V stranki DPP se v Kaohsiungu in Tainanu odvija intenzivna kampanja pred predizbori za župana. V Kaohsiungu se za nominacijo potegujejo poslanci邱議瑩 (Qiu Yiying), 林岱樺 (Lin Daihua), 賴瑞隆 (Lai Ruilong) in 許智傑 (Xu Zhijie), ki so v zadnjem tednu pred volitvami organizirali različne dogodke, vključno s parado vozil in velikimi zborovanji. V Tainanu pa je poslanec 林俊憲 (Lin Junxian) organiziral zborovanje v okrožju Annan, ki velja za trdnjavo poslanke 陳亭妃 (Chen Tingfei). Podporo mu je izrazil tudi nekdanji premier 蘇貞昌 (Su Zhenchang), ki je izpostavil tri ključne zahteve za prihodnjega župana.

Kitajski predsednik Ši Džinping se je v ponedeljek v Pekingu sestal z južnokorejskim predsednikom Li Džae Mjungom. Glavni namen srečanja je bila krepitev strateškega partnerstva in gospodarskega sodelovanja med državama. Ši je med pogovori poudaril pomen pravilnih strateških odločitev Južne Koreje, medtem ko je Li izrazil prizadevanja za vzpostavitev novega obdobja v dvostranskih odnosih. Obisk kitajskega voditelja predstavlja pomemben diplomatski premik, saj gre za prvi tovrstni obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po več letih. Državnika sta razpravljala o stabilnosti v regiji in poglobitvi trgovinskih vezi, kar je ključno za obe gospodarstvi v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer. Kitajska stran je izpostavila potrebo po avtonomni zunanji politiki Seula, ki ne bi bila podvržena zunanjim pritiskom, medtem ko je Južna Koreja iskala zagotovila za mir na Korejskem polotoku. Srečanje sledi Leejevemu prihodu v Peking v začetku januarja, kar je napovedalo otoplitev odnosov med azijskima velesilama.

Kitajsko ministrstvo za finance in davčna uprava sta napovedala znižanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) pri prodaji nepremičnin, ki so v lasti manj kot dve leti. Nova uredba, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 2026, znižuje davčno stopnjo s 5 % na 3 %, medtem ko prodaja nepremičnin, ki so v lasti več kot dve leti, ostaja oproščena plačila DDV. Gre za prvo tovrstno spremembo po devetih letih, s katero želi Peking povečati likvidnost na sekundarnem trgu in zmanjšati stroške za lastnike, ki se soočajo s hitro prodajo ali špekulativnim trgovanjem. Kljub ukrepom so analitiki pri investicijski banki JPMorgan Chase skeptični glede dejanskega učinka teh sprememb na trg. Po njihovem mnenju so prihranki za prodajalce minimalni in verjetno ne bodo bistveno izboljšali pričakovanj kupcev glede gibanja cen nepremičnin. Medtem ko Hongkong beleži povečano aktivnost zaradi nižjih stopenj kolkovin in rastočih najemnin, ki najemnike spodbujajo k nakupu lastnih domov, osrednji kitajski trg še vedno išče stabilnost sredi širših gospodarskih negotovosti in spremenljivih obrestnih mer.

Indijska vlada je uradno uvedla zaščitne carine na uvoz določenih jeklenih izdelkov iz Kitajske in Vietnama, da bi omejila nenaden porast uvoza in zaščitila domačo industrijo. Po navedbah indijskega finančnega ministrstva bodo carine veljale tri leta, pri čemer se bodo stopnje postopoma zniževale. V prvem letu bo dajatve znašala 12 odstotkov, v drugem letu 11,5 odstotka, v zadnjem tretjem letu pa se bo stopnja znižala na 11 odstotkov. Ukrep je bil sprejet kot odziv na močan pritisk kitajskega jekla na indijski trg, kar je povzročilo nestabilnost pri lokalnih proizvajalcih. Gre za klasičen primer trgovinske zaščite, s katero želi New Delhi preprečiti damping in zagotoviti konkurenčnost domačega gospodarstva. Carine se nanašajo na specifične jeklene izdelke, ki so v zadnjem obdobju preplavili trg zaradi upada povpraševanja v drugih svetovnih regijah in kitajskih izvoznih presežkov. Odločitev odraža širši trend v azijsko-pacifiški regiji, kjer se države vse pogosteje spopadajo s trgovinskimi neravnovesji s pomočjo protekcionističnih ukrepov.

Volvo je predstavil novi električni SUV EX60, ki naj bi imel doseg 800 kilometrov in hitro polnjenje. General Motors se sooča z zmanjšanjem investicij v električna vozila za 4,5 milijarde funtov zaradi padca povpraševanja. Renault razvija novo platformo za električna vozila srednje velikosti s "super hibridno" tehnologijo, ki vključuje majhen bencinski motor za podaljšanje dosega. Kia je predstavila nov vstopni električni model EV2 z dosegom do 386 kilometrov.

Predsednik Južne Koreje Lee Jae-myung je začel tridnevni državniški obisk na Kitajskem, prvi po osmih letih. V Pekingu se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer sta se pogovarjala o odnosih med državama. Med obiskom je Lee Jae-myung prejel najvišje državne časti. Njegova soproga, Kim Hye-kyung, se je srečala s soprogo kitajskega predsednika, Peng Liyuan, s katero sta izmenjali prijateljske besede.

Kitajsko podjetje BYD naj bi leta 2025 prehitelo Teslo in postalo največji svetovni proizvajalec električnih vozil po letni prodaji.

Ameriško podjetje Boston Dynamics je na sejmu potrošniške elektronike CES 2026 v Las Vegasu razkrilo končno, proizvodno različico svojega humanoidnega robota Atlas. Robot, ki je plod dolgoletnega razvoja in testiranj, je zdaj pripravljen na vstop v industrijska okolja. Prve enote bosta prejela večinski lastnik podjetja Hyundai in tehnološki velikan Google DeepMind, ki s podjetjem sodeluje na področju umetne inteligence. Generalni direktor Robert Playter je ob predstavitvi poudaril, da gre za njihov najboljši izdelek doslej, ki bo korenito spremenil delovne procese v industriji. Novi Atlas je zasnovan za avtonomno opravljanje širokega nabora industrijskih nalog, odlikujeta pa ga vzdržljivost in moč. Po navedbah proizvajalca lahko robot dvigne bremena do teže 50 kilogramov in deluje v ekstremnih temperaturnih pogojih od -20 do 40 stopinj Celzija. Poleg avtonomnega delovanja omogoča tudi upravljanje na daljavo preko tabličnega vmesnika, njegov doseg pa znaša do 2,3 metra. Napredna zasnova poudarja zanesljivost in doslednost, kar sta ključna pogoja za uporabo v proizvodnih linijah in logističnih centrih. Projekt Atlas se je v javnosti prvič pojavil že leta 2011, prehod iz laboratorijskih prototipov v serijsko proizvodnjo pa predstavlja pomemben mejnik za celotno panogo mobilne robotike. Robotika se s tem premika iz faze demonstracijskih zmogljivosti, kjer so roboti izvajali akrobacije in plesne točke, v praktično in ekonomsko upravičeno uporabo v težki industriji. Pričakuje se, da bodo prve delovne namestitve v tovarnah stekle še v teku letošnjega leta.

Norveška je leta 2025 zabeležila rekordno prodajo električnih vozil, ki je dosegla 96 % vseh novih avtomobilov. Država se hitro približuje popolni izločitvi bencinskih in dizelskih vozil iz prodaje.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je v letu 2025 uradno prevzel naziv največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, s čimer je s prvega mesta izrinil ameriškega pionirja Tesla. Čeprav končni podatki za podjetje Tesla še niso v celoti objavljeni, so prodajni rezultati kitajskega velikana tako prepričljivi, da je menjava na vrhu po mnenju tržnih analitikov neizbežna. BYD je kljub nekaterim nihanjem v zadnjih mesecih leta uspel ohraniti visoko rast in prehiteti ameriškega tekmeca. Vzpon podjetja BYD na vodilni položaj odraža širši trend prevlade kitajske avtomobilske industrije na področju e-mobilnosti. Podjetje je svojo prednost zgradilo na agresivni globalni širitvi, raznoliki ponudbi modelov ter obvladovanju celotne dobavne verige, vključno z lastno proizvodnjo baterij. Medtem ko se je Tesla spopadala z vprašanji glede osvežitve svoje flote, je BYD hitro prilagajal svojo ponudbo različnim cenovnim razredom in trgom.

Kitajski proizvajalec avtomobilov BYD naj bi po napovedih analitikov prehitel ameriško Teslo po številu prodanih električnih vozil v letošnjem letu. Do konca novembra je BYD prodal 2,07 milijona električnih vozil, medtem ko je Tesla do konca septembra prodala 1,22 milijona.

Nekdanji kanadski diplomat Michael Kovrig je opozoril predsednika kanadske vlade Marka Carneyja, naj bo med prihajajočim obiskom na Kitajskem previden glede tveganj gospodarske prisile. Kovrig, ki je zdaj višji svetovalec za Azijo pri mednarodni krizni skupini, poudarja, da mora Kanada ostati neomajna pri zagovarjanju svojih interesov in temeljnih vrednot, medtem ko si prizadeva za ponovno vzpostavitev gospodarskih vezi. Obisk poteka v času, ko Kanada poskuša stabilizirati odnose s Pekingom po večletnih političnih in ekonomskih napetostih. Kovrig izpostavlja, da obnavljanje sodelovanja ne sme priti na račun popuščanja pri ključnih vprašanjih človekovih pravic in demokratičnih standardov. Po njegovem mnenju je nujno, da Ottawa nastopi s jasno vizijo, ki bo preprečila morebitno izkoriščanje gospodarske odvisnosti za politične pritiske. Analitiki poudarjajo, da so Kovrigova opozorila posebej tehtna zaradi njegove osebne izkušnje, saj je bil na Kitajskem zaprt skoraj tri leta. Njegov poziv k previdnosti odraža širšo zaskrbljenost kanadske javnosti in politike glede prihodnje smeri odnosov z drugo največjo svetovno ekonomijo, kjer se prepletajo nujnost trgovanja in nujnost zaščite suverenosti.

Azijski delniški trgi so prvi trgovalni dan v letu 2026 zabeležili rast, vendar strokovnjaki opozarjajo, da bi se lahko nadaljnji trend zviševanja vrednosti ustavil. Glavna vira zaskrbljenosti za investitorje sta morebitni pok mehurčka v sektorju umetne inteligence (AI) in vse večja razhajanja v obrestnih politikah azijskih držav. Ker je azijsko gospodarstvo močno vpeto v globalne dobavne verige tehnoloških velikanov, bi lahko vsakršen upad zaupanja na Wall Streetu neposredno prizadel regionalne borze. Analitiki pri Bloombergu izpostavljajo pet ključnih trendov, ki bodo oblikovali letošnje leto, pri čemer poudarjajo ranljivost podjetij, povezanih z razvojem umetne inteligence. Poleg tehnološkega tveganja bo na kapitalske trge vplivala tudi različna hitrost prilagajanja denarnih politik, saj nekatere države v regiji še vedno ohranjajo restriktivne ukrepe, medtem ko druge že razmišljajo o sproščanju. Ta negotovost povzroča previdnost med vlagatelji, kljub pozitivnemu začetku leta.

Kitajsko zagonsko podjetje Shanghai Biren Technology je v petek uspešno vstopilo na hongkonško borzo, kar predstavlja prvo javno ponudbo delnic (IPO) v tem finančnem središču v letu 2026. Delnice podjetja, ki se ukvarja z načrtovanjem grafičnih procesnih enot (GPU) za umetno inteligenco, so ob začetku trgovanja poskočile na 35,70 hongkonškega dolarja, kar je znatno nad izhodiščno ceno 19,60 hongkonškega dolarja. V določenem trenutku je rast dosegla celo 119 odstotkov, s čimer se je tržna vrednost podjetja povzpela na približno 11 milijard ameriških dolarjev. Podjetje je z izdajo 284,8 milijona delnic zbralo 5,58 milijarde hongkonških dolarjev (približno 717 milijonov ameriških dolarjev). Povpraševanje je bilo izjemno, saj so mali vlagatelji ponudbo presegli za več kot 2300-krat, institucionalni vlagatelji pa za 26-krat. Biren, ki je bil ustanovljen leta 2019, razvija procesorje, ki veljajo za domačo kitajsko alternativo tehnologiji ameriškega velikana Nvidia. Uspešen vstop na borzo potrjuje trend hitre komercializacije kitajskih podjetij na področju umetne inteligence, ki uživajo močno podporo Pekinga v prizadevanjih za tehnološko neodvisnost.

Kitajski proizvajalec avtomobilov BYD je po poročilih o prodajnih rezultatih za leto 2025 na poti, da prvič v zgodovini prehiti ameriško družbo Tesla na mestu največjega svetovnega prodajalca električnih vozil. Podatki, objavljeni 1. januarja, kažejo, da je BYD v preteklem letu dosegel rekordno prodajo, medtem ko se Tesla spopada s padajočim trendom dobav in pesimističnimi napovedmi analitikov. Medtem ko je BYD močno povečal svoj tržni delež, se je Tesla v zadnjem lanskem četrtletju soočila z znatnim upadom, njeno delnico pa v veliki meri ohranjajo le napovedi izvršnega direktorja Elona Muska o prihodnjem razvoju umetne inteligence in samovoznih tehnologij. Premoč podjetja BYD odraža širši premik v svetovni avtomobilski industriji, kjer kitajski proizvajalci s konkurenčnimi cenami in hitrim razvojem novih modelov spodkopavajo dolgoletno prevlado ameriških in evropskih podjetij. Tesla je sicer poskušala ublažiti negativne novice z objavo konzervativnih ocen, da bi pripravila trg na slabše rezultate, vendar pa podatki kažejo, da Model Y kljub statusu najbolje prodajanega modela ni uspel zadržati skupnega vodstva znamke pred naletom kitajske konkurence. Analitiki pričakujejo, da se bo trend rasti BYD nadaljeval tudi v prihodnje, kar postavlja pod vprašaj dolgoročno prevlado Tesle na trgu električne mobilnosti.

Kitajski veleposlanik v Beogradu Li Ming je v uradni izjavi ocenil, da sta Srbija in Kitajska v letu 2025 dosegli pomemben napredek v medsebojnih odnosih. Napovedal je, da bo leto 2026 prineslo še tesnejše sodelovanje, večje število skupnih projektov in nove investicije, kar bo neposredna posledica uresničevanja novega kitajskega petletnega načrta. Po njegovih besedah ta strateški dokument predstavlja izjemno priložnost za Srbijo, ki jo Peking obravnava kot ključno partnerico v regiji. Veleposlanik je poudaril, da se bo kitajsko-srbsko prijateljstvo v prihodnjem obdobju še krepilo, pri čemer bo poudarek na gospodarskem razvoju in infrastrukturnem povezovanju. Ming verjame, da bodo načrtovani ukrepi Kitajske omogočili stabilno rast in nove razvojne možnosti za srbsko gospodarstvo, kar utrjuje položaj Beograda kot osrednjega kitajskega zaveznika na Balkanu.

Stranka Minjindang je predlagala spremembo zakona o odnosih med Tajvanom in celinsko Kitajsko, da bi poudarila ločenost ozemelj. Ministrstvo za zdravje je izrazilo pripravljenost na razpravo o predlogu zakona o prihodnjih računih. Ekonomsko demokratično združenje je identificiralo devet spornih zakonov, ki jih podpira opozicija. Premier je zagrozil z zavrnitvijo podpisa spremembe zakona o finančni porazdelitvi. Ministrstvo za javno upravo je ponovno preučilo nadomestila za približno 180.000 upokojenih javnih uslužbencev.

Tesla je izgubila naziv najuspešnejšega svetovnega proizvajalca električnih vozil. Med razlogi za to naj bi bil revolt potrošnikov zaradi desničarske politike lastnika Ilona Muska.

Kitajska je uvedla 55-odstotne carine na uvoz govejega mesa, ki presega določene kvote, kar bo prizadelo več držav, vključno z Avstralijo. Avstralska vlada in industrijska združenja so izrazila razočaranje, saj bi lahko ta poteza ogrozila več kot milijardo avstralskih dolarjev (667 milijonov ameriških dolarjev) trgovine.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je uspešno izpolnil svoj letni prodajni cilj, kar ga postavlja v položaj, da v letu 2025 prehiti ameriško podjetje Tesla na mestu največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil. Po poročanju agencije Bloomberg je kitajsko podjetje v zadnjem lanskem četrtletju zabeležilo močno rast, medtem ko se je Tesla pod vodstvom Elona Muska spopadala z upadom tržnega deleža. To bi bilo prvič v zgodovini, da bi kitajsko podjetje preseglo ameriškega tekmeca po skupnem številu prodanih vozil na letni ravni. Kljub rekordnim rezultatom pa se podjetje BYD sooča z negotovimi obeti na domačem kitajskem trgu, kjer se gospodarske razmere zaostrujejo. Analitiki opozarjajo, da bo ohranitev vodilnega položaja zahtevala nadaljnjo agresivno širitev na mednarodne trge, zlasti v Evropo in jugovzhodno Azijo. Teslin padec je delno posledica starajoče se flote modelov in močne cenovne vojne, ki jo je na kitajskem trgu sprožil prav BYD s svojimi cenovno dostopnejšimi modeli.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je v letu 2025 postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil, s čimer je s prvega mesta izrinil ameriško podjetje Tesla. Po uradnih podatkih je BYD v preteklem letu prodal 4,6 milijona vozil, od tega 2,26 milijona popolnoma električnih modelov. Medtem ko je kitajski velikan beležil rast, se je Tesla spopadala s precejšnjim upadom prodaje. Dobave ameriškega podjetja so se v letu 2025 zmanjšale za 8,5 odstotka in so znašale 1.636.129 enot. Upad prodaje podjetja Tesla, ki je bil skoraj desetodstoten v primerjavi s predhodnim obdobjem, spremlja tudi zmanjšanje obsega proizvodnje. Podjetje je v letu 2025 proizvedlo manj vozil kot v letu 2024, kar potrjuje izgubo prevladujočega položaja na trgu. Analitiki pripisujejo uspeh družbe BYD predvsem agresivni širitvi na tuje trge in raznoliki ponudbi modelov, ki so cenovno dostopnejši od konkurence, kar je ključno vplivalo na spremembo razmerij moči v avtomobilski industriji.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je na svoji spletni strani za odnose z vlagatelji prvič javno objavil analitski konsenz o ocenah prodaje za četrto četrtletje leta 2025. Poznavalci trga ocenjujejo, da je ta nenavadna poteza namenjena pripravi vlagateljev na slabše poslovne rezultate, ki so posledica vse večje konkurence in upada povpraševanja. Kljub temu podjetje in njegov izvršni direktor Elon Musk vztrajata pri trditvi, da je Model Y že tretje leto zapored postal najbolje prodajano vozilo na svetu, kar bi bil zgodovinski mejnik za električna vozila. Analitiki opozarjajo na neskladja med Teslinimi optimističnimi izjavami in dejanskim stanjem na trgu, kjer se podjetje spopada s pritiski cenejših kitajskih konkurentov in ohlajanjem zanimanja v ključnih regijah. Zanimivo je, da je celo umetno inteligenco Grok, ki jo je razvilo Muskove podjetje xAI, izrazila dvom o Muskovem razglasu zmage, češ da so takšne trditve morebiti preuranjene. Čeprav naj bi se prodaja po napovedih dolgoročno stabilizirala do leta 2029, kratkoročni podatki iz leta 2025 kažejo na resne izzive pri ohranjanju tržnega deleža.

Kitajski avtomobilski velikan BYD je v letu 2025 po prodajnih rezultatih prehitel ameriško podjetje Tesla in s tem postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil. Analize trga kažejo, da je BYD s svojo agresivno širitvijo in raznoliko ponudbo modelov uspel pritegniti večje število kupcev na globalni ravni. Čeprav so Teslini dostavni centri na Kitajskem ob koncu leta poročali o visoki zasedenosti in povečanem povpraševanju, to ni zadostovalo za ohranitev vodilnega položaja na trgu. Premoč podjetja BYD odraža širši trend vzpona kitajske avtomobilske industrije, ki s subvencijami in nadzorom nad dobavno verigo baterij postaja dominantna sila v sektorju trajnostne mobilnosti. Tesla se je skozi celotno leto spopadala s pritiski na ključnih trgi, vključno z upadom prodaje v Kaliforniji, kar je vplivalo na končni letni rezultat.

Kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek je na začetku leta 2026 objavilo strokovni članek, v katerem predlaga korenito spremembo arhitekture za urjenje temeljnih modelov umetne inteligence. Nova metoda, imenovana mHC (angl. Manifold-Constrained Hyper-Connections), je usmerjena v zmanjšanje porabe energije in stroškov, kar podjetju iz Hangzhouja omogoča večjo konkurenčnost v primerjavi z ameriškimi tekmeci, ki imajo dostop do znatno večjih računalniških zmogljivosti. Raziskava, pod katero se je podpisal tudi ustanovitelj podjetja Liang Wenfeng, poudarja reševanje izzivov kompleksnosti in potratnosti virov pri razvoju obsežnih jezikovnih modelov. Istočasno analitiki napovedujejo šest ključnih premikov v podatkovni infrastrukturi, ki bodo zaznamovali leto 2026. Medtem ko so desetletja prevladovale relacijske baze podatkov, se v dobi agentne umetne inteligence infrastruktura hitreje razvija proti vektorskim sistemom in kontekstualnemu spominu. Tradicionalna arhitektura RAG (Retrieval-Augmented Generation), ki je bila v letu 2025 deležna številnih kritik zaradi omejenosti na posamične vire podatkov, se preoblikuje v naprednejše sisteme, ki podpirajo dinamično odločanje podjetij v realnem času. Podatki postajajo ključni element, ki določa uspešnost podjetij na področju umetne inteligence.

Tehnološki sektor je leta 2025 zaznamoval pomemben premik v strategijah, saj je družba Meta po neuspeli investiciji v višini 60 milijard ameriških dolarjev začela opuščati svojo vizijo digitalne utopije oziroma metaverzuma. Prvotni načrti Marka Zuckerberga o digitalnem svetu, ki bi s kodo nadomestil fizično realnost, se niso uresničili, saj so se naprave za navidezno resničnost izkazale za preveč izolacijske in nepraktične za vsakdanjo rabo. Namesto zapletenih sistemov navidezne resničnosti se industrija zdaj osredotoča na preprostejše nosljive naprave z integrirano umetno inteligenco. Na sejmu CES 2026 je Eric Migicovsky, ustanovitelj nekdanjega podjetja Pebble, predstavil prototip pametnega prstana Index 01. Naprava prek fizičnega gumba uporabnikom omogoča neposredno komunikacijo z umetno inteligenco brez potrebe po uporabi telefona. Ta razvoj potrjuje napovedi o vzponu digitalnih osebnih asistentov, ki postajajo osrednja točka tehnološkega napredka, medtem ko se koncept popolne digitalne simulacije umika praktičnim rešitvam za izboljšanje vsakdana.

Azijska predelovalna industrija je leto 2025 zaključila z opaznim okrevanjem, ki sta ga spodbudila predvsem Tajvan in Južna Koreja. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI) za tajvanski proizvodni sektor se je decembra povzpel na 55,3 točke, kar predstavlja najhitrejšo rast po juniju 2024. Glavno gonilo tega preobrata je izjemno povpraševanje po tehnologiji umetne inteligence (AI) in množična proizvodnja nove generacije računalniških produktov, ki so po večmesečnem upadu ponovno spodbudili izvozna naročila. Medtem ko azijsko gospodarstvo kaže znake stabilizacije in optimizma, v evrskem območju ostajajo razmere zaostrene, saj se je krčenje proizvodnih aktivnosti decembra še poglobilo zaradi upada novih naročil. Azijska podjetja so kljub negotovostim na svetovnih trgih izrazila pričakovanje, da bo močno povpraševanje po AI tehnologijah v letu 2026 omogočilo odpornost na morebitne trgovinske pritiske s strani Združenih držav Amerike. Na Tajvanu se je po osmih mesecih v območje rasti vrnil tudi indeks pričakovanj za prihodnjega pol leta, kar kaže na postopno prilagajanje gospodarstva globalnim trgovinskim negotovostim.

Tajvanski predsednik Lai Čing-te je med obiskom templjev v okrožju Bejtov v Tajpeju nagovoril državljane in poudaril nujnost sprejetja osrednjega državnega proračuna, ki ostaja blokiran v parlamentu. V svojem nagovoru je izpostavil, da brez resnega opravljanja političnega dela država ne more napredovati, ter pozval državljane, naj na poslance pritisnejo za čimprejšnjo obravnavo proračunskih dokumentov. Predsednik je poudaril, da so sredstva ključna za izvajanje socialnih programov, kot je dolgotrajna oskrba 3.0, ter za podporo konkurenčnosti malih in srednjih podjetij. Lai je v svojem govoru izpostavil tudi izjemne gospodarske dosežke države, saj je Tajvan v preteklem letu zabeležil 7,37-odstotno gospodarsko rast, s čimer se je uvrstil na vrh med azijskimi tigri. Pri tem je uporabil oster retorični ton, ko je tajvanski gospodarski uspeh primerjal z razmerami pri "slabem sosedu", kar se neposredno nanaša na Ljudsko republiko Kitajsko. Po njegovih besedah so ti rezultati plod trdega dela vseh državljanov, ki pa bi ga lahko ogrozila trenutna politična blokada v parlamentu, kjer opozicija pod vodstvom stranke Kuomintang še vedno zadržuje ključne finančne načrte.

Predstavniki iranskih in afganistanskih oblasti so se v Kabulu dogovorili o pospešitvi projekta železniškega povezovanja, ki bi Iran preko Afganistana povezal s Kitajsko in Evropo. Vodja iranske železniške uprave Džabar Ali Zakeri se je sestal z afganistanskim namestnikom premierja za gospodarske zadeve mulo Abdulom Ghanijem Baradarjem, s katerim sta razpravljala o širitvi trgovinskih odnosov in tehničnem sodelovanju na področju prometne infrastrukture. Iran si prizadeva vzpostaviti strateški tranzitni koridor, ki bi Afganistanu omogočil dostop do mednarodnih voda, Iranu pa neposredno kopensko pot do kitajskega trga. Projekt vključuje razvoj železniškega omrežja v Afganistanu, ki bi služilo kot ključni člen v širši regionalni povezljivosti med Vzhodom in Zahodom. Iranska delegacija je izrazila pripravljenost za investicije v afganistansko infrastrukturo, kar bi po njunih ocenah prineslo gospodarsko stabilnost in okrepilo regionalno varnost. Pogovori so potekali v luči prizadevanj obeh držav za zmanjšanje odvisnosti od obstoječih trgovskih poti in iskanja novih logističnih rešitev v osrednji Aziji.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je v nedeljo prispel v Peking, kjer je začel svoj štiridnevni uradni obisk na Kitajskem. Osrednji nameni njegovega obiska so krepitev prizadevanj za mir na Korejskem polotoku ter poglobitev dvostranskega sodelovanja na področjih gospodarstva, trgovine in kulture. Obiska se udeležuje tudi obsežna delegacija, v kateri je več kot 200 vidnih gospodarstvenikov, kar poudarja pomen trgovinskih vezi med državama. Srečanje na visoki ravni se odvija v času povečanih napetosti, saj je Severna Koreja le nekaj ur pred prihodom predsednika Leeja izvedla nove preizkuse balističnih raket. Ta varnostna situacija je v ospredje pogovorov postavila nujnost tesnejšega dialoga med Seulom in Pekingom. Kitajska državna televizija je potrdila prihod delegacije in izpostavila strateški pomen stabilizacije regije preko diplomatskih poti.

Hyundai in Kia sta si za leto 2026 zadala cilj prodati 7,51 milijona vozil po vsem svetu. Fiat je znižal cene svojih električnih vozil v Združenem kraljestvu, ponekod tudi do 4.000 funtov, da bi spodbudil prodajo. V Združenem kraljestvu je prodaja avtomobilov presegla 2 milijona, pri čemer so kitajske znamke v porastu, prodaja električnih vozil pa se je povečala za skoraj četrtino in dosegla 473.000, kar predstavlja 23,4 % celotnega trga. Prodaja novih avtomobilov je bila v letu 2025 stabilna, vendar je prodaja priključnih hibridnih vozil ponovno močno narasla.

V kitajski provinci Hebei so se kmetje v zimskem času znašli v težkem položaju, saj si zaradi visokih stroškov zemeljskega plina ne morejo privoščiti ogrevanja svojih domov. Težave so se stopnjevale, ko je provinca zaradi okoljevarstvenih razlogov prešla s tradicionalnega ogrevanja na premog na uporabo zemeljskega plina. Čeprav je bila ta sprememba uvedena z namenom zmanjšanja onesnaževanja zraka, so visoki stroški energentov in zmanjšanje vladnih subvencij povzročili, da številna gospodinjstva raje ostajajo na hladnem, kot da bi tvegala finančni zlom. Po poročanju lokalnih medijev, vključno s河南廣播電視台 (Henan Radio and Television), so se stroški ogrevanja za povprečno kmečko družino znatno zvišali v primerjavi z obdobjem, ko so uporabljali premog. Zaradi pomanjkanja finančne pomoči s strani države in naraščajočih cen plina se prebivalci spopadajo z mrazom sredi zime. Situacija v Hebeiju odraža širše izzive kitajskega energetskega prehoda, kjer okoljske politike pogosto trčijo ob ekonomsko realnost najrevnejših slojev prebivalstva, ki niso sposobni kriti stroškov čistejših virov energije brez stalne podpore oblasti.

Kitajske državne železnice so sporočile, da so naložbe v osnovna sredstva nacionalnega železniškega omrežja v letu 2025 dosegle rekordnih 901,5 milijarde juanov (približno 115 milijard evrov). Kljub kritikam o prekomernem širjenju omrežja hitrih vlakov in naraščajočih operativnih izgubah, se je obseg investicij v primerjavi s prejšnjim letom povečal za šest odstotkov. V okviru tega ambicioznega načrta je bilo v letu 2025 predanih v uporabo 2862 kilometrov novih prog za hitre vlake. Strateška odločitev za nadaljevanje obsežnih vlaganj sledi širšim prizadevanjem Pekinga za spodbujanje gospodarske rasti prek infrastrukturnih projektov. Kitajske oblasti vztrajajo pri širitvi omrežja, čeprav nekateri ekonomisti opozarjajo na dolgoročno vzdržnost financiranja takšnih projektov. Rekordna višina sredstev potrjuje, da železniški sektor ostaja osrednji steber kitajske industrijske in transportne politike, namenjen povezovanju oddaljenih regij in posodabljanju logističnih poti po vsej državi.

Svetovni avtomobilski proizvajalci so za leto 2026 napovedali vrsto strateških premikov, s katerimi so se spoprijeli z ohlajanjem trga električnih vozil (EV) in spremembami v zakonodaji. Kitajski tehnološki velikan Xiaomi je razširil svojo ponudbo s štirimi novimi modeli, pri čemer se je prvič osredotočil na tehnologijo električnih vozil s podaljšanim dosegom (EREV). Ta tehnologija z uporabo majhnega bencinskega motorja kot generatorja naslavlja strah uporabnikov pred prazno baterijo na daljših poteh. Hkrati so ameriški in avstralski trgi pričakovali prihod cenovno dostopnejših modelov, kot je prenovljeni Chevrolet Bolt, ki naj bi ublažili pritisk po izteku subvencij in uvedbi novih carin. Avstralija se je pripravljala na rekordno število novih modelov električnih poltovornjakov in športnih vozil, medtem ko so regulativne spremembe, vključno z uvedbo pristojbin za uporabo cest, vnašale negotovost v sektor. V Združenih državah Amerike je industrija prešla v fazo prilagajanja po izteku zveznih davčnih olajšav, kar je proizvajalce prisililo v prevrednotenje proizvodnih načrtov. Kljub satiričnim napovedim o uporabi umetne inteligence v oblikovanju in težavam pri prenovi znamk, kot je Jaguar, je leto 2026 ostalo ključno za uveljavitev cenejših električnih vozil na globalnem trgu.

Azijski delniški trgi so v torek, ob koncu trgovalnega leta 2025, večinoma sledili negativnim trendom z ameriškega Wall Streeta. Indeksa v Tokiu in Šanghaju sta zabeležila manjše padce, medtem ko je avstralski S&P/ASX 200 izgubil 0,1 odstotka vrednosti. Negativno razpoloženje na trgih je bilo odraz ponedeljkovega trgovanja v ZDA, kjer so glavni indeksi, vključno s S&P 500 in Dow Jonesom, upadli zaradi unovčevanja dobičkov in visokih vrednotenj tehnoloških podjetij, kot je Nvidia. Kljub torkovemu zdrsu indeks S&P 500 leto zaključuje z več kot 17-odstotno rastjo. Na surovinskih trgi je bilo opaziti ponovno rast cen žlahtnih kovin, hkrati pa se je nepričakovano okrepil nikelj. Ta kovina, ki je bila v zadnjih dveh letih zaradi strukturnih presežkov in nižjega povpraševanja po električnih vozilih v medvedjem trendu, je v zadnjem mesecu pridobila 5,5 odstotka vrednosti. Analitiki opozarjajo, da bi nikelj, kljub preteklim težavam zahodnih proizvajalcev in presežkom v indonezijski proizvodnji, lahko predstavljal novo priložnost za vlagatelje, ki iščejo podcenjena sredstva, čeprav tveganja zaradi kitajskega nepremičninskega sektorja ostajajo visoka.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je v četrtek uveljavilo triletni sistem uvoznih kvot za goveje meso, s čimer želi zaščititi svojo pešajočo domačo industrijo. Za pošiljke iz ključnih trgovinskih partneric, vključno z Brazilijo, Argentino, Avstralijo, Urugvajem, Novo Zelandijo in Združenimi državami Amerike, ki bodo presegle določene količinske omejitve, bo veljala dodatna 55-odstotna carina. Ukrep predstavlja močan udarec za največje svetovne dobavitelje govedine, saj Kitajska velja za enega najpomembnejših trgov na tem področju. Po navedbah kitajskih oblasti so ti varovalni ukrepi nujni za pomoč domačim proizvajalcem, ki imajo v zadnjem obdobju težave zaradi povečanega uvoza in nizkih cen na trgu. Novi režim, ki se je začel izvajati z letom 2026, bo močno vplival na mednarodne trgovinske tokove, saj bodo morali izvozniki svojo strategijo prilagoditi strogim omejitvam, če se bodo želeli izogniti visokim dajatvam. Napovedane carine so del širših prizadevanj Pekinga za zagotavljanje večje stopnje prehranske neodvisnosti in stabilizacijo notranjega trga kmetijskih pridelkov.

Kitajska vse bolj vpliva na kratkoročne gibe cen nafte zaradi njenih nepreglednih vzorcev uvoza, marž rafinerij in strateškega skladiščenja, ki oblikujejo mejno povpraševanje in kratkoročno oblikovanje cen. Vpliv OPEC se je premaknil na srednjeročno obdobje, v času resničnih stresov v ponudbi pa se moč oblikovanja cen vrača proizvajalcem. Trgovci kratkoročno gledajo na Kitajsko, dolgoročno pa še vedno na OPEC.

Ameriški tehnološki gigant Nvidia se je zaradi izjemno visokega zanimanja kitajskih tehnoloških podjetij za napredne čipe z umetno inteligenco H200 obrnil na tajvanskega proizvajalca polprevodnikov TSMC s prošnjo po razširitvi proizvodnih zmogljivosti. Po poročanju tiskovne agencije Reuters so kitajski kupci za leto 2026 oddali naročila za več kot dva milijona enot teh procesorjev, kar Nvidia s trenutnimi kapacitetami težko zagotavlja. Strategija podjetja odraža prizadevanja za ohranitev močnega tržnega deleža na Kitajskem kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram. Povečano povpraševanje prihaja v času, ko se tehnološki sektor pospešeno usmerja v razvoj generativne umetne inteligence, za katero so Nvidiini izdelki ključnega pomena. Ker kitajska podjetja kopičijo zaloge zmogljive strojne opreme, se Nvidia spopada z logističnimi in proizvodnimi izzivi. TSMC kot ključni strateški partner zdaj preučuje možnosti za hitro prilagoditev svojih linij, da bi zadostil potrebam ameriškega naročnika in stabiliziral dobavne verige v Aziji.

Ameriški tehnološki velikan Meta Platforms je napovedal nakup singapurskega zagonskega podjetja Manus, ki sta ga ustanovila kitajska podjetnika in se ukvarja z razvojem agentov umetne inteligence. Po dostopnih informacijah naj bi vrednost posla znašala približno dve milijardi ameriških dolarjev. Podjetje Manus, ki je bilo javnosti prvič predstavljeno šele marca letos, se je hitro uveljavilo na področju napredne avtomatizacije poslovnih procesov in potrošniških produktov. Ta prevzem predstavlja pomemben mejnik v globalni tekmi za prevlado na področju umetne inteligence, hkrati pa poudarja konkurenčnost kitajskih strokovnjakov kljub prizadevanjem Washingtona za omejitev kitajskega dostopa do ameriške tehnologije. Meta namerava tehnologijo podjetja Manus integrirati v svojo obstoječo ponudbo, s čimer želi okrepiti zmogljivosti avtonomnih agentov v svojem ekosistemu. Posel odmeva v tehnološkem sektorju kot dokaz, da Meta nadaljuje z obsežnimi naložbami, s katerimi želi ohraniti korak pred konkurenti, kot so Google, Microsoft in OpenAI. Čeprav je podjetje Manus trenutno bazirano v Singapurju, njegovi kitajski temelji sprožajo vprašanja o geopolitičnih vplivih na trgu visokih tehnologij.

Tajvanski Svet za celinske zadeve je zanikal medijske navedbe, da bo skoraj tisoč Kitajskih zakoncev izgubilo tajvansko državljanstvo, ker niso predložili dokazila o odpovedi kitajskemu državljanstvu. Pojasnili so, da se to nanaša le na 278 oseb, s katerimi so izgubili stik, in poudarili, da jim ne bodo odvzeli tajvanske identitete, dokler jih ne najdejo.

Cena srebra je v ponedeljek presegla 80 dolarjev za unčo, s čimer je dosegla novo rekordno vrednost, nato pa doživela padec. Rast je poganjala pričakovanja znižanja obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (Fed) in geopolitične napetosti, ki so spodbudile povpraševanje po varnih naložbah. Vendar so tehnični indikatorji nakazovali, da je trg plemenitih kovin v območju »prekupljenosti«, kar opozarja na kratkoročno tveganje znatne korekcije.

Na mejnem prehodu med Rusijo in Kitajsko je prišlo do znatnih zastojev, zaradi katerih je več deset avtobusov z ruskimi turisti obtičalo pri čakanju na vstop v sosednjo državo. Potniki so prisiljeni čakati na obravnavo s strani carinskih organov, pri čemer natančen vzrok za nenadno upočasnitev postopkov na meji uradno še ni bil pojasnjen. Dogodek je povzročil precejšnje nevšečnosti za potnike, ki so namenjeni na Kitajsko. Ruski mediji poročajo, da so se kolone začele nabirati v zadnjih urah, situacija pa ostaja negotova, saj pristojne službe niso podale časovnega okvira za sprostitev prometa. Čakanje v avtobusih na mejnih prehodih med državama sicer ni povsem neobičajno, vendar trenutni obseg zastoja presega običajne operativne zamude, kar nakazuje na morebitne administrativne ali tehnične težave na kitajski strani carine.

Vodstvo Samsunga in LG je na sejmu CES 2026 napovedalo prihodnost gospodinjskih aparatov, ki bo temeljila na umetni inteligenci. Samsung je predstavil tudi 130-palčni Micro RGB televizor R95H z novo obliko Timeless Frame in integriranimi zvočniki, ki pokriva 100% barvnega gamuta BT.2020. Poleg tega so se na sejmu predstavili tudi drugi proizvajalci, kot je Hisense, znan po cenovno dostopni elektroniki.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je pred svojim uradnim državniškim obiskom na Kitajskem izpostavil, da zaostrovanje odnosov s Pekingom ne bi koristilo Južni Koreji. V pogovoru za kitajsko državno televizijo CCTV je poudaril, da je varnostno sodelovanje z Združenimi državami Amerike sicer neizogibna realnost Seula, vendar to ne sme voditi v konfrontacijo z drugo največjo svetovno gospodarsko silo. Lee se je zavzel za pogostejši dialog na ravni voditeljev, ki bi se po njegovem mnenju moral odvijati vsaj enkrat letno, saj bi to omogočilo iskanje vzajemno koristnih priložnosti v kompleksnem svetovnem okolju. Posebno pozornost je predsednik namenil vprašanju Tajvana, kjer je potrdil, da Južna Koreja še naprej v celoti spoštuje politiko ene Kitajske. Ta izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji in je ključna za stabilizacijo dvostranskih odnosov pred njegovim prihodom v Peking. Lee verjame, da bo poglobljeno gospodarsko in politično sodelovanje med državama odprlo široka vrata novim priložnostim za Južno Korejo, hkrati pa bo pomagalo pri uravnavanju varnostne dinamike v severovzhodni Aziji. Obisk, ki se začenja v nedeljo, bo prvi obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po letu 2019.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svoji novoletni poslanici ponovno poudaril, da je ponovna združitev Kitajske s Tajvanom neustavljiva in temelji na "nerazdružljivi vezi krvi in sorodstva". Poleg tega je bilo napovedano, da bo Ši Džinping gostil južnokorejskega predsednika Lee Jae Myunga na državniškem obisku, kar nakazuje na prizadevanja Pekinga za okrepitev vezi z Seulom.

Tehnološki velikan Meta je potrdil prevzem podjetja Manus AI, kitajskega zagonskega podjetja, ki se osredotoča na razvoj splošnih agentov umetne inteligence. Ti agenti so zasnovani za izvajanje kompleksnih večstopenjskih nalog in delujejo kot digitalni zaposleni, kar predstavlja pomemben korak stran od tradicionalnih klepetalnikov h k dejanjem usmerjeni umetni inteligenci. Meta namerava tehnologijo Manus AI vključiti v svoje potrošniške in poslovne izdelke, vključno z orodjem Meta AI, medtem ko bo storitev Manus za zdaj ostala neodvisna. Prevzem, katerega finančne podrobnosti ostajajo neznane, se je zgodil pod vodstvom Marka Zuckerberga in Alexandra Wanga, ustanovitelja podjetja Scale AI, v katerem ima Meta 49-odstotni delež. Manus AI, ki je javno debitiral marca 2025, velja za ključno pridobitev v zaostreni tekmi z OpenAI. Ta poteza sledi obsežnim naložbam družbe Meta v infrastrukturo in razvoj avtonomnih sistemov, ki lahko samostojno opravljajo raziskave in avtomatizacijo z minimalnim usmerjanjem uporabnika. Razvoj neposredno naslavlja trend agentične umetne inteligence, ki je v vzponu od sredine leta 2025.

Razkrito je bilo, da na enem gradbišču OpenAI dela 6.000 delavcev. Medtem se mladi Američani soočajo s težavami pri iskanju zaposlitve, saj je stopnja brezposelnosti med 16- do 24-letniki avgusta presegla 10,5 %. Poudarjeno je bilo, da je neuspeh sprejemljiv del kripto financ. Razprava se je usmerila v vprašanje, ali kriviti umetno inteligenco ali jo uporabiti za ustvarjanje novih delovnih mest.

Kitajska vlada je s 1. januarjem odpravila dolgoletno davčno oprostitev za kontracepcijska sredstva in naprave ter uvedla 13-odstotni davek na dodano vrednost za kondome in kontracepcijske tablete. S tem ukrepom si Peking prizadeva spodbuditi rast rodnosti v državi, ki se sooča z resnimi demografskimi pritiski in upadanjem števila prebivalstva. Odločitev prihaja desetletje po koncu stroge politike enega otroka, saj prejšnji ukrepi za spodbujanje rodnosti niso prinesli želenih rezultatov. Uvedba standardne stopnje davka na dodano vrednost za izdelke, ki so bili prej neobdavčeni, odraža vse večji obup kitajskih oblasti pri reševanju demografske krize v drugem največjem gospodarstvu na svetu. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za poskus posrednega vplivanja na družinsko načrtovanje s povečanjem stroškov za preprečevanje nosečnosti, čeprav ostaja vprašljivo, ali bodo takšni finančni ukrepi dejansko vplivali na odločitve državljanov o povečanju družin.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung bo od 4. do 7. januarja 2026 obiskal Kitajsko na povabilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga. To bo prvi obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po letu 2019, s ciljem ponovne vzpostavitve napetih odnosov med državama.

Pakistanski finančni minister Muhammad Aurangzeb je napovedal, da bo država prvič v zgodovini izdala t. i. Panda obveznice, ki so nominirane v kitajskih juanih (RMB). Izdaja naj bi se zgodila pred kitajskim novim letom, ciljna skupina pa so kitajski domači vlagatelji. Gre za ključni korak v pakistanski strategiji zunanjega financiranja in diverzifikacije gospodarskih virov, s čimer želi država zmanjšati odvisnost od tradicionalnih zahodnih trgov in mednarodnih institucij. Minister je v pogovoru za televizijo CGTN poudaril, da ta poteza simbolizira novo fazo v finančnih in gospodarskih odnosih med Pakistanom in Kitajsko. Panda obveznice bodo Pakistanu omogočile neposreden dostop do likvidnega kitajskega kapitalskega trga, kar je v času zaostrovanja pogojev na globalnih finančnih trgih strateškega pomena. Aurangzeb je projekt označil za mejnik, ki bo okrepil stabilnost pakistanskega gospodarstva in prodrl v nove investicijske bazene, hkrati pa poglobil dvostransko sodelovanje z drugo največjo svetovno ekonomijo.

Kitajski izvoz električnih vozil je novembra dosegel skoraj 200.000 enot, kar je 87-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom. Podatke je objavila Generalna uprava carin Kitajske.