Cene plemenitih kovin so v ponedeljek na svetovnih trgih zabeležile oster padec, potem ko je borza Chicago Mercantile Exchange (CME) zvišala zahteve po kritju (marže) za trgovanje s terminskimi pogodbami. Srebro je po dosegu zgodovinskega vrha pri 83,62 dolarja za unčo doživelo t. i. bliskovit zlomi in upadlo za skoraj 11 odstotkov, medtem ko se je zlato pocenilo za približno 4,5 odstotka na 4.345 dolarjev. Odločitev borze CME, da od trgovcev zahteva več gotovinskih sredstev za zavarovanje stav na plemenite kovine, je neposredno ustavila letošnjo silovito rast cen. K padcu so poleg tehničnih ukrepov borze prispevali tudi unovčevanje dobičkov ob koncu leta, popuščanje geopolitičnih napetosti in nepreverjene govorice o množičnih pozivih h kritju (margin calls) na trgu srebra, ki so se razširile po družbenih omrežjih. Poleg srebra in zlata sta močan udarec utrpela tudi baker in platina, slednja se je pocenila za več kot 14 odstotkov. Analitiki dogajanje pripisujejo pregrevanju trga, ki je v zadnjih dneh deloval podobno kot špekulativne delnice z visokim tveganjem. Trenutna korekcija predstavlja pomemben mejnik v t. i. super-ciklu realnih naložb leta 2025.

Kitajsko tehnološko podjetje ByteDance je za leto 2026 pripravilo ambiciozen načrt za nakup procesorjev za umetno inteligenco (AI) v vrednosti 100 milijard juanov oziroma približno 14 milijard ameriških dolarjev. Glavnina teh sredstev bo namenjena strojni opremi ameriškega proizvajalca Nvidia, zlasti modelu H200, ki predstavlja vrhunec trenutne ponudbe za obdelavo kompleksnih algoritmov. Načrtovana poraba v letu 2026 pomeni znatno povečanje glede na leto 2025, ko je podjetje za te namene predvidelo 85 milijard juanov. Kljub temu da ima ByteDance lastno ekipo za načrtovanje čipov z več kot tisoč zaposlenimi, njihovi izdelki še ne dosegajo zmogljivosti Nvidijine strojne opreme, kar podjetje sili v odvisnost od ameriškega dobavitelja. Izvedba posla je tesno povezana s politiko Washingtona in Pekinga. Administracija predsednika Trumpa je nedavno odobrila izvoz čipov H200 na Kitajsko pod posebnim licenčnim režimom, kar predstavlja velik preobrat v primerjavi s prejšnjimi strogimi omejitvami. Vendar pa Peking uradne odobritve za nakupe s strani kitajskih podjetij še ni podal, saj obstajajo indici, da želi Kitajska z omejevanjem uvoza zaščititi in spodbuditi razvoj domače polprevodniške industrije. Zaradi izjemnega povpraševanja, ki presega dva milijona enot, se je Nvidia za pomoč pri proizvodnji že obrnila na tajvanskega partnerja TSMC, saj trenutne zaloge znašajo le okoli 700.000 čipov.

Poslanka vladajoče stranke DPP Lin Yi-chin je umaknila predlog spremembe Zakona o odnosih med Tajvanom in Kitajsko, ki bi spremenil ime zakona in izbrisal omembo "pred združitvijo države". Podpredsednik KMT Xiao Xucen je napovedal, da bo predsednik Lai Ching-te zaostril odnose s Kitajsko s sodnimi postopki proti opozicijskim poslancem, da bi DPP pridobil večino v parlamentu.

Predsednik Lai Čing-te je v novoletnem nagovoru znova izpostavil nujnost obrambe Tajvana, na kar se je odzval kitajski Urad za tajvanske zadeve, ki je nagovor označil za spodbujanje nasprotovanja in separatistične retorike. Medtem je premier卓榮泰 izrazil upanje na hitro obravnavo proračuna, zakona o posebnih obrambnih ukrepih in predloga zakona o finančni porazdelitvi v parlamentu, omenil pa je tudi načrte za prihodnje izobraževalne razvojne račune za otroke in mladostnike.鄭麗文 se je udeležila novoletne slovesnosti國民黨 in pozvala k sodelovanju in preseganju razlik med strankami.

Britansko ministrstvo za promet je napovedalo obsežne spremembe cestnoprometne zakonodaje, ki vključujejo podelitev novih pooblastil lokalnim oblastem za prepoved parkiranja na pločnikih. Nova pravila bodo občinam omogočila uvajanje splošnih prepovedi na celotnih območjih, s čimer se odpravlja zamuden postopek pridobivanja dovoljenj za vsako ulico posebej. Ukrep je namenjen predvsem izboljšanju varnosti in dostopnosti za invalide na vozičkih ter starše z otroškimi vozički, voznike pa ob kršitvah čakajo globe v višini do 100 funtov. Poleg parkiranja nova strategija za varnost v cestnem prometu prinaša strožje pogoje za mlade voznike in spremembe pri licenciranju taksi služb. Vlada pod vodstvom laburistov uvaja obvezno obdobje učenja, ki bo trajalo od tri do šest mesecev, preden bodo kandidati lahko opravljali praktični del vozniškega izpita. Hkrati se načrtuje drastično zmanjšanje števila organov za izdajo licenc taksistom s trenutnih 263 na 70, s čimer želijo preprečiti delo voznikov zunaj njihovih matičnih območij in izboljšati varnost potnikov. Zakonodajni sveženj vključuje tudi strožja pravila glede uporabe varnostnih pasov v vseh vrstah vozil, vključno z avtobusi, ter napoved regulacije e-skirojev. Posebno pozornost vzbuja predlog o odpravi šestmesečnega zakonskega roka za pregon prekrškov, ujetih na kamere za hitrost, kar pomeni, da bi vozniki lahko prejeli kazni tudi več let po storjenem prekršku. V Londonu pa župan Sadiq Khan nadaljuje z načrti za popolno zaprtje ulice Oxford Street za avtomobilski promet, ki naj bi postala izključno cona za pešce.

Priznani ameriški finančnik in vlagatelj Jim Rogers je v celoti izstopil iz ameriškega in ruskega delniškega trga, svoje naložbe pa usmeril v uzbeško gospodarstvo. Rogers je svojo odločitev utemeljil s pričakovanjem konca najdaljšega obdobja rasti v zgodovini ameriških borz, ki traja od leta 2009, in opozoril na neizogibno tržno korekcijo, ki bi lahko prizadela svetovne borze. Čeprav priznava, da je ameriške delnice morda prodal nekoliko prezgodaj, meni, da je trenutni cikel rasti blizu svojega zaključka. Strateg se je odločil za nakup skoraj vseh razpoložljivih vrednostnih papirjev na borzi v Taškentu, kjer trenutno kotira 85 podjetij iz različnih sektorjev, vključno z bančništvom ter naftno in plinsko industrijo. Poleg kapitalskih naložb Rogers zaupa tudi uzbeški nacionalni valuti sum, pri čemer svojih valutnih tveganj ni zavaroval. Njegov trenutni naložbeni portfelj poleg uzbeških naložb obsega le še določene kitajske delnice, predvsem letalskih prevoznikov Air China in China Eastern. Rogers je zanimanje za Uzbekistan kazal že leta 2021, vendar je šele zdaj izvedel popolno prestrukturiranje svojega premoženja. Njegova poteza odraža širše skeptično stališče do zahodnih trgov in iskanje priložnosti na nastajajočih trgih v Srednji Aziji, kjer vidi večji potencial za dolgoročno rast ob nižjih vstopnih vrednotenjih. Pri tem poudarja, da se v prihodnje ne izključuje niti izstop iz kitajskih naložb, če bi ti trgi postali pregreti.

Proizvajalec električnih vozil GreenPower Motor Company je z državo Nova Mehika sklenil dogovor o vzpostavitvi novega proizvodnega obrata in sedeža podjetja v Združenih državah Amerike. Investicija v kraju Santa Teresa bo po ocenah prinesla 200 milijonov dolarjev gospodarskega učinka in ustvarila več kot 340 novih delovnih mest. Projekt vključuje proizvodnjo srednje težkih in težkih električnih vozil, namenjenih tovornemu prometu, šolskim prevozom in potniškemu tranzitu. Država Nova Mehika je podjetju v okviru spodbujanja gospodarstva dodelila finančne spodbude v višini približno 15 milijonov dolarjev, kar vključuje 5 milijonov dolarjev nepovratnih sredstev LEDA ter 9,6 milijona dolarjev davčnih olajšav za ustvarjanje delovnih mest. Odločitev podjetja za to lokacijo temelji na ugodnem ekosistemu za električna vozila, statusu cone za zunanjo trgovino v Santa Teresi ter močni finančni podpori države. Ameriški senator Martin Heinrich je ob napovedi poudaril, da partnerstvo predstavlja pomemben korak h krepitvi domačih dobavnih verig in konkurenčnosti v prihodnosti transporta. Nova tovarna bo poleg proizvodnje služila tudi kot center za servisiranje in operativne dejavnosti podjetja, kar bo prispevalo k čistejšemu zraku in tehnološkemu razvoju celotne regije.

Predsednik Ši Džinping je v novoletnem nagovoru obljubil blaginjo za vse in pozval k okrepitvi prizadevanj za spodbujanje gospodarske rasti ter tehnološkega napredka. Poudaril je tudi neustavljivo ponovno združitev s Tajvanom in izpostavil dosežke Kitajske na področju umetne inteligence.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v četrtem četrtletju leta 2025 dobavil 418.227 vozil, kar predstavlja 16-odstotni padec v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Rezultati so bili slabši od pričakovanj analitikov z Wall Streeta, ki so napovedovali približno 426.000 dobav. Skupno je podjetje v celem letu 2025 dobavilo 1,64 milijona vozil, kar je 9 odstotkov manj kot leta 2024. To je že drugo zaporedno leto, ko je podjetje zabeležilo letni upad prodaje, kar je povzročilo, da je Tesla izgubila naslov največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, ki ga je prevzel kitajski tekmec BYD. Analitiki poudarjajo, da so na slabše rezultate vplivali predvsem ostra konkurenca iz tujine in spremenjen odnos kupcev do znamke, ki ga nekateri pripisujejo političnemu udejstvovanju glavnega izvršnega direktorja Elona Muska. Podjetje je pred objavo rezultatov poskušalo upravljati s pričakovanji vlagateljev z javno objavo lastnih, nižjih napovedi analitikov, vendar so končne številke vseeno zaostale za temi pričakovanji. Vlagatelji se v luči upada prodaje avtomobilov vse bolj usmerjajo k prihodnjim projektom podjetja, kot sta avtonomni robotaksi in humanoidni robot Optimus.

Norveška je leta 2025 zabeležila rekordno prodajo električnih vozil, ki so zavzemala kar 96 odstotkov novih registracij avtomobilov. S tem se Norveška približuje izločitvi vozil na bencin in dizel iz svojega trga novih vozil.

Kitajski avtomobilski koncern BYD je v letu 2025 prvič v zgodovini postal svetovni vodja v prodaji električnih vozil, s čimer je z vrha izrinil ameriško podjetje Tesla. Po uradnih podatkih, ki jih povzemajo svetovni mediji, je Tesla v tem obdobju zabeležila opazen upad proizvodnje in dobave. Ameriško podjetje je proizvedlo približno 1,655 milijona vozil, kar predstavlja 6,7-odstotni padec glede na preteklo leto, medtem ko so se dobave zmanjšale za 8,6 odstotka na 1,636 milijona enot. Premoč kitajskega tekmeca je posledica strateškega povečevanja zmogljivosti in močnega povpraševanja na azijskem trgu, medtem ko se je Tesla spopadala z zmanjšanjem povpraševanja na domačem trgu v Združenih državah Amerike in ukinitvijo nekaterih subvencij. Ta premik v avtomobilski industriji potrjuje vzpon kitajskih proizvajalcev, ki vse bolj prevladujejo v segmentu e-mobilnosti, medtem ko Elon Musk svoje vire vse bolj usmerja v razvoj umetne inteligence.

Ameriško podjetje Tesla je izgubilo naslov največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, saj ga je po prodajnih rezultatih prehitelo kitajsko podjetje BYD. Družba pod vodstvom Elona Muska je že drugo leto zapored zabeležila upad prodaje, kar analitiki pripisujejo več dejavnikom, vključno z močno mednarodno konkurenco in iztekom davčnih olajšav za kupce v Združenih državah Amerike. Pomemben vpliv na zmanjšanje povpraševanja ima tudi odpor strank do političnih stališč Elona Muska, ki so v zadnjem obdobju povzročila številne polemike. Zaradi padca prodaje avtomobilov se Tesla zdaj usmerja v nove tehnologije, predvsem v razvoj avtonomnih robotaksijev. Kljub ambicioznim načrtom na področju robotike in umetne inteligence pa podjetje izgublja tržni delež na ključnih trgih, kjer kitajski BYD dominira s širšo paleto cenovno dostopnejših modelov. Trenutne razmere na trgu odražajo širše spremembe v avtomobilski industriji, kjer kitajski proizvajalci s svojo agresivno strategijo in tehnološkim napredkom izpodrivajo uveljavljene zahodne znamke.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil primat na svetovnem trgu, saj ga je po številu dobavljenih vozil prehitel kitajski tekmec BYD. Tesla je v zadnjem četrtletju leta 2025 zabeležila 418.227 dobav, kar je pomenilo 15,6-odstoten upad v primerjavi z enakim obdobjem lani. Skupno je podjetje pod vodstvom Elona Muska v celotnem letu prodalo približno 1,64 milijona vozil, kar predstavlja že drugo zaporedno leto upadanja prodaje. Nasprotno je kitajski BYD v letu 2025 dosegel izjemen uspeh in s 28-odstotno rasti prodaje v primerjavi s predhodnim letom uradno zasedel vrh svetovne lestvice. Glavni razlogi za Teslin upad so po mnenju strokovnjakov ukinitev ameriških subvencij za električna vozila in vse večja konkurenca s Kitajske. Delnice Tesle so se po objavi poročila odzvale s padcem, medtem ko BYD s svojo agresivno širitvijo in raznoliko ponudbo modelov utrjuje svojo prevlado na globalnem trgu. Ta zamenjava na vrhu pomeni pomemben mejnik v avtomobilski industriji, kjer kitajski proizvajalci vse hitreje prehitevajo zahodne tekmece.

Kitajsko podjetje BYD je prevzelo naziv največjega proizvajalca električnih vozil na svetu, s čimer je s prvega mesta izrinilo ameriško družbo Tesla. Podjetje Elona Muska je zabeležilo že drugi zaporedni letni padec prodaje, kar se dogaja v obdobju splošne rasti trga električnih vozil. Do preobrata na vrhu prihaja po napovedih analitikov, ki so že ob koncu leta 2025 predvideli vzpon kitajskega giganta. Analitiki padec prodaje pri Tesli pripisujejo več dejavnikom, med katerimi izstopajo kontroverzna politična stališča lastnika Elona Muska in njegov prevzem družbenega omrežja X. Ta dejanja naj bi povzročila odpor med kupci po celem svetu, zlasti v Združenih državah Amerike. Medtem ko se Tesla spopada z upadom dobička in prihodkov, se Musk vse bolj usmerja v razvoj robotike in avtonomnih robotaksijev, da bi nadomestil izgube v avtomobilskem segmentu. BYD je svojo prednost zgradil na agresivni širitvi in konkurenčnih cenah, kar mu je omogočilo prevlado na globalnem trgu.

Globalni proizvajalci elektronike in analitiki so napovedali, da se bodo cene pametnih telefonov, osebnih računalnikov in druge potrošniške elektronike v letu 2026 zvišale za 5 do 20 odstotkov. Glavni razlog za napovedano rast cen je izjemen razcvet umetne inteligence, ki je povzročil pomanjkanje pomnilniških čipov in drastičen dvig njihovih nabavnih stroškov. Podjetja, kot so Dell, Lenovo in Samsung, opozarjajo, da so stroški komponent začeli naraščati s hitrostjo, ki ji v preteklosti še niso bili priča, kar bodo morali neizogibno prenesti na končne potrošnike. Težavo povzroča predvsem širitev podatkovnih centrov za umetno inteligenco, ki porabijo ogromne količine pomnilnika z visoko pasovno širino. Zaradi tega so vodilni proizvajalci čipov, kot sta Samsung Electronics in SK Hynix, ki obvladujeta več kot 70 odstotkov svetovnega trga pomnilnikov DRAM, svojo proizvodnjo preusmerili v napredne čipe za strežnike. To je povzročilo pomanjkanje cenejših komponent za izdelke široke porabe. Samsung je za nekatere pomnilniške čipe cene zvišal že za 60 odstotkov, naročila za leto 2026 pa po navedbah proizvajalcev že presegajo njihove trenutne proizvodne zmogljivosti.

Kitajsko podjetje BYD je v preteklem letu po številu prodanih električnih vozil prehitelo ameriškega proizvajalca Tesla in postalo največji prodajalec elektromobilov na svetu. Po uradnih podatkih podjetij je Teslin odbyt v preteklem letu padel za 8,5 odstotka, na približno 1,64 milijona vozil, kar je manj od 1,79 milijona prodanih primerkov v predhodnem letu. S tem je ameriški velikan pod vodstvom Elona Muska izgubil vodilni položaj, ki ga je zasedal več let. Vzpon kitajske konkurence predstavlja velik mejnik v avtomobilski industriji, saj BYD s svojo agresivno cenovno politiko in široko paleto modelov vztrajno povečuje tržni delež. Tesla se je v lanskem letu spopadala s padajočim povpraševanjem na nekaterih ključnih trgih, medtem ko so kitajski proizvajalci ob močni državni podpori okrepili svojo prisotnost tako na domačem trgu kot v tujini. Ta premik odraža širši trend v industriji, kjer tradicionalni zahodni proizvajalci izgubljajo prevlado nad kitajskimi tehnološkimi podjetji. Dogajanje potrjuje napovedi analitikov, da bo kitajska avtomobilska industrija zaradi nižjih proizvodnih stroškov in hitrejše inovacijske dinamike postala prevladujoča sila na področju električne mobilnosti. Tesla se bo morala na nove tržne razmere odzvati s posodobitvijo modelov in morda dodatnim zniževanjem cen, kar pa bi lahko negativno vplivalo na njeno dobičkonosnost v prihodnje.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je v letu 2025 po številu prodanih električnih vozil prehitel ameriško družbo Tesla in tako prevzel vodilno vlogo na svetovnem trgu. Po dostopnih podatkih je BYD v preteklem letu prodal 2,26 milijona električnih avtomobilov, medtem ko so ocene za Teslo znašale približno 1,6 milijona vozil. Ta premik na vrhu odraža hitro rast kitajske avtomobilske industrije in vse večjo konkurenčnost njihovih modelov na globalni ravni. Vzpon kitajskega velikana se dogaja v času, ko se je ameriška Tesla spopadala z upadom prihodkov in dobička, kar je bilo opazno že v drugi polovici leta 2024 in začetku leta 2025. Medtem ko BYD širi svojo ponudbo in dosega nove trge, je Tesla v zadnjem obdobju poročala o manjšem povpraševanju in nižjem tržnem deležu, zlasti na evropskem trgu. Dinamika prodaje kaže na strukturne spremembe v panogi e-mobilnosti, kjer kitajska podjetja učinkovito izkoriščajo prednosti v dobavnih verigah in nižjih proizvodnih stroških.

Hyundai je na sejmu CES 2026 predstavil holografski zaslon na vetrobranskem steklu, čeprav je bila avtomobilska prisotnost na sejmu manj izrazita. Samsung je razkril vizijo za življenjski slog, ki ga poganja umetna inteligenca, in predstavil novo linijo naprav in storitev, ki temeljijo na UI. Korejski proizvajalci baterij pa so izrazili optimizem glede ponovnega zagona rasti v letu 2026, pri čemer stavijo na sisteme za shranjevanje energije (ESS), umetno inteligenco in zmanjševanje stroškov.

Tajvanski okrožni svetnik Cai Zheng-yi, znan pod vzdevkom "Rain Brush" in že obsojen zaradi vpletenosti v nameščanje izidov v poklicnem bejzbolu, je bil ponovno obtožen. Tokrat ga obtožujejo vodenja mednarodne mreže za pranje denarja s kitajsko ženo Tang. V štirih letih naj bi oprala kar 225 milijard tajvanskih dolarjev. Caija so aretirali ob poskusu pobega iz države. Tožilstvo ga obtožuje organiziranega kriminala.

Kitajski nacionalni urad za statistiko je poročal, da se je indeks nabavnih menedžerjev (PMI) v predelovalnih dejavnostih decembra zvišal na 50,1 točke, kar predstavlja 0,9 odstotne točke več kot prejšnji mesec. S tem se je kazalnik po osmih zaporednih mesecih krčenja prvič dvignil nad mejo 50 točk, ki razmejuje krčenje od rasti, in dosegel najvišjo raven v zadnjih devetih mesecih. Analitiki porast pripisujejo predvsem povečani proračunski porabi ob koncu leta in okrevanju gradbenega sektorja, ki se je po štirih mesecih prav tako vrnil v območje rasti. Izboljšanje je opaziti tudi v neproizvodnem sektorju, kjer se je indeks poslovne aktivnosti povzpel na 50,2 točke. Kljub spodbudnim decembrskim podatkom je povprečna vrednost indeksa PMI za celotno leto 2025 znašala 49,6 točke, kar ostaja na ravni lanskega leta. Podatki kažejo na okrepljeno zaupanje podjetij, saj je indeks optimizma dosegel najvišjo točko v zadnjih 21 mesecih, kar sovpada s pripravami na začetek novega petletnega gospodarskega načrta.

Cene plemenitih kovin so na svetovnih trgih doživele oster popravek navzdol, potem ko je čikaška blagovna borza (CME) nepričakovano zvišala zahteve po kritju (margin requirements) za terminske pogodbe. Odločitev borze, namenjena obvladovanju ekstremne volatilnosti, je sprožila množične razprodaje, pri čemer je cena zlata v enem dnevu upadla za 4,5 odstotka. Še večji pritisk je občutil trg srebra, kjer se je vrednost po doseženem zgodovinskem vrhu nad 84 dolarji za unčo znižala za približno 8 odstotkov, v določenih trenutkih trgovanja pa celo za 9 odstotkov, ko je padla pod mejo 71 dolarjev. K padcu cen je poleg tehničnih ukrepov borze prispevalo tudi domnevno umirjanje geopolitičnih napetosti, kar je zmanjšalo povpraševanje po varnih naložbah. Do preobrata je prišlo v obdobju izrazite tržne evforije, ko so mali vlagatelji na spletnih platformah poročali o nevzdržni rasti in tveganju pregrevanja trga. Skladno z odločitvijo CME so se zvišale kritne zahteve za večino kovinskih pogodb, kar je investitorje prisililo v zapiranje pozicij ali zagotavljanje dodatnega kapitala, to pa je povzročilo največji dnevni padec nekaterih skladov s srebrom v zadnjih petih letih.

Cene srebra so v ponedeljek na svetovnih trgih doživele izjemno volatilnost, ko so po dosegu rekordne vrednosti nad 80 dolarjev za unčo strmoglavile za približno 11 odstotkov. Na indijski borzi MCX so terminske pogodbe za marec sprva poskočile za 6 odstotkov na rekordnih 254.174 rupij za kilogram, vendar se je trend v nadaljevanju trgovanja obrnil. Močan upad so zabeležile tudi druge plemenite kovine; zlato se je pocenilo za 4,5 odstotka, medtem ko je platina izgubila več kot 14 odstotkov vrednosti. Tržni analitiki pripisujejo preobrat unovčevanju dobičkov ob koncu leta in umirjanju geopolitičnih napetosti. K padcu cen so dodatno prispevale nepotrjene govorice o množičnih pozivih h kritju (margin calls) na trgu srebra, ki so se razširile po družbenih omrežjih. Kljub trenutnemu popravku skladi, ki sledijo cenam srebra, kot je iShares Silver Trust (SLV), še vedno beležijo visoko letno rast, vlagatelji pa plemenite kovine še naprej obravnavajo kot varno zatočišče v luči šibkega dolarja. Finančni trgi ostajajo previdni, saj so se cene od rekordnih 83,62 dolarja hitro spustile v območje med 71 in 73 dolarjev, kar kaže na povečano tveganje v sektorju surovin.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru za leto 2026 poudaril krepitev kitajskega gospodarstva in ponovil neomajno stališče glede Tajvana. Po njegovih navedbah je kitajsko gospodarstvo v letu 2025 doseglo približno petodstotno rast, s čimer so se okrepile nacionalna obramba, tehnološka moč in splošna blaginja države. Ši je v svojem govoru izpostavil, da se kakovost življenja v kitajskih gospodinjstvih izboljšuje, država pa vztrajno napreduje na poti do celovite modernizacije. Poseben poudarek je predsednik namenil vprašanju Tajvana, pri čemer je dejal, da je ponovna združitev domovine zgodovinska nujnost, ki je ni mogoče ustaviti. Poudaril je globoke sorodstvene vezi med prebivalci na obeh straneh Tajvanske ožine. Mediji so ob tem opozorili tudi na vizualne spremembe kitajskega voditelja skozi leta, saj so uporabniki družbenih omrežij primerjali njegove nastope od leta 2014 dalje. Nagovor prihaja v času, ko Kitajska napoveduje nove naložbene cikle za leto 2026, s katerimi želi ohraniti stabilnost in razvojni zagon kljub globalnim negotovostim.

Wall Street je leto 2025 zaključil blizu rekordnih vrednosti, pri čemer je rast tehnoloških delnic prevladala kljub zaskrbljenosti glede Trumpovih carin. Kljub temu so ameriške delnice v sredo padle, pri čemer je Dow Jones izgubil več kot 300 točk. Samsung je v začetku leta 2026 objavil, da se osredotoča na nov čip HBM4.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung se je v Pekingu srečal s Xi Jinpingom, kjer je kitajska stran zahtevala jasno izjavo o nasprotovanju neodvisnosti Tajvana, na kar naj bi se Južna Koreja izognila hitremu odzivu. Lee Jae-myung je obiskal tudi Šanghaj in poudaril skupno zgodovino odpora proti japonski agresiji. Medtem pa naj bi ZDA širile obseg delovanja ameriških sil v Južni Koreji, da bi se pripravile na morebitne izredne razmere v zvezi s Tajvanom.

Chung Euisun iz Hyundai Motor Group je izjavil, da mora podjetje postaviti umetno inteligenco v središče svoje strategije za zagotovitev prihodnosti. Nvidia je na sejmu CES 2026 predstavila Alpamayo, novo platformo umetne inteligence za avtonomna vozila, ki bo debitirala v novem Mercedes-Benz CLA. Nvidia ima ambiciozne načrte, da bo s to tehnologijo opremila vsa vozila. Elon Musk je predstavil konkurenco Teslinemu sistemu FSD.

Kitajski proizvajalec avtomobilov BYD je v letu 2025 presegel Teslo in postal vodilni na področju električnih vozil. Podjetje je objavilo, da je prodalo 2,26 milijona enot, s čimer je postavilo nov svetovni rekord.

Ameriška korporacija Tesla je po več letih prevlade izgubila naziv največjega svetovnega proizvajalca povsem električnih avtomobilov. Glede na zadnje podatke o globalni prodaji je vodilni položaj prevzelo kitajsko podjetje BYD, ki je po številu prodanih enot prehitelo ameriškega tekmeca. Ta premik potrjuje vse močnejši vpliv Kitajske na svetovnem trgu električne mobilnosti in predstavlja pomemben mejnik v avtomobilski industriji. Strokovnjaki padec Tesle pripisujejo več dejavnikom, med katerimi izstopata ostra konkurenca na mednarodnih trgih in zmanjšanje prodaje v tujini. Poleg gospodarskih dejavnikov nekateri poročevalci izpostavljajo tudi vpliv politike glavnega izvršnega direktorja podjetja Elona Muska, ki naj bi vplivala na ugled znamke. Medtem ko se Tesla spopada z upadom dobav, BYD izkorišča svojo močno vertikalno integracijo in rastoče povpraševanje na domačem ter tujih trgih. Analiza prodajnih številk kaže, da je Teslin odbyt v zadnjem obdobju začel stagnirati ali celo upadati, medtem ko kitajski tekmec beleži strmo rast. Ta trend nakazuje na strukturne spremembe v panogi, kjer kitajski proizvajalci s konkurenčnimi cenami in napredno tehnologijo baterij vse uspešneje izzivajo uveljavljene zahodne blagovne znamke. Dogajanje bo imelo dolgoročne posledice za globalno strategijo prehoda na nizkoogljično družbo in razporeditev moči v svetovnem gospodarstvu.

Ameriški finančni trgi so v začetku leta 2026 stopili v obdobje povečane negotovosti, medtem ko se tri ključna podjetja na področju umetne inteligence (UI) in vesoljske tehnologije — SpaceX, OpenAI in Anthropic — pripravljajo na vstop na borzo. Kljub napovedim o rekordnih javnih ponudbah delnic (IPO), ki bi lahko dosegle vrednosti več sto milijard dolarjev, vlagatelje skrbi upravičenost ogromnih naložb v UI. Do leta 2026 naj bi naložbe v opremo in infrastrukturo UI dosegle 500 milijard dolarjev, vendar se industrija spopada z vprašanji o zanesljivosti in finančni vzdržnosti teh sistemov po prvotnem navdušenju v preteklih letih. Na avtomobilskem trgu je prišlo do zgodovinskega premika, saj je kitajski proizvajalec BYD v letu 2025 s prestola največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil izrinil ameriško Teslo. Teslina prodaja je padla za več kot osem odstotkov, kar strokovnjaki pripisujejo močni konkurenci, odpravi ameriških davčnih olajšav in upadu priljubljenosti Elona Muska na ključnih trgih zaradi njegovih političnih stališč. Medtem ko so tehnološke delnice na Wall Streetu v začetku leta sprva beležile rast, so do konca trgovanja v petek ti dobički izpuhteli, indeks S&P 500 pa je zdrsnil za 0,1 odstotka, kar nakazuje na previdnost vlagateljev v novem letu.

Svetovno finančno krajino ob koncu leta 2025 zaznamujejo premiki v tehnološkem sektorju, kriptovalutah in avtomobilski industriji. Kitajsko podjetje BYD je uradno prehitelo ameriško Teslo in postalo največji proizvajalec električnih vozil na svetu, potem ko je v letu 2025 dobavilo 4,6 milijona vozil. Hkrati se finančni trgi pripravljajo na eno najpomembnejših obdobij javnih ponudb delnic (IPO) v zgodovini, saj so podjetja SpaceX, OpenAI in Anthropic napovedala načrte za vstop na borzo v letu 2026, pri čemer vrednotenje OpenAI že presega 500 milijard dolarjev. Na področju maloprodajnega trgovanja je platforma Robinhood poročala o umirjanju dejavnosti svojih strank po rekordnem oktobru. Kljub rasti prihodkov od trgovanja s kriptovalutami in opcijami, analitiki za leto 2026 napovedujejo nižje donose indeksa S&P 500. Medtem ko se trg nezamenljivih žetonov (NFT) sooča s presežkom ponudbe in padcem cen, pa fintech podjetja, kot sta Polymarket in Kalshi, beležijo rekordne investicije v višini več milijard dolarjev. Trump Media je medtem napovedal partnerstvo s Crypto.com za distribucijo digitalnih žetonov delničarjem, kar je povzročilo kratkotrajno rast vrednosti njihovih delnic.

Energetsko podjetje Nicor Gas je v ameriški zvezni državi Illinois vložilo zahtevo za novo povišanje tarif za zemeljski plin, ki bi povprečni mesečni račun gospodinjstva povečalo za približno šest dolarjev. Gre za šesto tovrstno zahtevo po letu 2017, ki prihaja le dva meseca po tem, ko je državni regulator že odobril zvišanje cen v višini dobrih štirih dolarjev. Če bo predlog sprejet, se bodo stroški za 2,3 milijona odjemalcev v manj kot desetletju povišali za skoraj 170 odstotkov, kar po mnenju zagovornikov potrošnikov presega povišanja vseh drugih večjih energetskih podjetij v regiji. Podjetje Nicor utemeljuje potrebo po dodatnih 221 milijonih dolarjev s nujnimi investicijami v posodobitev zastarele infrastrukture, vključno z zamenjavo 45 milj cevovodov in vzdrževanjem dodatnih 400 milj plinovodnega omrežja. Ta trend poviševanja stroškov sovpada s širšimi težavami na področju ameriške energetske politike, kjer se gospodinjstva po vsej državi soočajo z rastočimi stroški, medtem ko kritiki opozarjajo na negativne učinke deindustrializacije in zelenega prehoda. Analitiki opozarjajo, da so obsežne investicije v razogljičenje svetovnega gospodarstva, ki so po nekaterih ocenah dosegle 20 bilijonov dolarjev, le minimalno zmanjšale odvisnost od fosilnih goriv. Medtem ko so zahodne države uvajale stroge okoljske dajatve in subvencionirale obnovljive vire, je Kitajska okrepila svojo prevlado na trgu sončnih in vetrnih komponent ob sočasnem odpiranju novih premogovnih elektrarn. Ta razhajanja v energetskih politikah po mnenju kritikov slabijo srednji razred in zmanjšujejo konkurenčnost zahodnega gospodarstva.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2025 izpostavil izjemen tehnološki vzpon države, ki ga zaznamujejo preboji na področju umetne inteligence (UI) in robotike. Kljub ameriškim omejitvam pri izvozu naprednih polprevodnikov so kitajska podjetja, kot je DeepSeek, razvila stroškovno učinkovite modele UI, ki zaobilaze obstoječe sankcije. Ši je poudaril, da je kitajski bruto domači proizvod (BDP) leta 2025 dosegel 140 bilijonov juanov (približno 20 bilijonov dolarjev), s čimer je država izpolnila cilje petletnega načrta in ohranila stabilno petodstotno gospodarsko rast. Na trgu strojne opreme za UI se odvijajo obsežni premiki, saj podjetje ByteDance za leto 2026 načrtuje nakup Nvidijinih čipov H200 v vrednosti 14 milijard dolarjev, kar predstavlja znatno povečanje glede na letošnje investicije. Čeprav je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa odobrila izvoz teh specifičnih procesorjev, Peking formalne odobritve za nakup še ni podal, saj želi zaščititi domačo industrijo polprevodnikov. Hkrati se v tekmo za prevlado na področju pomnilniških čipov HBM4 vrača južnokorejski Samsung, ki po navedbah vodstva podjetja že prejema pozitivne odzive strank glede konkurenčnosti svojih novih produktov, kar signalizira ponovni vzpon tehnološkega giganta v tem ključnem segmentu.

Delnice so se v Evropi v torek odprle mešano, potem ko so v Aziji zdrsnile, saj so nekatere regionalne trge zaključile trgovanje za leto. Cene surove nafte so se rahlo povečale, zlato in srebro pa sta nadaljevala svojo rast. Pomembnejše azijske borze, vključno s Tokiom in Seulom, so bile v sredo zaprte zaradi novoletnih praznikov, trgovanje pa je bilo mešano na tistih borzah, ki so ostale odprte.

Kitajska je zvišala carine na uvoz govejega mesa iz vseh držav, kar bo po ocenah prizadelo Avstralijo za več kot milijardo dolarjev izvoza. Avstralski ministri so izrazili razočaranje nad novo trgovinsko politiko, industrijska skupina pa opozarja na škodo v vrednosti več kot milijarde dolarjev v trgovini med Avstralijo in Kitajsko.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v zadnjem četrtletju leta 2025 zabeležil 16-odstotni upad dobav vozil v primerjavi z enakim obdobjem lani, s čimer je podjetje izgubilo naziv največjega svetovnega prodajalca električnih vozil. Skupno je Tesla v četrtem četrtletju kupcem dostavila 418.227 vozil, kar je manj od pričakovanj analitikov in precej pod rezultatom kitajskega tekmeca BYD, ki je zasedel prvo mesto na svetovnem trgu. Letna raven prodaje se je prav tako znižala za približno 9 odstotkov, kar predstavlja drugo zaporedno leto upada prodaje za podjetje pod vodstvom Elona Muska. Kljub negativnim prodajnim rezultatom se je vrednost Teslinih delnic na borzi po objavi podatkov presenetljivo zvišala za skoraj dva odstotka. Analitiki ocenjujejo, da so bili vlagatelji že vnaprej pripravljeni na slabše rezultate, saj je podjetje konec decembra nenavadno objavilo konservativne napovedi, da bi ublažilo odziv trga. Upad prodaje sproža resna vprašanja o stabilnosti Teslinega osnovnega avtomobilskega poslovanja v času vse močnejše konkurence kitajskih proizvajalcev, ki s cenovno dostopnejšimi modeli hitro prodirajo na globalni trg.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v preteklem letu izgubil položaj vodilnega svetovnega ponudnika, saj ga je po številu prodanih vozil prehitel kitajski tekmec BYD. Tesla je lani prodala 1,64 milijona vozil, kar predstavlja devetodstotni upad v primerjavi z letom 2024. Še posebej izrazit padec je podjetje pod vodstvom Elona Muska zabeležilo v zadnjem četrtletju, ko se je prodaja na letni ravni znižala za 15,6 odstotka. Medtem je BYD v istem obdobju prodal 2,26 milijona vozil in s tem prevzel primat na trgu. Strokovnjaki padec prodaje Tesle pripisujejo več dejavnikom, med katerimi izstopa ukinitev ameriških zveznih davčnih olajšav v višini 7500 dolarjev. Poleg ostre konkurence na kitajskem trgu, ki velja za največjega na svetu, analitiki opozarjajo tudi na vpliv osebnosti Elona Muska. Njegovo aktivno sodelovanje v administraciji Donalda Trumpa naj bi odvrnilo del okoljsko ozaveščenih kupcev, ki so se posledično odločili za konkurenčne znamke. BYD svojo rast krepi predvsem v Evropi in Avstraliji, kjer kupce privablja z nižjimi cenami v primerjavi z ameriškimi tekmeci.

Tajvanski dolar je na zadnji trgovalni dan leta 2025 trgovanje končal pri vrednosti 31,438 za ameriški dolar, s čimer je v celotnem letu pridobil 1,343 enote oziroma 4,27 odstotka vrednosti. S tem se je končalo triletno obdobje nenehnega padanja vrednosti tajvanske valute, ki se je začelo leta 2022. Kljub rahlemu upadu na zadnji dan trgovanja, ko je valuta izgubila 0,01 tajvanskega dolarja, je leto zaznamovala visoka volatilnost, ki so jo povzročali predvsem geopolitični pretresi in negotova denarna politika ameriške centralne banke Federal Reserve. Medtem ko je devizni trg ob koncu leta kazal znake stabilizacije, je tajvanska borza zadnji trgovalni dan končala z rekordnimi vrednostmi, saj je osrednji indeks presegel mejo 29.000 točk. Analitiki ocenjujejo, da so h krepitvi valute v letu 2025 prispevali predvsem tuji kapitalski prilivi, čeprav je trg maja doživel močan pretres in odliv sredstev. Za leto 2026 finančne institucije napovedujejo nadaljnjo krepitev tajvanske valute, k čemur naj bi prispevala večja preglednost finančnih tokov med Tajvanom in Združenimi državami Amerike.

Keysight Technologies je predstavil novo programsko rešitev za zagotavljanje zanesljivosti sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci. Socure se je pridružil skupnosti WEF Unicorn in bo sodeloval v Davosu 2026, s poudarkom na zaupanja vredni identiteti. Ministrstvo za obrambo ZDA išče rešitve za uporabo UI/ML pri ocenjevanju sprejetja ničelne zaupnosti. Ping Identity je zaključil prevzem podjetja Keyless in dodal biometrijo brez znanja v svojo ponudbo. Izvršni Yuan je zaključil srečanje o znanosti in tehnologiji v Taipeiju, kjer so načrtovali nove načine uporabe tajvanske umetne inteligence za gospodarski razvoj.

CME Group je zvišal marže za terminske pogodbe na srebro na 25.000 dolarjev zaradi naraščajočih cen in skrbi glede manipulacije trga. Ta poteza naj bi nadzorovala ceno srebra v času povečanega povpraševanja. Medtem so azijske borze zabeležile mešane rezultate, medtem ko se ameriški dolar giblje blizu najnižje vrednosti v zadnjih treh mesecih. Analitiki napovedujejo, da bo XRP leta 2026 prekosil zlato in srebro, kljub nedavnemu upadu vrednosti v primerjavi z rastjo srebra.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 prodal več kot 2,2 milijona električnih vozil, s čimer je prehitel Teslo in postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil. Prodaja BYD je za več kot pol milijona presegla prodajo Tesle, ki je v istem letu dobavila 1,64 milijona vozil, kar je 9 % manj kot leto prej.

Ameriško podjetje Tesla v lasti milijarderja Elona Muska je prvič v svoji zgodovini izgubilo položaj vodilnega svetovnega prodajalca električnih vozil na letni ravni. Po podatkih, ki jih je objavila agencija Bloomberg, je primat prevzel kitajski tekmec BYD Co. Čeprav je Tesla v zadnjem četrtletju leta presegla pričakovanja analitikov, to ni zadostovalo za ohranitev prvega mesta pred kitajskim velikanom, ki vztrajno krepi svoj tržni delež. Preobrat na trgu električnih avtomobilov odraža spreminjajočo se dinamiko v avtomobilski industriji, kjer kitajski proizvajalci z močno državno podporo in vertikalno integrirano proizvodnjo postajajo vse bolj dominantni. BYD je s široko paleto cenovno dostopnejših modelov uspel nagovoriti širši krog potrošnikov, medtem ko se je Tesla v zadnjem obdobju spopadala z vprašanji glede osvežitve svoje flote in cenovne politike. Ta premik pomeni pomemben mejnik v globalnem prehodu na trajnostno mobilnost, saj kitajska podjetja zdaj narekujejo tempo rasti v sektorju.

Tesla je izgubila vodilni položaj v prodaji električnih vozil, delno zaradi upora kupcev proti desničarski politiki Elona Muska, prenehanja davčnih olajšav v ZDA in močne konkurenčnosti iz tujine. Medtem ko je BYD prehitel Teslo v prodaji, pa analitiki menijo, da niti eno podjetje ni imelo posebej uspešnega leta v primerjavi s podjetji kot je Kia.

Tesla je izgubila položaj vodilnega svetovnega prodajalca električnih vozil, saj so njene prodajne številke v letu 2025 upadle zaradi zmanjšanja povpraševanja, ukinitve spodbud v ZDA in vse večje konkurence. Medtem ko Musk stavi na umetno inteligenco in robotaksije, BYD krepi svojo prisotnost na globalnem trgu električnih vozil.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naziv največjega svetovnega proizvajalca električnih avtomobilov, saj ga je po prodajnih rezultatih prehitel kitajski tekmec BYD. Čeprav je Tesla v zadnjem četrtletju leta zabeležila padec dobav, je BYD s svojo agresivno cenovno politiko in širitvijo na mednarodne trge uspel prevzeti vodilni položaj na trgu. To pomeni zgodovinski premik v avtomobilski industriji, saj je ameriško podjetje prvič po dolgem obdobju prevlade moralo priznati premoč kitajskemu podjetju. Analitiki poudarjajo, da so h končnemu rezultatu prispevali predvsem raznolika ponudba modelov kitajskega velikana in nižji proizvodni stroški, kar je podjetju BYD omogočilo nagovarjanje širšega kroga potrošnikov. Tesla se je v tem obdobju spopadala z večjimi logističnimi izzivi in ostrejšo konkurenco na ključnih trgih, vključno z Evropo in Kitajsko. Prevlada podjetja BYD ob koncu leta 2025 potrjuje rastočo moč kitajske avtomobilske industrije v globalnem prehodu na zeleno mobilnost.

Delnice ameriškega proizvajalca električnih vozil Tesla so se ob začetku trgovanja v letu 2026 podražile, čeprav je podjetje v zadnjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 16-odstotni padec dobav vozil. V zadnjem trimesečju leta 2025 je podjetje pod vodstvom Elona Muska kupcem dostavilo 418.227 vozil, kar je manj od pričakovanj in bistveno manj kot v enakem obdobju leto poprej. Na letni ravni so se dobave zmanjšale za 8,6 odstotka na skupno 1,6 milijona vozil, kar pomeni, da je prodaja upadla že drugo leto zapored. Kljub negativnim prodajnim trendom so vlagatelji na borzi Nasdaq pokazali optimizem, saj se je vrednost delnice TSLA v predmarketnem trgovanju zvišala za približno dva odstotka. Analitiki ocenjujejo, da trg nagrajuje Teslin premik k umetni inteligenci in avtomatizaciji, vključno s projektom robotaksijev. Pozitiven vpliv na ugled znamke naj bi imel tudi umik Elona Muska iz aktivne vloge v vladnem oddelku za učinkovitost (DOGE), kar je v preteklosti odvračalo del progresivnih kupcev. Podjetje bo podrobne finančne rezultate za zadnje četrtletje razkrilo 28. januarja, ko bodo znani tudi vplivi nižje prodaje na profitne marže.

Kitajski borzni indeks Shanghai Composite je leto 2025 zaključil z rastjo 0,09 % in dosegel 3968,84 točke, kar je skupno 18,41-odstotna rast na letni ravni, kar je najboljši rezultat po letu 2019. Indeks ChiNext je upadel za 1,23 %, vendar je kljub temu zabeležil 49,57-odstotno rast v celotnem letu. Hongkonški indeks Hang Seng je dosegel najboljši letni rezultat v zadnjih osmih letih, saj je zrasel za 5570 točk ali 27,8 %. Indeks Hang Seng biotehnologije je prekinil štiriletni trend padanja in poskočil za 64,5 %. Kitajski juan je zabeležil 4,43-odstotno rast v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je največja letna rast v zadnjih petih letih.

Medtem ko prevzem podjetja Manus AI s strani Mete za dve milijardi dolarjev vzbuja navdušenje, so se pojavili tudi pomisleki glede morebitnega odtoka strokovnjakov za umetno inteligenco iz Kitajske. Poleg tega se je izkazalo, da podjetje OpenAI ponuja najvišje plačne pakete v Silicijevi dolini, s čimer prekaša tudi Meto. Analitiki napovedujejo, da bi lahko nekatera podjetja, ki so v letu 2025 zaostajala na področju umetne inteligence, v letu 2026 dosegla izjemen napredek.

Indijsko ministrstvo za finance je v torek uradno uvedlo triletne uvozne carine na določene jeklene izdelke, s čimer želi zaščititi domačo industrijo pred pritokom poceni blaga, predvsem iz Kitajske. Po navedbah vladnega odloka bodo carine v prvem letu znašale 12 odstotkov, v drugem letu 11,5 odstotka, v zadnjem letu pa se bodo znižale na 11 odstotkov. Ukrep sledi večmesečnim razpravam o potrebi po zaščitnih mehanizmih, potem ko se je izkazalo, da predhodni začasni ukrepi niso zadostovali za dolgoročno stabilizacijo trga. Odločitev New Delhija prihaja v času zaostrenih svetovnih trgovinskih odnosov, povezanih s kitajskim izvozom jekla, hkrati pa sledi podobnim protekcionističnim ukrepom, ki so jih že sprejele Združene države Amerike. Indijska vlada s tem korakom neposredno naslavlja težave domačih proizvajalcev, ki so se v zadnjem obdobju spopadali z nelojalno konkurenco subvencioniranega kitajskega jekla. Čeprav se carine nanašajo na širok nabor izdelkov, so določene izjeme še vedno predvidene, vendar vlada poudarja, da je primarni cilj vzpostavitev pravičnejših pogojev na domačem trgu.

Kitajski predsednik Xi Jinping se je sestal z južnokorejskim predsednikom Leejem Jae-myungom. Po mnenju varnostnih strokovnjakov naj bi Kitajska zahtevala, da Južna Koreja ponovno potrdi spoštovanje načela "ene Kitajske" in nasprotuje širitvi misije ameriških sil v Južni Koreji. V zameno naj bi Kitajska odpravila prepoved potovanj v Južno Korejo in obljubila podvojitev števila kitajskih turistov, kar naj bi bil del strategije za oslabitev zavezništva med ZDA, Japonsko in Južno Korejo ter indo-pacifiškega demokratičnega zavezništva.

Šanghajska borza je zabeležila osmo zaporedno rast, medtem ko so ameriške delnice ob prazničnem trgovanju nekoliko padle. Zlato in srebro sta dosegla nove rekordne vrednosti, pri čemer je srebro preseglo 75 ameriških dolarjev za unčo. Neuspešni posli z 10-letnimi državnimi obveznicami so dosegli 30,5 milijarde ameriških dolarjev. Analitiki pričakujejo nadaljnjo rast delnic v celinski Kitajski ob okrevanju gospodarstva in krepitvi juana. Rast cen plemenitih kovin je posledica negotovosti glede ameriške politike in pričakovanih znižanj obrestnih mer s strani Federal Reserve.