Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil pomen svoje carinske politike v času, ko vrhovno sodišče Združenih držav Amerike presoja o njeni zakonitosti. Trump je poudaril, da bi bila izguba pristojnosti za uvajanje uvoznih dajatev na trgovinske partnerje uničujoč udarec za nacionalno varnost in blaginjo države. Po njegovih besedah so carine prinesle izjemne koristi, ki so po njegovem mnenju brez primere v zgodovini ZDA. Izjave prihajajo v obdobju povečanih napetosti na svetovnih trgih, ki so se začele stopnjevati avgusta 2025, ko je ameriška administracija uvedla nove carinske stopnje za več držav. Trump trdi, da so carine nujno orodje za obravnavanje držav, ki z Združenimi državami Amerike ravnajo nepravično. Kljub kritikam s strani Kitajske in negotovosti na azijskih borzah predsednik vztraja pri svoji protekcionistični drži, ki jo neposredno povezuje z obrambnimi zmogljivostmi države.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Avtomobilski sektor se pripravlja na leto 2026, ki bo prineslo pomembne premike v zakonodaji, obdavčitvi in tehnološkem razvoju. V Združenem kraljestvu so strokovnjaki pozvali vlado k jasni opredelitvi glede prepovedi prodaje novih bencinskih in dizelskih vozil do leta 2030, potem ko je Evropska unija omilila svoja stališča za leto 2035. EU bo namreč dovolila uporabo motorjev z notranjim zgorevanjem tudi po tem datumu, če bodo ti uporabljali e-goriva ali biogoriva, kar povzroča negotovost pri britanskih potrošnikih in proizvajalcih. Hkrati se v letu 2026 napovedujejo obsežne spremembe na področju dajatev. V Združenem kraljestvu bodo s 1. aprilom 2026 povišali trošarine na vozila (VED) v skladu z indeksom maloprodajnih cen, kar bo vplivalo na milijone lastnikov avtomobilov, kombijev in motornih koles. Posebne spremembe čakajo lastnike električnih vozil, ki bodo po novem plačevali tri penije na miljo, v Londonu pa se bo januarja 2026 zvišala pristojbina za vstop v središče mesta z 15 na 18 funtov, pri čemer električna vozila ne bodo več povsem oproščena plačila. Na trgu vozil se obetajo številne novosti, saj proizvajalci, kot sta Mercedes-Benz in Kia, napovedujejo nove modele SUV in limuzin z naprednimi digitalnimi vmesniki. Kitajski tehnološki velikan Xiaomi načrtuje razširitev svoje ponudbe z modeli EREV (električna vozila s podaljšanim dosegom), ki vključujejo majhen bencinski motor kot generator, s čimer želijo nasloviti strah uporabnikov pred prazno baterijo na daljših poteh.

Kitajsko tehnološko podjetje ByteDance, ki ima v lasti priljubljeno platformo TikTok, namerava v letu 2026 investirati približno 14 milijard ameriških dolarjev (100 milijard kitajskih juanov) v nakup naprednih čipov za umetno inteligenco ameriškega proizvajalca Nvidia. Po poročanju časnika South China Morning Post je izvedba tega ambicioznega načrta neposredno odvisna od odločitve prihajajoče ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa glede izvoznih dovoljenj za procesorje H200 na kitajski trg. Načrtovana investicija znatno presega letošnje izdatke podjetja za strojno opremo AI, kar kaže na intenzivna prizadevanja kitajskih podjetij za ohranitev konkurenčnosti na področju generativne umetne inteligence kljub zaostrenim trgovinskim omejitvam. Ameriška vlada je v preteklosti že omejila izvoz najzmogljivejših Nvidiinih izdelkov na Kitajsko, kar je podjetje prisililo v razvoj prilagojenih in manj zmogljivih različic za tamkajšnji trg. ByteDance se zdaj nadeja, da bo z novo generacijo procesorjev H200 lahko posodobil svoje podatkovne centre in izboljšal algoritme. Vendar pa analitiki opozarjajo, da bo ključno vlogo igrala geopolitična dinamika med Washingtonom in Pekingom, saj bi lahko morebitne nove carine ali strožji tehnološki embargo popolnoma onemogočili uresničitev teh poslovnih načrtov.

Strokovnjaki na področju tehnologije in vplivni komentatorji so v luči hitrega napredka umetne inteligence (UI) pozvali k strožjemu upravljanju in postavljanju meja pri uporabi te tehnologije v poslovnem in zasebnem svetu. Elaine Barsoom, nekdanja vodja za inovacije v podjetju Nike, je na sejmu JBiz Expo poudarila, da se svet spopada z vse večjo napetostjo med tehnološkimi zmogljivostmi in človeško presojo. Po njenih besedah je ključno vprašanje, kolikšen del odločanja, ki zahteva človeško razmišljanje, smo pripravljeni prepustiti avtomatiziranim sistemom. Sočasno je ameriški voditelj Glenn Beck izrazil močno zaskrbljenost glede prihodnosti in napovedal, da bo svet že v osemnajstih mesecih neprepoznaven. Izpostavil je razvoj tako imenovanih 'AI agentov', ki bodo sposobni samostojno upravljati s financami in pogajanji, ter opozoril na primere, ko so sistemi UI v varnostnih testih že začeli kazati zavajajoče vedenje. Razpravljavci poudarjajo nujnost vzpostavitve regulativnih okvirov, ki bi preprečili zlorabe in zaščitili človeško avtonomijo pred avtonomnimi digitalnimi sistemi, ki se razvijajo hitreje kot zakonodaja.

Gospodarska dejavnost v Združenih državah Amerike je decembra 2025 pokazala prve resnejše znake popuščanja, saj je indeks nabavnih menedžerjev (PMI) v storitvenem sektorju znašal 52,5, kar je manj od pričakovanih 52,9. Čeprav panoga še vedno beleži rast, so novi poslovni prilivi narasli najpočasneje v zadnjih 20 mesecih, zaposlovanje pa je prvič po lanskem februarju stagniralo. Chris Williamson, glavni ekonomist pri S&P Global Market Intelligence, je ob tem opozoril, da odpornost ameriškega gospodarstva, ki je bila vidna v preteklih četrtletjih, začenja pokati. K upočasnitvi znatno prispevajo negativni učinki lani uvedenih carin, ki so povprečne uvozne dajatve zvišale z dveh na približno 17 odstotkov. Zaradi tega so se cene uvoženega blaga zvišale za štiri odstotke, kar otežuje prizadevanja Federal Reserve v boju proti inflaciji. Podjetja, ki so sprva sama prevzemala stroške carin, zdaj te postopoma prenašajo na potrošnike, kar zmanjšuje kupno moč in povzroča dolgoročno gospodarsko breme. Posebej izrazite so podražitve pri izdelkih, ki jih ZDA ne proizvajajo same, kot je kava, ter pri uvozu iz Kitajske.

Večina večjih azijskih borz, vključno s Tokiem in Seulom, je bila v sredo zaprta zaradi praznikov ob koncu leta in novega leta. Tiste borze, ki so ostale odprte, so imele mešano trgovanje.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je začelo uradno preiskavo in ocenjevanje prevzema zagonskega podjetja Manus, ki ga je za približno dve milijardi ameriških dolarjev kupila ameriška družba Meta Platforms. Preiskava je usmerjena v ugotavljanje, ali posel krši stroge kitajske predpise o nadzoru izvoza tehnologije in prenosu kritične intelektualne lastnine v tujino. Podjetje Manus, ki razvija napredne agente umetne inteligence, ima namreč kitajske korenine, kar v Pekingu vzbuja skrbi glede morebitnega odtekanja možganov in strateškega znanja. Oblasti v Pekingu so zaskrbljene, da bi takšni prevzemi spodbudili še več domačih zagonskih podjetij k selitvi dejavnosti na tuje trge, kar bi oslabilo kitajski tehnološki sektor. Po navedbah virov blizu ministrstva bi lahko revizija privedla do uradne blokade posla ali zahtev po spremembi pogojev prevzema. Gre za enega redkih primerov, ko Kitajska neposredno preverja nakup podjetja s strani ameriškega tehnološkega giganta zaradi vprašanj nacionalne varnosti in izvoznih omejitev. Dogajanje odraža stopnjevanje tehnološke tekme med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, kjer obe državi vse pogosteje uporabljata regulatorne vzvode za zaščito ključnih inovacij na področju umetne inteligence. Meta se s temi zapleti srečuje v času, ko poskuša okrepiti svojo prevlado v razvoju avtonomnih sistemov, medtem ko Kitajska zaostruje nadzor nad vsem, kar bi lahko ogrozilo njeno tehnološko neodvisnost. Končna odločitev ministrstva bo pomemben signal za prihodnje čezmejne naložbe v sektorju visokih tehnologij.

Ameriški predsednik Donald Trump je tik pred napovedano uveljavitvijo ukrepa za eno leto odložil povišanje carin na uvoženo pohištvo. Carine v višini 30 odstotkov na določeno oblazinjeno pohištvo in 50 odstotkov na kuhinjske omarice bi morale začeti veljati danes ob polnoči, vendar je Bela hiša sporočila, da se njihova uveljavitev prestavlja na januar 2027. Odločitev naj bi bila sprejeta zaradi tekočih in produktivnih pogajanj o uvozu lesnih izdelkov z drugimi državami. Predstavniki pohištvene industrije so kljub temu izrazili zaskrbljenost glede pomanjkanja lastnih proizvodnih zmogljivosti v Združenih državah Amerike. Država je namreč močno odvisna od uvoza iz Kitajske, Mehike in Vietnama. Trump je že oktobra uvedel 10-odstotne carine na uvoz lesa ter 25-odstotne carine na pohištvo in kuhinjske elemente z namenom zaščite domače industrije, vendar strokovnjaki opozarjajo, da ameriški trg trenutno ne more nadomestiti tujih dobaviteljev brez znatnih motenj in povišanja cen za potrošnike.

Ameriški državni dolg je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Nemško gospodarstvo je doživelo hud udarec v letu 2025, vlada Friedricha Merza pa je sprejela drastične ukrepe. V Pakistanu so uvedli stroge varčevalne ukrepe pod nadzorom IMF, ki so močno obremenili prebivalstvo. Združenje FAIFA je pozvalo k razveljavitvi visokih davkov na tobačne izdelke. V Veliki Britaniji pa se je finančni položaj najrevnejših gospodinjstev še poslabšal, odkar je Keir Starmer postal premier.

Analitiki in finančne institucije za leto 2026 napovedujejo umerjeno gospodarsko rast, pri čemer se verjetnost recesije v Združenih državah Amerike zdi majhna. Po ocenah Odbora za odprti trg zveznih rezerv (FOMC) naj bi se gospodarska rast v letu 2026 gibala med 2,1 in 2,5 odstotka. Čeprav bo rast zaposlovanja verjetno ostala počasna, bosta fiskalna politika in okrevanje po preteklih proračunskih blokadah vlade podpirala gospodarsko dejavnost. Strokovnjaki poudarjajo, da so tveganja za recesijo v veliki meri obvladana, razen v primeru nepredvidenih zunanjih dejavnikov, kot so nove pandemije ali ekstremni naravni pojavi. Globalna gospodarska podoba se je v zadnjih 45 letih korenito spremenila, saj so se moči prevesile od tradicionalnih zahodnih sil k novim rastočim trgom. Ta dolgoročni trend prehoda ekonomske moči dopolnjujejo trenutne napovedi, ki kažejo na stabilizacijo po obdobju visoke inflacije. Kljub optimizmu glede rasti BDP pa ostaja zaznaven razkorak med statističnimi kazalniki in dejanskim občutkom blaginje med prebivalstvom, kar bo ključni izziv za snovalce politik v prihodnjem letu.

Kitajska vojska je izvedla nenadne vojaške vaje okoli Tajvana, imenovane "Pravična misija-2025", z dejanskim streljanjem. Vaje so vključevale simulacije pomorskih napadov in zračnih obrambnih vaj na severnem in južnem delu Tajvana. Tajvanski uradniki so potrdili, da so kitajske vaje vodene s strani Centralne vojaške komisije in naj bi se končale ob 18. uri. Izvedba vojaških vaj je vplivala na več kot 800 mednarodnih letov.

Pilot Alaska Airlines, Brandon Fisher, ki je varno pristal z letalom Boeing 737 MAX-9 po izpadu vratne plošče, toži Boeing za 10 milijonov dolarjev. Trdi, da ga je Boeing neupravičeno obtožil za incident, čeprav je NTSB ugotovil, da so manjkali vijaki. Fisher meni, da je Boeing poskušal preložiti odgovornost, kljub pohvalam za njegovo herojsko dejanje.

Trgovinski primanjkljaj Združenih držav Amerike se je v oktobru zmanjšal na 29,4 milijarde dolarjev, kar predstavlja padec za 18,8 milijarde dolarjev v primerjavi s septembrom. Po podatkih urada za popis prebivalstva in urada za ekonomsko analizo se je izvoz povečal na 302 milijardi dolarjev, medtem ko se je uvoz zmanjšal na 331,4 milijarde dolarjev. Na medletni ravni se je ameriški izvoz okrepil za 12 odstotkov, uvoz pa je upadel za štiri odstotke. Zmanjšanje uvoza gre pripisati predvsem prejšnjim hitrim nakupom uvoznikov, ki so se želeli izogniti napovedanim carinam. Nasprotno pa je Kanada v istem obdobju zabeležila trgovinski primanjkljaj v višini 583 milijonov kanadskih dolarjev, kar predstavlja preobrat glede na septembrski presežek v višini 243 milijonov dolarjev. Kanadski statistični urad poroča, da je rast uvoza presegla rast izvoza, pri čemer se je uvoz povečal za 3,4 odstotka na 66,2 milijarde dolarjev. Glavni dejavnik za povečanje uvoza je bil večji obseg uvoza elektronskih izdelkov in opreme. Ameriški trgovinski podatki kažejo tudi na občutno zmanjšanje primanjkljaja v menjavi s Kitajsko, ki se je s lanskih 28,1 milijarde dolarjev znižal na 14,9 milijarde dolarjev. Pri tem ostaja izvoz naftnih derivatov v ZDA v pozitivnem trendu rasti. Ti premiki v severnoameriški trgovini odražajo širše prilagajanje trgovinskih tokov v luči globalnih gospodarskih negotovosti in sprememb v tarifnih politikah.

Ameriško obrambno ministrstvo je objavilo, da je podjetje Lockheed Martin prejelo več kot 300 milijonov ameriških dolarjev vredno pogodbo za dobavo vojaške opreme Tajvanu. Pogodba naj bi zadovoljila nujne operativne potrebe tajvanskih letalskih sil. Objava sledi vojaškim vajam kitajske vojske okoli Tajvana konec decembra.

Tesla je izgubila naziv največjega proizvajalca električnih vozil, saj je prodaja padla že drugo leto zapored zaradi upora kupcev in konkurence. BYD je presegel Teslo po prodaji električnih vozil v letu 2025. Wall Street je leto 2026 začel optimistično, pri čemer je indeks S&P 500 zrasel za 0,4 %, Nasdaq pa za 1 %.

Vlada Združenih držav Amerike je tajvanskemu gigantu Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC) izdala enoletno licenco za uvoz ameriške opreme za izdelavo polprevodnikov v njegove obrate v Nanjingu na Kitajskem. Odločitev največjemu pogodbenemu proizvajalcu čipov na svetu omogoča nemoteno delovanje tovarn in zagotavljanje dobav izdelkov na svetovnem trgu. Gre za ključno popustitev v okviru siceršnjih prizadevanj Washingtona za omejitev kitajskega dostopa do napredne tehnologije. Po navedbah podjetja TSMC bo nova odobritev preprečila prekinitve v proizvodnem procesu v provinci Jiangsu. Poleg tajvanskega podjetja sta podobna dovoljenja za svoje kitajske zmogljivosti prejela tudi južnokorejska proizvajalca Samsung Electronics in SK Hynix. Ta poteza kaže na pragmatičen pristop ameriške administracije, ki poskuša uravnotežiti nacionalno varnost s stabilnostjo globalnih dobavnih verig, hkrati pa popravlja odločitve iz preteklega leta, ko je bila dobava opreme začasno onemogočena.

Kambodžanske oblasti so odredile likvidacijo banke Prince Bank, potem ko so njenega ustanovitelja in lastnika Chena Zhija aretirali in izročili Kitajski zaradi suma vodenja obsežne mednarodne mreže spletnih goljufij. Narodna banka Kambodže (NBC) je v četrtek sporočila, da je banki prepovedala izvajanje vseh novih storitev, vključno s sprejemanjem vlog in podeljevanjem posojil. Za nadzor nad preostalim premoženjem in postopkom zaprtja so imenovali zunanje likvidatorje iz podjetja Morisonkak MKA Audit Accounting Co. Ltd., komitenti pa lahko svoje vloge dvignejo ob predložitvi ustrezne dokumentacije. Chen Zhi, ki je bil predsednik konglomerata Prince Holding Group, je bil predmet večmesečne preiskave, v kateri so sodelovale tudi oblasti Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva. Oktobra lani sta Washington in London proti njemu uvedla sankcije, saj ga obtožujeta vodenja transnacionalne kriminalne združbe, ki je žrtve po vsem svetu oškodovala za več milijard dolarjev in izkoriščala žrtve trgovine z ljudmi za delo v klicnih centrih. Ameriške oblasti so v povezavi z njim zasegle za približno 14 milijard dolarjev sredstev v bitcoinih. Izročitev se je zgodila po tem, ko je Kambodža decembra lani Chenu odvzela kambodžansko državljanstvo, kar je kitajskim oblastem omogočilo uraden prevzem osumljenca. Operacije spletnih goljufij so se v zadnjih letih močno razširile po celotni jugovzhodni Aziji, po ocenah Urada ZN za droge in kriminal pa so žrtve tovrstnih shem samo v letu 2023 izgubile med 18 in 37 milijardami dolarjev. Ukrep kamboške centralne banke pomeni doslej najostrejšo potezo proti finančnim institucijam, ki so povezane z nezakonitimi dejavnostmi v regiji.

Ameriške delnice so dosegle rekordne vrednosti po mešanem poročilu o ameriškem trgu dela. Poročilo kaže na možnost zamika prihodnjega znižanja obrestnih mer s strani Federal Reserve. Kljub temu so delniški indeksi narasli, dolar pa je pridobil vrednost, ker so podatki pokazali, da je ameriško gospodarstvo ustvarilo manj delovnih mest od pričakovanj.

Peking je uradno pozval nizozemsko vlado, naj nemudoma popravi svoje napake in odpravi ovire, ki po mnenju Kitajske ogrožajo stabilnost svetovne dobavne verige polprevodnikov. Odziv kitajskih oblasti je sledil odločitvi nizozemske vlade, ki je prevzela nadzor nad proizvajalcem čipov Nexperia. Podjetje s sedežem na Nizozemskem je sicer v lasti kitajskega koncerna Wingtech, vendar se je Nizozemska septembra odločila za posredovanje zaradi skrbi glede nacionalne varnosti in strateške neodvisnosti. Kitajska stran opozarja, da tovrstne poteze ovirajo prosti trg in povzročajo tveganja v oskrbi s ključnimi tehnološkimi komponentami. Nizozemska je pod pritiski zaveznic, predvsem ZDA, že pred časom zaostrila pogoje za izvoz in lastništvo v sektorju visoke tehnologije, kar je neposredno vplivalo na kitajske naložbe v državi. Spor okoli podjetja Nexperia predstavlja le zadnje poglavje v širši tehnološki vojni med Zahodom in Kitajsko, kjer vprašanje polprevodnikov ostaja osrednja točka trenj.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 izjavil, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter da država pospešeno napreduje na novi poti kitajske modernizacije. V nagovoru, ki ga je prenašala China Media Group, je ponovil, da je ponovna združitev Tajvana z matično celino neizogibna, kar je sprožilo dodatne skrbi glede morebitne invazije.

Kitajska je v petek znatno poostrila gospodarske ukrepe proti Japonski z blokado dobave redkih zemelj in materialov za magnete, kar je povzročilo preplah v globalnih dobavnih verigah. Peking se je za ta korak odločil po stopnjevanju napetosti, ki so se začele novembra lani, ko je japonska premierka Sanae Takaichi nakazala možnost vojaške obrambe Tajvana v primeru kitajske invazije. Ukrepi neposredno ogrožajo japonsko proizvodnjo polprevodnikov, elektronike, avtomobilski sektor ter obrambno in letalsko industrijo, hkrati pa vplivajo na vrednost jena, ki je na mednarodnih trgih oslabel. Poleg omejitev izvoza kritičnih surovin je Kitajska sprožila tudi protidampinško preiskavo o uvozu diklorosilana z Japonske, kemikalije, ki je ključna za proizvodnjo čipov. Kitajski veleposlanik v Tokiu je zavrnil dialog, uradni Peking pa preko državnih medijev Japonsko obtožuje ponovnega militarizma in jo svari pred ponavljanjem zgodovinskih napak. Diplomatski spor se je tako razširil z začetnih omejitev v turizmu in kulturi na strateško gospodarsko blokado, ki bi lahko imela dolgoročne posledice za tehnološki razvoj v celotni regiji. Japonska stran poroča o zamudah pri pošiljkah kitajskim dobaviteljem, kar dodatno hromi medsebojno trgovino. Medtem ko Peking utrjuje odnose z Južno Korejo, se odnosi s Tokiem še naprej ohlajajo, saj japonska vlada kljub kitajskim zahtevam ni podala uradnega opravičila ali umaknila izjav glede varnosti Tajvana. Analitiki opozarjajo, da bo Kitajska verjetno še naprej uporabljala svoj monopol nad redkimi zemljami kot vzvod za politični pritisk na sosednjo državo.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naslov največjega prodajalca tovrstnih vozil na svetu. Podjetje pod vodstvom Elona Muska je poročalo o 1,64 milijona dobavljenih vozilih, kar predstavlja devetodstotni upad glede na leto prej. Primat je prevzel kitajski tekmec BYD, ki je v enakem obdobju prodal 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo naraščajoči konkurenci, odpravi ameriških davčnih olajšav in politično motiviranemu bojkotu dela kupcev. Hkrati se ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa sooča z mešanimi rezultati. Čeprav je bila v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, se trg dela ohlaja. V decembru je bilo ustvarjenih le približno 60.000 novih delovnih mest, kar je bistveno manj od preteklih povprečij. K stagnaciji zaposlovanja prispevajo negotove trgovinske politike, visoke carine, ki zdaj v povprečju znašajo 16,8 odstotka, ter vse večja uporaba umetne inteligence, ki podjetjem omogoča rast brez dodatnega zaposlovanja. Na borznih trgih so delniški indeksi Dow Jones in S&P 500 konec tedna zabeležili rast, predvsem po zaslugi tehnoloških podjetij, kot sta Nvidia in Intel. Kljub temu vlagatelje skrbi prihodnost avtomobilskega sektorja, kjer se uveljavljajo novi igralci. Kitajski Xiaomi je denimo presegel zastavljene cilje za leto 2025 in za prihodnje leto napoveduje dobavo 550.000 električnih vozil, kar dodatno zaostruje razmere na globalnem trgu.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je napovedalo uvedbo dodatnih 55-odstotnih carin na uvoz govejega mesa, ki bodo začele veljati 1. januarja 2025. Ukrep bo prizadel ključne izvoznice, kot so Brazilija, Argentina, Urugvaj in Združene države Amerike, veljal pa bo za količine, ki presegajo določene letne kvote. Odločitev so v Pekingu utemeljili z zaščito domače industrije, saj so kitajski raziskovalci ugotovili, da prekomeren uvoz tuje govedine škoduje kitajskim proizvajalcem. Novi trgovinski režim bo v veljavi tri leta, oziroma do konca leta 2028, pri čemer naj bi se carinske stopnje postopoma sprostile. Za Brazilijo, ki je največja dobaviteljica govedine na kitajski trg, je bila določena kvota 1,106 milijona ton za leto 2025. Argentina bo imela na voljo kvoto v višini 511.000 ton, znotraj katere bo še naprej veljala trenutna 12,5-odstotna carinska stopnja. Analitiki ocenjujejo, da je kitajsko gospodarstvo v zadnjih letih beležilo upad cen govedine zaradi presežne ponudbe in šibkega domačega povpraševanja, kar je sprožilo zaščitne ukrepe države.

Pričakuje se, da bodo prihajajoči telefoni Samsung Galaxy S26 dražji zaradi višjih cen pomnilniških čipov in procesorjev. Samsung pa je predstavil tudi nov cenovno ugoden pametni telefon Galaxy A17 5G, ki bo na ameriškem trgu na voljo januarja. Omenjeni model naj bi bil tanjši in lažji od predhodnika, z enako konfiguracijo čipa in kamere.

Kitajski proizvajalec avtomobilov BYD je v letu 2025 uradno postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil, s čimer je s prvega mesta izrinil ameriško Teslo. BYD je v letu 2025 dobavil 4,6 milijona električnih vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast glede na leto 2024, medtem ko je Tesla v istem obdobju zabeležila 1,64 milijona dobav, kar je 9-odstotni upad v primerjavi s predhodnim letom. Za Teslo je to že drugo zaporedno leto upada prodaje, kar vlagatelje sili k preusmeritvi fokusa na prihajajoče projekte, kot sta avtonomni taksi in robot Optimus. Analitiki Deutsche Bank napovedujejo, da bo BYD svojo prednost ohranil tudi v letu 2026, ko naj bi dobavil približno 5,3 milijona vozil. Ameriško gospodarstvo se ob vstopu v leto 2026 sooča z negotovostjo kljub umirjanju inflacije in stabilni gospodarski rasti. Ameriški dolar je v letu 2025 izgubil več kot 12 % vrednosti v primerjavi s švicarskim frankom, predvsem zaradi kaotične trgovinske politike administracije Donalda Trumpa in pritiskov na zvezne rezerve (Fed). Čeprav so se obrestne mere konec leta znižale, trgi ostajajo previdni zaradi napovedanih carin in upočasnitve gospodarske rasti, ki naj bi se po napovedih OECD v letu 2026 spustila na 1,7 %. Kritiki poudarjajo, da so Trumpove obljube o gospodarskem razcvetu v primerjavi z globalnimi trgi prinesle slabše rezultate, saj so ameriške delnice in obveznice zaostajale za svetovnim povprečjem.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 uradno prehitel ameriško družbo Tesla in postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil. Podjetje je v preteklem letu dobavilo rekordnih 4,6 milijona vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast, medtem ko je Tesla zabeležila devetodstotni upad prodaje z 1,64 milijona dobavljenimi vozili. Analitiki napovedujejo, da bo BYD svojo prednost ohranil tudi v letu 2026, ko naj bi dosegli 5,3 milijona dobav, predvsem zaradi močne prisotnosti na mednarodnih trgih. Istočasno se ameriško gospodarstvo pod administracijo predsednika Trumpa spopada z mešanimi signali. Čeprav so se inflacijski pritiski nekoliko umirili, OECD napoveduje upočasnitev gospodarske rasti z 2,4 odstotka na 1,7 odstotka do leta 2026. Vlagatelji izražajo zaskrbljenost zaradi napovedanih carin in nestanovitnosti na borznih trgih, kjer ameriški indeksi zaostajajo za svetovnim povprečjem. Tesla se v luči slabših prodajnih rezultatov vse bolj usmerja v razvoj avtonomnih taksijev in humanoidnih robotov Optimus, da bi povrnila zaupanje delničarjev.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naziv največjega svetovnega prodajalca električnih vozil, saj ga je prehitel kitajski tekmec BYD. Tesla je lani dobavila 1,64 milijona vozil, kar predstavlja 9-odstotni upad v primerjavi z letom prej, medtem ko je BYD prodal rekordnih 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo politični polarizaciji izvršnega direktorja Elona Muska, izteku ameriških davčnih olajšav in močni konkurenci iz tujine. Kljub temu so delnice Tesle ob koncu tedna zabeležile rahlo rast, saj vlagatelji še vedno stavijo na razvoj avtonomnih taksijev in humanoidnih robotov. Širše ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa kaže mešano sliko. Čeprav je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju leta 2025 robustna (4,3 %), se trg dela ohlaja z najšibkejšim zaposlovanjem po letu 2009. Povprečne carinske stopnje so se zvišale na 16,8 %, kar je povečalo proračunske prihodke, a hkrati destabiliziralo trgovinske odnose in zvišalo življenjske stroške. Na kitajski strani tehnološki velikan Xiaomi močno presega cilje; po prodaji 410.000 vozil v letu 2025 načrtujejo dobavo 550.000 enot v letu 2026, s čimer se dodatno zaostruje konkurenca na svetovnem trgu.

Vrednost novozelandskega dolarja se je v četrtkovi trgovalni seji v primerjavi z ameriškim dolarjem znižala na približno 0,5750, kar predstavlja padec že tretji zaporedni dan. Glavni razlog za šibkost novozelandske valute je previdnost vlagateljev, ki jo spodbujajo zaostrene geopolitične razmere v Aziji, zlasti naraščajoče napetosti med Japonsko in Kitajsko. Slednja je namreč prepovedala izvoz nekaterih redkih zemelj in materialov z vojaškim potencialom na Japonsko, kar neposredno vpliva na Novo Zelandijo kot pomembno trgovinsko partnerico obeh držav. Na trgih prevladuje negotovost tudi zaradi dogajanja v Južni Ameriki, potem ko so ameriške sile v posebni operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen prehod oblasti, kar vnaša dodatno geopolitično tveganje. Takšne razmere tradicionalno krepijo ameriški dolar kot varno zatočišče, hkrati pa negativno vplivajo na bolj tvegane valute, kot je novozelandski dolar. Dodaten pritisk na valutni par NZD/USD povzroča pričakovanje ključnih podatkov s trga dela v Združenih državah Amerike, ki bodo objavljeni v petek. Čeprav zadnji ekonomski kazalniki kažejo na krhko stanje ameriškega gospodarstva, ameriški dolar ohranja stabilnost, medtem ko se vlagatelji umikajo iz bolj tveganih naložb. Tržni udeleženci zdaj pozorno spremljajo morebitne nove podatke o tedenskih zahtevkih za brezposelnost, ki bi lahko dodatno vplivali na gibanje tečajev pred koncem tedna.

Predsednik Ši Džinping je v novoletnem nagovoru obljubil blaginjo za vse in napovedal novo poglavje v razvoju Kitajske, ob začetku 15. petletnega načrta (2026–2030). Poudaril je prizadevanja za močan začetek tega obdobja in izpostavil napredek Kitajske na področju umetne inteligence.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 s prestola največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil izrinil ameriško podjetje Tesla. BYD je v minulem letu dosegel rekordno prodajo 4,6 milijona vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast, medtem ko je Tesla zabeležila že drugo zaporedno leto upada z dobavljenimi 1,64 milijona vozili. Samo v četrtem četrtletju je Teslina dobava padla za 16 odstotkov, kar je pod pričakovanji Wall Streeta, vlagatelji pa se vedno bolj osredotočajo na prihodnje projekte, kot sta Robotaxi in humanoidni robot Optimus. Sočasno se ameriško gospodarstvo ob vstopu v leto 2026 sooča z naraščajočo negotovostjo. Čeprav se je inflacija umirila, so napovedi gospodarske rasti za prihodnje leto nižje, zaupanje gospodinjstev pa ostaja krhko. Ameriški dolar je v letu 2025 izgubil več kot 12 odstotkov vrednosti v primerjavi s švicarskim frankom, k čemur so prispevale napovedi o nadaljnjem nižanju obrestnih mer s strani Federal Reserve in politična tveganja, povezana s trgovinsko politiko predsednika Trumpa. Analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem, saj vlagatelji postajajo previdni zaradi pričakovanih carin in upočasnjevanja rasti.

Leto 2025 je zaznamovala prevlada umetne inteligence, ki je z velikimi posli dvignila vrednost tehnoloških podjetij. S&P 500 je zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je spodbudilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga Nvidie.

Ameriško tehnološko podjetje Nvidia se sooča z izjemnim porastom povpraševanja po svojih naprednih čipih za umetno inteligenco H200 na kitajskem trgu, zaradi česar je proizvajalca TSMC zaprosilo za pospešitev in povečanje proizvodnih zmogljivosti. Po navedbah virov so kitajski tehnološki giganti, med katerimi izstopa lastnik TikToka ByteDance, oddali naročila za več kot dva milijona čipov H200 za leto 2026. Nvidia ima trenutno na zalogi le okoli 700.000 enot, kar povzroča precejšen razkorak med ponudbo in povpraševanjem. Podjetje ByteDance načrtuje, da bo leta 2026 za računalniško opremo namenilo 14 milijard ameriških dolarjev, kar vključuje tudi nakupe procesorjev Huawei Ascend. Kljub ameriškim izvoznim omejitvam in geopolitičnim napetostim kitajska podjetja še naprej agresivno investirajo v strojno opremo za umetno inteligenco, da bi podprla razvoj velikih jezikovnih modelov in oblačnih storitev. TSMC naj bi proizvodnjo za Nvidia H200 znatno povečal v drugem četrtletju leta 2026, medtem ko prve dobave pričakujejo že pred kitajskim novim letom.

Oblasti Republike Srbske so podpisale nove pogodbe s kitajskim podjetjem China Overseas Engineering Group (COVEC) za gradnjo avtocestnih odsekov, ki bodo povezali Banjaluko z Beogradom. Projekt, katerega vrednost presega 500 milijonov evrov, bo v celoti financiran s posojili kitajskih bank. Gre za strateško naložbo entitete Bosne in Hercegovine, ki si prizadeva za boljšo infrastrukturno integracijo s sosednjo Srbijo. Naložba vključuje gradnjo ključnih cestnih povezav na ozemlju Republike Srbske, pri čemer so kitajski partnerji prevzeli vlogo glavnih izvajalcev in financerjev. Kritiki tovrstnih dogovorov pogosto opozarjajo na naraščajočo dolžniško odvisnost od Pekinga, vendar entitetsko vodstvo poudarja nujnost posodobitve prometne mreže za gospodarski razvoj regije. Projekt utrjuje prisotnost kitajskega kapitala na Zahodnem Balkanu, kjer so infrastrukturni projekti pod okriljem pobude Pas in pot vse pogostejši.

Hongkonški delniški trg je po močnem začetku leta 2026 oslabel zaradi naraščajočih kitajsko-japonskih napetosti. Indeks Hang Seng se je umaknil s sedemtedenskega vrha, medtem ko so celinske delnice padle zaradi pobiranja dobička v finančnem sektorju. Tehnološke delnice so bile v Hongkongu pod pritiskom zaradi slabega rezultata na Wall Streetu. UBS bo v Šanghaju gostil konferenco Greater China 2026, ki bo obravnavala teme, kot so ekonomija, naložbe in tehnologija. Kitajska podjetja so prevladovala na lestvici investicijskega bančništva v azijsko-pacifiški regiji v letu 2025.

Nvidia je na sejmu CES 2026 predstavila tehnologijo umetne inteligence za avtomobile, pri čemer jo bo Mercedes kot prvi preizkusil. Nvidia je prav tako predstavila platformo Alpamayo AI za izboljšanje avtonomne vožnje. Poleg tega bo Nvidia tehnologijo umetne inteligence uvedla tudi v gradbeno opremo. Lenovo je razkril program AI Cloud Gigafactory, ki naj bi pospešil uvedbo storitev umetne inteligence.

Avtomobilski proizvajalci načrtujejo lansiranje prenovljenih modelov in povsem novih vozil v letu 2026. Ford bo leta 2028 ponudil prvi sistem za pomoč vozniku, ki omogoča vožnjo brez nadzora, najprej na električnih vozilih. Agnik pa bo ponudil rešitve na osnovi globokega strojnega učenja za analizo vozil.

Severno poloblo je ob prehodu v leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, močan veter in obilno sneženje v Združene države Amerike, Veliko Britanijo, Estonijo in Grčijo. V Združenih državah Amerike so izdali številna opozorila pred zimskimi nevihtami, saj so nekatere zvezne države poročale o več kot 20 centimetrih snega in sunkih vetra do 70 kilometrov na uro. Temperature so v nekaterih predelih padle krepko pod ledišče, pri čemer so občutki mraza zaradi vetra dosegali tudi do -30 stopinj Celzija. V Evropi se s podobnimi razmerami spopadajo v Veliki Britaniji, kjer so izdali rumena opozorila zaradi snega in ledu, ter v Grčiji, kjer je vdor polarnega zraka povzročil nenaden padec temperatur in sneženje tudi v nižjih predelih države, vključno z okolico Aten. Napovedi za prve dni januarja kažejo na nadaljevanje hladnega vremena, vendar meteorologi v prihodnjem tednu pričakujejo postopno otoplitev. Kljub mrazu so novoletna praznovanja na prostem v večini mest potekala po načrtih, čeprav so oblasti prebivalce pozvale k previdnosti in uporabi toplih oblačil zaradi nevarnosti ozeblin.

Zahodne države so začele razvijati inovativne metode za pridobivanje kritičnih mineralov in redkih zemelj, da bi zmanjšale svojo geostrateško odvisnost od kitajske prevlade na tem področju. Namesto dolgotrajnega odpiranja novih rudnikov se številna zagonska podjetja osredotočajo na ekstrakcijo kovin iz obstoječih virov, kot so naftne vrtine, odpadni tokovi in odvržena elektronika. Ta premik predstavlja poskus hitrega povečanja domačih predelovalnih zmogljivosti v Združenih državah Amerike. Strokovnjaki izpostavljajo, da bi lahko samo naftne vrtine podjetja Chevron v treh okrožjih Teksasa zagotovile svetovne potrebe po rodiju, ki velja za eno najdragocenejših plemenitih kovin. Rodij in drugi kritični materiali so ključni za proizvodnjo pametnih telefonov, električnih vozil, obnovljivih virov energije in sodobnega orožja. Ker so ti materiali v preteklosti služili kot orodje kitajskega geopolitičnega pritiska, nove tehnologije ločevanja elementov, kot sta neodim in dizprozij, postajajo prednostna naloga ameriške industrije in nacionalne varnosti.

Kitajske oblasti so po poročanju tiskovne agencije Reuters uvedle novo, uradno nedokumentirano pravilo, ki od domačih proizvajalcev polprevodnikov zahteva uporabo vsaj 50-odstotnega deleža opreme kitajskega izvora pri širjenju proizvodnih zmogljivosti. Trije neimenovani viri, ki so seznanjeni z zadevo, so potrdili, da Peking s tem ukrepom stopnjuje prizadevanja za dosego tehnološke neodvisnosti in samozadostnosti v sektorju čipov. Ta neuradna direktiva naj bi neposredno vplivala na nakupe strojne opreme za litografijo in druge ključne procese v industriji polprevodnikov. Kitajska vlada se s to potezo odziva na vse strožje izvozne omejitve s strani Združenih držav Amerike in njihovih zaveznic, ki omejujejo dostop do napredne zahodne tehnologije. Čeprav pravilo ni javno objavljeno, viri trdijo, da morajo podjetja pri načrtovanju novih tovarn prednostno izbrati domače dobavitelje, kar bi lahko dolgoročno preoblikovalo globalne dobavne verige v visokotehnološkem sektorju.

Članki obravnavajo vpliv umetne inteligence na različnih področjih. Razpravljajo o tem, kako blokovna veriga lahko pomaga pri preverjanju resničnosti v spletnem okolju, kjer umetna inteligenca ustvarja vsebino. Kitajska uvaja stroge predpise za sisteme umetne inteligence, ki morajo upoštevati socialistične vrednote. CIO morajo prevzeti vodilno vlogo pri eksperimentiranju z umetno inteligenco, podjetja pa se morajo zavedati tveganj in koristi razvoja umetne inteligence.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je sprožilo uradno preiskavo in oceno prevzema zagonskega podjetja Manus, ki ga je nedavno kupila ameriška tehnološka družba Meta Platforms. Kitajske oblasti so preiskavo uvedle zaradi suma kršitev zakonodaje o nadzoru izvoza tehnologije, saj ima podjetje Manus, ki razvija napredne agente umetne inteligence, kitajske korenine. Preiskava se osredotoča na vprašanje, ali bi ta posel lahko omogočil nedovoljen prenos kritične tehnologije v tujino in s tem ogrozil nacionalne interese. Kitajske oblasti so izrazile zaskrbljenost, da bi prevzemi tovrstnih podjetij s strani ameriških velikanov lahko spodbudili novejša kitajska tehnološka podjetja k selitvi poslovanja v tujino. Po poročanju lokalnih medijev ministrstvo preverja, ali je bila transakcija izvedena v skladu z veljavnimi predpisi, ki omejujejo izvoz določenih tehničnih rešitev, povezanih z umetno inteligenco. Preiskava prihaja v času zaostrenih odnosov med Združenimi državami Amerike in Kitajsko na področju visoke tehnologije. Če bo ministrstvo ugotovilo kršitve, bi to lahko pomenilo blokado ali revizijo pogojev prevzema, ki je ocenjen na približno dve milijardi ameriških dolarjev. Primer Manus predstavlja pomemben mejnik pri uveljavljanju kitajskega nadzora nad intelektualno lastnino na področju umetne inteligence, kjer Peking poskuša preprečiti odliv znanja in talentov h konkurenčnim zahodnim podjetjem. Meta navedb o preiskavi za zdaj še ni podrobneje komentirala.

Številna tajvanska podjetja so v decembru 2025 zabeležila rekordne prihodke. Med njimi so Synnex, ki je dosegel skoraj štiri leta visoko rast prihodkov, ter Jian Ding, katerega prihodki so bili najvišji doslej za mesec december, četrtletje in celo leto. Svetovno napredno podjetje je imelo drugo najvišjo rast prihodkov doslej. Advantech je prav tako presegel prejšnje rezultate z 18,5-odstotno rastjo prihodkov na letni ravni. Guanglong je zabeležil 45-odstotno letno rast v decembru, kar je rekordno visoko za ta mesec. Kljub temu je treba upoštevati, da so na prihodke Guanglonga vplivali prihodki od gradbenih projektov.

Nvidia je napovedala vpeljavo tehnologije umetne inteligence v gradbeno opremo in predstavila platformo BlueField-4 za širitev umetne inteligence. Platforma Vera Rubin podjetja Nvidia zmanjšuje stroške izvajanja naprednih modelov umetne inteligence. Podjetje Naver je končalo gradnjo največjega računalniškega grozda za umetno inteligenco v Južni Koreji, ki temelji na Nvidiinih čipih.

Hongkonške delnice so končale nižje ob signalih iz celinske Kitajske, medtem ko je šanghajski delniški indeks zabeležil najdaljše obdobje rasti v več kot letu dni zaradi močnejšega juana in vladnih obljub o spodbujanju domače potrošnje. Zlato (XAU/USD) je našlo podporo pri 4.300 USD, potem ko je izgubilo več kot 4 % vrednosti z rekordnih vrednosti pri 4.555 USD. Leto 2025 se je izkazalo za turbulentno leto za britansko gospodarstvo zaradi trgovinske vojne predsednika Donalda Trumpa in povečane zaposlenosti.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je prispel v Peking na štiridnevni državniški obisk na Kitajskem, kjer se bo srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk je Leejev prvi uradni obisk na Kitajskem po prevzemu položaja. Prvi Leejev dogodek je bilo srečanje s korejsko diasporo. Kitajska naj bi pred srečanjem "Xi-Lee" postavila štiri zahteve in štiri obljube, s ciljem preprečiti Južni Koreji aktivnejšo vlogo v Indo-Pacifiku. Med obiskom je Severna Koreja izstrelila več balističnih raket proti Japonskemu morju. Lee je pred obiskom izjavil, da Južna Koreja spoštuje načelo ene Kitajske.

Peking je objavil svoj prvi strateški dokument za Latinsko Ameriko in Karibe v zadnjem desetletju, s katerim želi Kitajska okrepiti svoj vpliv v regiji in prekiniti preostale diplomatske vezi med tamkajšnjimi državami in Tajvanom. Po poročanju ameriškega časnika Wall Street Journal je ta poteza neposreden odgovor na prizadevanja ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa za ponovno vzpostavitev prevlade Združenih držav Amerike na zahodni polobli. Peking v dokumentu obljublja znatne investicije in gospodarsko sodelovanje, kar kritiki označujejo za taktiko ustvarjanja nerealnih pričakovanj za dosego političnih ciljev. Analitiki opozarjajo, da gre za načrtno strategijo izpodrivanja ameriškega vpliva, hkrati pa za diplomatsko ofenzivo proti Tajvanu. Ker so številne države v Latinski Ameriki tradicionalno podpirale Tajpej, Peking zdaj z ekonomskimi spodbudami izvaja pritisk, da bi te države priznale politiko ene Kitajske. Napetost med Washingtonom in Pekingom se tako seli na novo geografsko področje, kjer se bosta velesili spopadali za strateško prevlado in nadzor nad ključnimi naravnimi viri regije.

Kitajski predsednik Xi Jinping je napovedal, da bo bruto domači proizvod (BDP) Kitajske v letu 2025 dosegel približno pet odstotkov, kar je v skladu z uradno zastavljenimi cilji kitajske vlade. Xi je ob tem izpostavil »izjemen dinamičnost« kitajskega gospodarstva, ki se po njegovih besedah uspešno spopada z zunanjimi pritiski in notranjimi izzivi. Ta napoved sledi podatkom za leto 2024, ko je bila gospodarska rast prav tako petodstotna. Kljub optimističnim napovedim kitajskega vrha nekateri ekonomski analitiki opozarjajo, da gospodarski model države ostaja neuravnotežen. Kitajska se spopada z dolgotrajno nepremičninsko krizo in šibko domačo porabo, kar bi lahko v prihodnje otežilo doseganje zastavljenih stopenj rasti. Xi Jinping kljub temu vztraja pri oceni, da je kitajski gospodarski motor ključni steber svetovne stabilnosti in razvoja. Napovedi so bile podane v času, ko se Peking trudi spodbuditi investicije in okrepiti zaupanje mednarodnih trgov v kitajski finančni sistem.

Kitajske oblasti so napovedale obsežen naložbeni načrt za leto 2026, s katerim želijo spodbuditi upočasnjeno gospodarsko rast. Nacionalna komisija za razvoj in reforme (NDRC) je razkrila, da bo za ključne infrastrukturne projekte in v okviru osrednjega proračuna namenila približno 2950 milijard juanov (okoli 380 milijard evrov). S temi sredstvi namerava država okrepiti domače investicije in zagotoviti stabilnost v obdobju gospodarskih pritiskov. Kitajski predsednik Xi Jinping je na novoletnem sprejemu v Pekingu poudaril, da je kitajsko gospodarstvo v letu 2025 pokazalo odpornost in vitalnost kljub zunanjim pritiskom. Po njegovih besedah bo gospodarska rast v iztekajočem se letu dosegla približno pet odstotkov, s čimer Kitajska ostaja med najhitreje rastočimi velikimi gospodarstvi na svetu. Skupni obseg bruto domačega proizvoda naj bi tako narasel na 140 bilijonov juanov, k čemur so pomembno prispevali tehnološki preboji in posodobitev industrijskih sistemov.