar, ki je zajel objekt. Švicarska policija je dogodek označila za nesrečo z množičnimi žrtvami, na prizorišču pa še vedno potekajo obsežne reševalne akcije in identifikacija žrtev. Med poškodovanimi so tudi člani lokalne judovske skupnosti, saj se je eksplozija zgodila v bližini tamkajšnje sinagoge. Na pomoč je bila napotena delegacija organizacije ZAKA, ki bo pomagala pri oskrbi žrtev in identifikaciji. Italijanski mediji medtem poročajo o naraščajočem številu smrtnih žrtev, saj so številni poškodovanci v kritičnem stanju. Preiskava o vzroku eksplozije še poteka, policija pa za zdaj ni podala uradnih informacij o morebitnem ozadju dogodka.

V švicarskem gorskem letovišču Crans-Montana se je v novoletni noči zgodila huda tragedija, ko je v lokalu Constellation izbruhnil uničujoč požar, ki mu je sledila silovita eksplosija. Po prvih podatkih švicarskih oblasti in italijanskega ministrstva za zunanje zadeve je v ognju življenje izgubilo približno 40 oseb, še okoli 100 pa je poškodovanih. Lokal je bil v času nesreče poln mladih, ki so praznovali prihod novega leta. Preiskovalci so že izključili možnost terorističnega dejanja in ugotovili, da dogodek ni bil namerno povzročen, vendar natančen vzrok požara še preiskujejo. Identifikacija žrtev je zaradi stopnje opeklina izjemno otežena, oblasti pa so potrdile, da so med umrlimi tudi tuji državljani. Italijanska diplomacija in švicarske službe trenutno preverjajo prisotnost svojih državljanov med žrtvami. Prizorišče nesreče so po eksploziji zajeli panika in kaos, reševalne ekipe pa so se vso noč spopadale s posledicami uničenja v priljubljenem smučarskem središču. Švicarske oblasti so na tiskovni konferenci poudarile, da gre za eno najhujših tovrstnih nesreč v zadnjem obdobju, podrobnosti o narodnosti žrtev pa bodo razkrili po opravljeni uradni identifikaciji.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se sestala na posestvu Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta opravila ključne pogovore o končanju vojne v Ukrajini. Trump je po srečanju izrazil optimizem in dejal, da sta obe strani bližje dogovoru kot kdajkoli prej, čeprav je priznal, da ostajajo vprašanja zapletena. Osrednja točka razprav so bila varnostna jamstva za Ukrajino, pri čemer so ZDA ponudile 15-letno jamstvo, medtem ko je Zelenski prvotno zahteval 50-letno obdobje s standardi, ki bi bili primerljivi s 5. členom pogodbe NATO. V pogovore so bili prek videoklica vključeni tudi ključni evropski voditelji, med njimi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte ter voditelji Nemčije, Francije in Velike Britanije. Italijanska vlada je ob tem potrdila nov paket pomoči Kijevu, ki poleg obrambnih sredstev vključuje še podporo za zdravstvo in energetiko. Kljub optimizmu nekaterih strani evropski zavezniki ostajajo previdni, saj je Trump pred srečanjem z Zelenskim opravil daljši telefonski pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, v katerem sta se strinjala o potrebi po drznih odločitvah glede Donbasa.

Po srečanju Volodimirja Zelenskega in Donalda Trumpa na Floridi ni prišlo do napredka v pogajanjih, vendar je sam obstoj pogovorov označen kot uspeh. Ukrajinski ambasador na Poljskem je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli pristala na ozemeljske odpovedi. Poljski general opozarja, da si Rusija prizadeva za strateško pavzo, da bi obnovila svoje sile in nadaljevala z operacijami.

Ameriške oborožene sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala bombardiranje strateških točk v prestolnici Caracas in zajetje predsednika Nicolása Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Do napada je prišlo ponoči, pri čemer so bile tarče predvsem ključne infrastrukture in varnostni objekti režima. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive, zlasti v Evropi. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je operacijo in zajetje Madura ostro obsodila, s čimer se je distancirala od stališč svojih koalicijskih partnerjev. Hkrati je italijanski poslanec v Evropskem parlamentu, general Roberto Vannacci, javno pozval predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen k ukrepanju. Vannacci se sprašuje, ali bo Evropska unija zaradi tega agresivnega dejanja zamrznila ameriško premoženje, podobno kot je to storila v primerih drugih mednarodnih konfliktov. Situacija ostaja izjemno napeta, saj je usoda Madura po zajetju s strani ameriških sil negotova.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Mar-a-Lagu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci ruskih napadov na Kijev, ki so povzročili izpade električne energije in žrtve. Kljub temu sta oba predsednika izrazila optimizem glede možnosti dosega dogovora, čeprav podrobnosti ostajajo nejasne. Trump je omenil pogovor s Putinom pred srečanjem z Zelenskim. Evropski voditelji so bili kritični do ameriškega načrta in ga označili za preveč naklonjenega Rusiji.

Po tragičnem požaru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, ki je zahteval okoli 40 življenj, so oblasti identificirale prve štiri žrtve. Preiskovalci se osredotočajo na preverjanje varnostnih ukrepov v baru, kjer je izbruhnil požar med novoletno zabavo. Preživeli so opisali začetno zmedo, saj so sprva mislili, da je požar le šala.

Po požaru v smučarskem središču Crans-Montana, ki je zahteval 40 življenj in več kot 100 poškodovanih, preiskovalci še vedno iščejo žrtve. Začeli so tudi z identifikacijo prvih trupel. Obenem se zaostruje nadzor nad varnostnimi ukrepi v lokalu, kjer je izbruhnil požar, in poteka preiskava o morebitnih kršitvah varnostnih predpisov.

Požar v baru Le Constellation v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj, še naprej preiskujejo. Tožilci preiskujejo vodstvo bara, oblasti pa preučujejo možne vzroke nesreče. Mednarodni mediji poročajo o tragediji, preživeli pa delijo svoje pretresljive izkušnje.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim izjavil, da sta Ukrajina in Rusija zelo blizu dogovoru o miru, čeprav še vedno obstajajo razlike glede Donbasa. Ukrajinski predsednik je potrdil, da vprašanje predaje celotnega Donbasa, kot zahteva Rusija, ni bilo rešeno. Trump je dejal, da ne izključuje obiska Ukrajine, da bi prispeval k dosegu mirovnega sporazuma.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izrazil optimizem glede možnosti mirovnega dogovora med Rusijo in Ukrajino. Trump je dejal, da je že govoril s Putinom in verjame, da si oba želita mir. Dodal je, da bo poskušal Putina pripeljati nazaj za pogajalsko mizo, čeprav priznal, da je to zapleteno. Putin pa medtem ponovno grozi, da bo dosegel vse cilje invazije na Ukrajino z vojaškimi sredstvi, saj trdi, da ukrajinske oblasti ne želijo mirne rešitve.

Po požaru v Crans-Montani se pojavljajo dvomi o mitu o Švici kot popolni državi. Poleg tega ostajajo nejasnosti glede lastništva lokala Le Constellation, saj so vsi podatki o lastnikih izginili iz družbenih omrežij. Med požarom pa so nekateri obiskovalci reševali žrtve, tako da so razbijali okna.

Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo proti vodstvu bara Le Constellation v Crans-Montani, kjer je v požaru na novoletno noč umrlo najmanj 40 ljudi. Preiskovalci sumijo, da so kresničke na steklenicah šampanjca povzročile požar. Medtem pa so identificirali več žrtev, medtem ko skupnost žaluje.

Po eksploziji v baru Le Constellation v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, ki se je zgodila med novoletno zabavo, je umrlo več ljudi, veliko pa je ranjenih. Švica je zaprosila za pomoč prek Mehanizma civilne zaščite Evropske unije, Grčija pa je ponudila pomoč pri zdravljenju opeklin žrtev. Preiskovalci nadaljujejo z identifikacijo žrtev.

Ameriške oborožene sile so v vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni javnosti in v italijanskem političnem vrhu. Operacija pod vodstvom administracije Donalda Trumpa je usmerjena v strmoglavljenje dolgoletnega socialističnega režima, ki ga Zahod obtožuje diktature, korupcije in kratenja človekovih pravic. Medtem ko nekatere politične stranke v Italiji poudarjajo brutalnost Madurovega režima, hkrati opozarjajo, da takšna enostranska vojaška akcija ZDA pomeni grobo kršitev mednarodnega prava in ogroža že tako krhka svetovna ravnovesja. Italijanski politiki, predvsem iz vrst levice, so izrazili skrb za varnost tamkajšnje italijanske skupnosti in zahtevajo nujno izpustitev italijanskih državljanov, kot je Alberto Trentini. Kritiki operacije, med njimi Stefano Bonaccini in Riccardo Magi, poudarjajo, da bi morala Evropska unija odigrati močnejšo vlogo pri iskanju diplomatske rešitve, namesto da se dopušča vojaško posredovanje. Po drugi strani predstavniki stranke Bratje Italije (Fratelli d'Italia) opozarjajo na dvoličnost levice, ki po njihovem mnenju v preteklosti ni zadostno obsodila Madurovih zločinov in zatiranja opozicije. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, mednarodna skupnost pa se sprašuje o prihodnosti latinoameriške regije po padcu režima, ki je državo obvladoval več kot desetletje. Napetosti med zagovorniki diplomatske poti in tistimi, ki podpirajo odstranitev diktatorja z uporabo sile, se stopnjujejo tudi v Evropi.

Donald Trump je obljubil, da bo Ukrajina prejela »močna« varnostna jamstva, če bo dosežen mirovni sporazum.

Združene države Amerike so 3. januarja 2026 izvedle vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija je sledila večmesečnim napetostim in ameriškim obtožbam o Madurovi vpletenosti v narkoterorizem. Po uspešnem zajetju so se zvrstili odzivi svetovnih voditeljev, ki so razdeljeni glede legitimnosti uporabe vojaške sile na tujem ozemlju. Francoski predsednik Emmanuel Macron je operacijo pozdravil in izjavil, da se je venezuelsko ljudstvo končno osvobodilo diktature. Macron je pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu oblasti ter izrazil podporo opozicijskemu kandidatu Edmondu Gonzálezu Urrutii, da prevzame vodenje države v prehodnem obdobju. Podobno navdušenje je izrazil tudi ekvadorski predsednik Daniel Noboa, medtem ko je italijanska premierka Giorgia Meloni izrazila določene pomisleke glede same narave vojaškega posredovanja. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ZDA za odstranitev Madura z oblasti, potem ko so nanj razpisale visoko tiralico. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje nadaljnje korake glede oblikovanja nove vlade in stabilizacije regije.

Švicarske oblasti so sprožile preiskavo proti vodstvu bara Le Constellation zaradi suma nenamernega uboja po požaru na novoletno noč, v katerem je umrlo 40 ljudi. Med žrtvami so bili tudi najstniki, stari 14 in 15 let. Televizija ITV je zaradi tragedije v zadnjem trenutku spremenila program oddaje The Masked Singer in izrezala nastop tekmovalca.

Švicarske oblasti so potrdile, da so ognjemetne fontane na steklenicah šampanjca najverjetneje povzročile smrtonosni požar v baru v smučarskem središču Crans-Montana. Zaradi požara je umrlo 40 ljudi, 119 je bilo poškodovanih. Plameni so se hitro razširili, saj so zajeli strop, obložen s peno. Poškodovane so prepeljali v bližnje države.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med praznovanjem novega leta prišlo do katastrofalnega požara v baru Le Constellation, ki je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 47 življenj, več kot 115 ljudi pa je ranjenih. Tragedija se je zgodila v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja, ko je v natrpanem podzemnem klubu izbruhnil ogenj, ki se je po navedbah prič bliskovito razširil po stropu. Med žrtvami in poškodovanimi so večinoma mladi, stari od najstniških let do sredine dvajsetih, med njimi pa so tudi številni tuji državljani, predvsem iz Francije in Italije. Preiskovalci domnevajo, da so ogenj zanetile t. i. fontane oziroma kresničke na steklenicah šampanjca, ki so prišle preblizu stropnih oblog. Švicarske oblasti so že sprožile preiskavo proti upravnikoma lokala zaradi suma povzročitve smrti iz malomarnosti, povzročitve telesnih poškodb in povzročitve požara. Forenziki se spopadajo s težavnim postopkom identifikacije žrtev, saj so nekatera trupla močno upepeljena. Poškodovance so zaradi hudih opeklin prepeljali v specializirane enote po vsej Evropi, vključno z Belgijo, Francijo in Nemčijo, medtem ko v Švici vlada žalovanje.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski sta opravila telefonske pogovore z evropskimi voditelji, je sporočil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Po srečanju sta Trump in Zelenski začela videokonferenco z evropskimi voditelji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po videokonferenci opravil ločen pogovor z Zelenskim.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Pripadniki goriškega deželnega poveljstva finančne straže (Guardia di Finanza) so v bližini meje s Slovenijo izvedli obsežno operacijo proti trgovini z drogami, v kateri so zasegli več kot 110 kilogramov čistega kokaina. Prepovedano snov so odkrili v tovornjaku s hrvaškimi registrskimi oznakami, ki je po prečkanju avtocestne cestninske postaje Moščenice (Lisert) vozil v smeri proti slovenski meji. Kljub navodilom finančnih stražnikov se voznik sprva ni ustavil, vendar so ga policisti kmalu zatem prisilili k postanku. Pri pregledu kabine tovornega vozila, ki je uradno prevažalo gradbeni material v Hrvaško, so s pomočjo službenih psov našli tri potovalne torbe, v katerih je bilo 101 zavoj kokaina. Zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami so aretirali voznika, državljana Srbije, ki so ga prepeljali v goriški zapor. Po ocenah preiskovalcev bi zasežena droga na črnem trgu dosegla vrednost približno 20 milijonov evrov. Operacija poudarja pomen stalnega nadzora na ključnih prometnih oseh v bližini državnih mej, kjer kriminalne združbe pogosto poskušajo pretovoriti prepovedane substance v sosednje države EU.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Po požaru v baru Le Constellation v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj in več kot 100 poškodovanih, so švicarske oblasti identificirale prve žrtve. Tožilci so potrdili, da so sprožili kazensko preiskavo proti upraviteljem bara, da bi ugotovili, ali so bili upoštevani varnostni standardi.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so prijele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je napad označil za delno uspešen, saj po njegovih besedah ameriškim silam kljub aretaciji predsednika ni uspelo sprožiti želenega vsesplošnega kaosa v državi. V odziv na tujo vojaško posredovanje je venezuelsko obrambno ministrstvo razglasilo popolno mobilizacijo vseh oboroženih sil. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko so nekateri evropski in južnoameriški politiki, denimo portugalski voditelj stranke Chega André Ventura, dogodek označili za simbol upanja in konec diktature, so drugi opozorili na kršitev mednarodnega prava. Italijanski poslanec Fabio Porta je poudaril, da je bila vojaška akcija ZDA napačna in nevarna, ter izrazil skrb za varnost tujih državljanov v državi. Ameriški predsednik Donald Trump je že pred časom napovedal, da so Madurovi dnevi na oblasti šteti, kar se je s to operacijo tudi uresničilo.

Donald Trump je izjavil, da je bil dosežen znaten napredek pri končanju vojne v Ukrajini in da so se pogovori z Zelenskim odvijali na "čudoviti ravni" ter da so blizu dogovoru. Ursula von der Leyen pa je po videokonferenci z Zelenskim, Trumpom in drugimi evropskimi voditelji pozvala k železnim jamstvom za varnost Ukrajine.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval najmanj 40 življenj, približno 115 ljudi pa je bilo ranjenih. Ogenj je zajel priljubljen lokal Le Constellation manj kot dve uri po polnoči, ko se je v njem nahajalo okoli 200 gostov, večinoma mladih med najstniškimi leti in sredino dvajsetih let, ki so praznovali prihod novega leta. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile kresničke oziroma pirotehnična sredstva na steklenicah šampanjca, ki so prišla v neposreden stik s stropom lokala. Zaradi hitrega širjenja ognja in gostega dima je v prostorih zavladala panika, številni poškodovanci pa so zaradi hudih opeklin v kritičnem stanju in so bili prepeljani v specializirane enote po vsej Evropi. Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo zoper vodstvo lokala, hkrati pa v državi poteka petdnevno žalovanje za žrtvami ene najhujših tragedij v zgodovini države.

V italijanskih Alpah je v petek v seriji snežnih plazov umrlo vsaj troje ljudi, več oseb pa je bilo ranjenih. Reševalne akcije so močno otežili močni vetrovi, ki so na nekaterih območjih onemogočili posredovanje s helikopterji. Ena izmed žrtev je 50-letni smučar, ki ga je plaz zasul na pobočju Vajo Gabene v Dolomitih v regiji Veneto. Kljub temu da so reševalci do njega uspeli priti s helikopterjem, mu niso mogli več pomagati. Preostali smrtni žrtvi in poškodovani so bili posledica ločenih plazov v severnih delih države, kjer so vremenske razmere v zadnjih dneh nestabilne. Italijanske tiskovne agencije poročajo, da so ekipe na terenu v nenehnem boju s snežnimi nevihtami in sunki vetra, ki ogrožajo tudi varnost samih reševalcev. Oblasti opozarjajo na povečano nevarnost plazov zaradi novozapadlega snega in temperaturnih sprememb.

Švicarska policija je identificirala prvih enajst žrtev uničujočega požara, ki je na silvestrovo zajel priljubljen bar v smučarskem središču Crans-Montana in po najnovejših podatkih terjal 40 življenj. Med prepoznanimi žrtvami je osem mladih oseb, starih med 16 in 24 let, ki so bivale v Švici, medtem ko italijanski mediji poročajo, da so med preostalimi umrlimi tudi trije državljani Italije. Preiskovalci nadaljujejo s postopki identifikacije preostalih žrtev, saj so nekatera trupla zaradi intenzivnosti ognja težko prepoznavna. Tragedija v Crans-Montani velja za eno najhujših nesreč v švicarskih gorskih letoviščih v zadnjih desetletjih. Od 119 poškodovanih oseb jih je bilo 113 že identificiranih, vendar se številni še vedno borijo za življenje v kritičnem stanju. Švicarske oblasti so zaradi razsežnosti dogodka razglasile petdnevno državno žalovanje, medtem ko preiskava o vzrokih za izbruh ognja v lokalu sredi novoletnega praznovanja še poteka.

V katastrofalnem požaru, ki je izbruhnil v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, je po zadnjih podatkih italijanskega ministrstva za zunanje zadeve življenje izgubilo najmanj 47 ljudi. Med žrtvami so poleg italijanskih državljanov tudi državljani Francije, Poljske in Avstralije, pet žrtev pa do tega trenutka še niso uspeli identificirati. Švicarske in italijanske oblasti si še vedno prizadevajo ugotoviti natančno usodo več pogrešanih oseb. Po poročanju tujih medijev so deset italijanskih državljanov zaradi poškodb prepeljali v bolnišnico, medtem ko reševalne ekipe še vedno iščejo pet do šest oseb, ki jih uradno vodijo kot pogrešane. Italijansko zunanje ministrstvo je za Skaj njuz potrdilo, da je bila med smrtnimi žrtvami potrjena identiteta vsaj enega Italijana. Preiskava o vzroku požara še poteka, medtem ko pristojne službe nadaljujejo z delom na terenu v težkih zimskih razmerah.

V elitnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah prvega januarja prišlo do katastrofalnega požara, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo približno 40 ljudi, še 115 pa jih je bilo poškodovanih. Požar je izbruhnil v polnem baru Le Constellation približno dve uri po polnoči, ko so obiskovalci, med katerimi so prevladovali najstniki in mladi odrasli, praznovali prihod novega leta. Preiskovalci so v petek začeli zahteven postopek identifikacije trupel, saj so bile opekline pri mnogih žrtvah izjemno hude. Prve ugotovitve preiskave kažejo, da so požar najverjetneje povzročile kresničke oziroma iskreče se sveče, pritrjene na steklenice šampanjca, ki so se preveč približale stropu lokala. Priča smo bili kaotičnim prizorom, ko se je praznično vzdušje v trenutku spremenilo v pekel, ogenj pa se je po prostoru razširil izjemno hitro. Švicarske oblasti so sprožile kazensko preiskavo proti upraviteljem bara, s katero bodo ugotavljali odgovornost za varnostne pomanjkljivosti, hkrati pa so v državi razglasili petdnevno žalovanje za žrtvami ene najhujših tragedij v zadnjih letih.