Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil dvostrankarski predlog zakona o sankcijah proti Rusiji, ki predvideva ukrepe tudi proti državam, kot so Indija, Kitajska in Brazilija, ki kupujejo rusko nafto. Novico je potrdil republikanski senator Lindsey Graham, ki je po srečanju s Trumpom na družbenih omrežjih zapisal, da je predsednik prižgal zeleno luč predlogu zakona, na katerem je delal več mesecev skupaj s senatorjem Blumenthalom in drugimi. Graham je odločitev označil za zelo časovno primerno, glede na to, da Ukrajina dela koncesije za mir, medtem ko Rusija nadaljuje z vojaškimi dejanji. Predlog zakona, imenovan "Zakon o sankcioniranju Rusije 2025", naj bi Trumpu omogočil kaznovanje držav, ki kupujejo poceni rusko nafto in s tem financirajo rusko vojno proti Ukrajini. Po besedah senatorja Grahama bo ta zakon predsedniku dal "ogromen vpliv" na države, kot so Kitajska, Indija in Brazilija, da jih spodbudi k prenehanju nakupov ruske nafte. Pričakuje se močna dvostrankarska podpora zakonodaji že v naslednjem tednu, s čimer se nadaljujejo prizadevanja ZDA za omejevanje ruskih prihodkov in pritiskanje na Kremelj. Ta poteza sledi preteklim grožnjam in napovedim ZDA o uvedbi carin in sankcij proti državam, ki vzdržujejo trgovinske vezi z Rusijo. Julija 2025 je Trump napovedal 25-odstotne carine na indijsko blago in dodatne kazni zaradi vezi z Rusijo, ameriški finančni minister Scott Bessent pa je Kitajsko opozoril na možnost uvedbe celo 500-odstotnih carin zaradi nakupov sankcionirane ruske nafte. Rusija je na te grožnje odgovorila, da je njeno gospodarstvo imuno na nove sankcije in da se pripravlja na morebitne nove omejitve.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je poudaril, da je Tajvan suverena in neodvisna država, ki ne potrebuje dodatne razglasitve neodvisnosti. Njegovo izjavo je podkrepila tudi trditev, da čezmejni pritisk kitajske vlade na tajvansko ljudstvo dokazuje, da javna oblast Ljudske republike Kitajske ne seže na Tajvan in da Tajvan ni del Ljudske republike Kitajske. Lai Ching-te je to izjavil ob zaključni slovesnosti 62. tečaja preiskovalnega urada Ministrstva za pravosodje, kjer je med drugim opozoril tudi na resne grožnje, ki jih predstavljajo sovražne sile iz tujine, in napovedal vmešavanje Kitajske v vsake prihodnje volitve. Zato je direktorju preiskovalnega urada Chen Bai-lijju naročil, naj to obravnava kot prednostno nalogo in okrepijo prizadevanja za boj proti združevanju, infiltraciji in priključitvi. Predsednik je poudaril, da brez suverenosti Tajvan izgubi vse in brez demokracije izgubi svoj obstoj. Lai Ching-te je pred mesecem dni na forumu »Zapuščina svobodne Kitajske in preizkus sodobne demokracije« že dejal, da je ohranitev imena »Republika Kitajska« koristna za združevanje tajvanske družbe, saj je Tajvan že suverena država. Od takrat je Kitajska na seznam »trdovratnih zagovornikov neodvisnosti Tajvana« dodala nove uradnike, med njimi ministra za notranje zadeve Liu Shih-fanga in ministra za izobraževanje Cheng Ying-jao. Tudi tožilci, ki so obravnavali primere nacionalne varnosti, so bili označeni kot »pomočniki in izvajalci neodvisnosti Tajvana« in bodo doživljenjsko preganjani. Tiskovni predstavnik Sveta za celinske zadeve Liang Wen-chieh je ob tem dejal, da morajo javni uslužbenci braniti Republiko Kitajsko. ZDA medtem že od leta 2025 s pomočjo uvoznih dajatev pobirajo milijarde dolarjev, Trump pa je napovedal »deljenje dela« tega dobička. Tajvan je ključen v svetovni proizvodnji čipov, kar dodatno poudarja njegovo strateško pomembnost v globalnem gospodarstvu. Ta gospodarska in politična dinamika prispeva k napetostim v regiji, kjer Kitajska poskuša uveljaviti svoj vpliv na Tajvan. Lai Ching-tejeve izjave in ukrepi tako odražajo odločenost Tajvana, da ohrani svojo suverenost in se zoperstavi kitajskemu pritisku, kar je ključno za stabilnost v vzhodnoazijski regiji in globalno tehnološko industrijo.

Kambodžanske oblasti so v torek aretirale in Kitajski izročile Chena Zhija, 38-letnega poslovneža z dvojnim državljanstvom (kitajskim in kambodžanskim), ki je domnevno vodil eno največjih transnacionalnih kriminalnih mrež v Aziji. Aretacija in izročitev sta sledili večmesečni preiskavi in sta bili izvedeni na zahtevo kitajskih oblasti. Chen Zhi, ustanovitelj in predsednik multinacionalnega konglomerata Prince Group, naj bi bil po navedbah ameriških zveznih tožilcev odgovoren za vodenje spletne prevare, ki je oškodovala žrtve po vsem svetu in izkoriščala žrtve trgovine z ljudmi. Njegovo kambodžansko državljanstvo je bilo decembra preklicano. Ameriško ministrstvo za finance in britansko zunanje ministrstvo sta oktobra obtožila Chena Zhija vodenja transnacionalne kriminalne mreže, ki je izvajala goljufije s kriptovalutami, trgovino z ljudmi in pranje denarja. Obtožbe ZDA proti Chenu vključujejo goljufije in pranje denarja, ki izvirajo iz vodenja večmilijardne spletne prevare iz Kambodže. Ameriški tožilci trdijo, da je Chen usmerjal operacije delovnih taborišč v Kambodži, kjer so bili trgovani delavci zaprti v zaporom podobnih objektih, obdanih z visokimi zidovi in bodečo žico. Skupaj s Chenom Zhijem sta bila aretirana in izročena še dva kitajska državljana. Primer poudarja razširjenost centrov za spletne prevare po jugovzhodni Aziji, ki so po ocenah Urada ZN za droge in kriminal oškodovali žrtve po vsem svetu za milijarde dolarjev z navideznimi naložbenimi shemami.

Kitajski veleposlanik pri Združenih narodih je na nujni seji Varnostnega sveta ZN ostro obsodil vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Po poročanju kitajske medijske skupine CMG je Peking izrazil globoko nasprotovanje zunanji vojaški intervenciji v latinskoameriški državi, ki bi po njihovem mnenju lahko dodatno destabilizirala regijo in kršila načela mednarodnega prava. Kitajski predstavnik je v svojem nagovoru pozval k mirnemu reševanju notranjepolitičnih vprašanj Venezuele brez zunanjega vmešavanja. Dogajanje v Varnostnem svetu odraža zaostrovanje odnosov med velikimi silami glede vprašanja suverenosti in humanitarne krize v Venezueli. Združene države Amerike po drugi strani svoja dejanja utemeljujejo z zaščito demokratičnih procesov in varnostnih interesov, kar pa Kitajska označuje za kršitev listine Združenih narodov. Napetost med državami ostaja visoka, saj se vprašanje Venezuele spreminja v širše polje geostrateškega merjenja moči.

V ljudski bolnišnici v okrožju Xuyi v kitajski provinci Jiangsu se je med porodom z carskim rezom zgodil hud zdravniški incident. Babica je med opravljanjem rutinskega posega rezanja popkovine novorojenčku nenamerno odrezala del sredinca na levi roki. Oče otroka, gospod Sheng, je dogodek javno razkril na družbenih omrežjih, kjer je izrazil ogorčenje nad po njegovem mnenju nedopustno napako osebja v tako veliki zdravstveni ustanovi. Bolnišnica se je na obtožbe odzvala s pojasnilom, da se je dojenček med posegom nenadoma premaknil, kar naj bi povzročilo nesrečo. Kljub takojšnji operativni oskrbi prsta starši poročajo, da ima otrok težave z gibanjem roke in se ponoči pogosto zbuja v bolečinah in krčih. Družina zahteva odgovornost in ustrezno odškodnino, medtem ko primer sproža širšo razpravo o varnostnih protokolih v kitajskih porodnišnicah in strokovnosti tamkajšnjega medicinskega osebja.

Tajska in Kambodža sta podpisali nov sporazum o prekinitvi ognja, s katerim naj bi končali več tednov trajajoče spopade na njuni meji zaradi ozemeljskih zahtev. Sporazum je začel veljati v soboto opoldne in zavezuje strani k spoštovanju prejšnjega dogovora.

Napetosti med Iranom in Izraelom so se močno zaostrile, pri čemer Iran razmišlja o možnosti preventivnega vojaškega napada na Izrael, če zazna neposredne grožnje. To se dogaja po tem, ko so ameriški in izraelski uradniki izrekli grožnje iranskemu vrhovnemu vodji Aliju Hameneju, kar je Teheran razumel kot resno stopnjevanje sovražne retorike. Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi od ameriškega predsednika Donalda Trumpa prejel "zeleno luč" za vojaško operacijo proti Hezbolahu v Libanonu, s čimer se Izrael aktivno pripravlja na morebitne operacije na več frontah, vključno z Libanonom, Sirijo, Gazo in Jemenom. Izrael budno spremlja notranje proteste v Iranu, ki jih vidi kot ključni dejavnik pri svojem odločanju. Iran medtem obnavlja svoj balistični raketni arzenal, ki je utrpel precejšnje izgube med 12-dnevno vojno z Izraelom. Ta obnova vključuje tudi ambicije za razvoj medcelinskih balističnih raket, ki bi lahko dosegle Združene države Amerike, pri čemer je Kitajska ključna partnerica pri iranski proizvodnji raket. Iranski vojaški vrh, vključno s poveljnikom Amirjem Hatamijem, je poudaril, da so iranske oborožene sile bistveno bolj pripravljene kot pred preteklo vojno in da bo vsak agresor naletel na odločen odgovor. Iran sicer tradicionalno sledi politiki "strateške potrpežljivosti", izogiba se impulzivnim odzivom in ne želi biti tista stran, ki stopnjuje napetosti. Vendar pa so nedavne grožnje in nadaljevanje izraelskih napadov v regiji, ki so bili usmerjeni v iranske jedrske znanstvenike in objekte, pripeljali do točke, ko se Teheran čuti prisiljenega razmisliti o bolj proaktivnem odzivu. Iranski mediji in uradniki prav tako izražajo zaskrbljenost zaradi možnosti ameriškega vojaškega posredovanja, podobnega tistemu v Venezueli, ki bi lahko ciljalo na iranske voditelje, kar dodatno podžiga napetosti.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Peking je ostro obsodil predlog tajvanskih poslancev za spremembo zakonodaje, ki ureja odnose med obema stranema Tajvanske ožine. Chen Binhua, tiskovni predstavnik urada za tajvanske zadeve v Pekingu, je v nedeljo poudaril, da tovrstne poteze predstavljajo poskus doseganja formalne neodvisnosti otoka po pravni poti (de jure). Po njegovih besedah takšna dejanja neposredno izzivajo zgodovinska in pravna dejstva, po katerih je Tajvan del Kitajske, ter povečujejo tveganje za izbruh oboroženega spopada. Kitajske oblasti so v svojem odzivu poudarile, da neodvisnost Tajvana pomeni vojno, in izrazile polno zaupanje v sposobnost kitajske vojske, da zatre kakršne koli poskuse odcepitve. Opozorilo prihaja v času, ko so se v Tajvanu pojavile pobude vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP) za preimenovanje in redefiniranje zakonov o čezmorskih odnosih, kar Peking razume kot namerno provokacijo in spodkopavanje stabilnosti v regiji.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v Pekingu sprejel irskega premierja Micheala Martina, s katerim sta razpravljala o poglobitvi strateških in gospodarskih vezi med državama. Ši je poudaril pripravljenost Kitajske na krepitev strateške komunikacije z Irsko, kar bi po njegovih besedah okrepilo politično zaupanje in razširilo pragmatično sodelovanje v korist obeh narodov. Kitajski voditelj je srečanje označil kot priložnost za dodatno spodbudo odnosom med Kitajsko in Evropsko unijo. Irski premier Martin, ki je prvi Taoiseach na obisku v Pekingu po daljšem obdobju, se je s kitajskim kolegom zavzel za odnose, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju in obojestranskih koristih. Srečanje v Veliki dvorani ljudstva je bilo osredotočeno na iskanje skupnih točk pri reševanju globalnih vprašanj in gospodarski rasti. Voditelja sta poudarila, da sta stabilnost in predvidljivost ključni za dolgoročno partnerstvo med Dublinom in Pekingom, kar vključuje tudi širjenje praktičnega sodelovanja na področju trgovine in tehnologije.

Delegacija desetih članov Evropskega parlamenta je pod vodstvom predsednika skupine prijateljstva s Tajvanom, Michaela Gahlerja, prispela na večdnevni obisk v Tajpej. Obisk, ki poteka med 4. in 9. januarjem, predstavlja prvo tovrstno misijo evropskih poslancev v letu 2026. Glavni namen obiska je poglobitev sodelovanja med Evropsko unijo in Tajvanom na področjih boja proti dezinformacijam, kibernetskim napadom ter krepitve vsesplošne obrambne odpornosti družbe. Evropski poslanci se bodo med bivanjem srečali s tajvanskim predsednikom Lai Ching-tejem in obiskali različne vladne resorje. Poleg uradnih srečanj v prestolnici načrtujejo tudi obisk otoka Kinmen, ki leži v neposredni bližini kitajske obale in predstavlja strateško točko v tajvanskih obrambnih prizadevanjih. Tajvansko zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da bo obisk služil kot platforma za izmenjavo strokovnih mnenj o hibridnih grožnjah, ki so se v zadnjem obdobju znatno povečale zaradi stopnjevanja napetosti s Kitajsko.

Po koncu dvomestnega foruma je Kitajska izvedla vojaške vaje okoli Tajvana, kar je sprožilo kritike na račun Kuomintanga (KMT) in župana Tajpeja, Chiang Wan-ana. Lai Rui-long iz DPP je to označil za klofuto Chiang Wan-anu. Prav tako je Huang Guo-chang obtožil predsednika Lai Ching-teja, da je napačno predstavil stranko TPP kot podpornico Putina in Xi Jinpinga, ter zahteval opravičilo, sicer bo sprožil civilno tožbo. DPP pa je kritizirala Zheng Li-wena iz KMT, ker naj bi dala prednost obisku Pekinga in srečanju s Xi Jinpingom.

Kitajski vojaški strokovnjaki so analizirali ameriške napade v Venezueli in operacijo zajetja Madura. Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nasilne aretacije venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene, pri čemer je dejanje označilo za očitno kršitev mednarodnega prava. Kitajska je ZDA ostro obsodila zaradi uporabe sile proti Caracasu in zahtevala izpustitev Madura, opozorila pa je tudi na tveganje za Latinsko Ameriko. Iran je prav tako zahteval izpustitev Madura in njegove žene.

Friedrich Merz načrtuje potovanje v Peking v prvih treh mesecih novega leta. Pred kratkim je bil tam zunanji minister in ima nekaj nasvetov.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi ostro obsodilo vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo zajetje predsednika Nicolása Madura. Peking je dejanja Washingtona označil za grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Predstavnik ministrstva je poudaril, da je Kitajska globoko pretresena nad uporabo sile proti suvereni državi in njenemu voditelju. Kitajske oblasti so v svojem odzivu pozvale Združene države Amerike k spoštovanju mednarodnih norm in prenehanju enostranskih vojaških akcij. Po navedbah kitajske diplomacije takšna dejanja ogrožajo regionalno stabilnost in postavljajo nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Uradni Peking je v svojem sporočilu prek družbenih omrežij še izpostavil, da kategorično zavrača kakršno koli obliko nasilnega poseganja v notranje zadeve neodvisnih držav.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v nedeljo ostro zahtevalo, da Združene države Amerike nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Zahteva je sledila ameriški operaciji v Caracasu, med katero so Madura aretirali in prepeljali v zapor v New Yorku. Kitajske oblasti so v uradni izjavi poudarile, da morajo ZDA zagotoviti osebno varnost pridržanih ter prenehati s poskusi strmoglavljenja venezuelske vlade. Peking je ameriško dejanje označil za očitno kršitev mednarodnega prava in ustaljenih mednarodnih norm. Medtem ko so ZDA napovedale namero o upravljanju prehodnega obdobja v Venezueli, se je na dogajanje odzvala tudi Kolumbija, ki je zaradi nastalih razmer zahtevala nujno sejo Varnostnega sveta Združenih narodov. Incident predstavlja drastično zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom ter poglablja geopolitične napetosti med velesilami.

Ruska vojska je po navedbah Moskve prevzela popoln nadzor nad strateškim mestom Kupjansk v regiji Harkov, potem ko so v zadnjih dneh odbili več ukrajinskih protinapadov. Ruske sile so ob tem izvedle obsežne napade z visokotehnološkim orožjem, vključno s hipersoničnimi raketami Kinžal, na ukrajinsko energetsko in vojaško infrastrukturo. Moskva operacijo označuje kot odgovor na ukrajinske napade na civilne cilje na ruskem ozemlju. Istočasno je ameriški predsednik Donald Trump potrdil, da so ZDA izvedle napad na območje v Venezueli, ki so ga po njegovih besedah uporabljali za tihotapljenje drog. Gre za prvi priznani ameriški kopenski poseg v Venezueli po začetku kampanje pritiska na vlado Nicolása Madura. Trump ni razkril, katera agencija je operacijo izvedla, je pa poudaril, da je bil cilj uničenje infrastrukture za prevoz prepovedanih substanc. Na diplomatski ravni je Trump izrazil močno ogorčenje nad poskusom ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Ruska stran trdi, da je prestregla 91 kamikaze dronov, incident pa označuje za teroristično dejanje, ki bo vplivalo na mirovna pogajanja. Kitajska vojska je medtem okrepila svojo prisotnost okoli Tajvana z drugim dnem vojaških vaj, ki vključujejo streljanje s pravim strelivom in simulacijo blokade ključnih pristanišč.

Kitajsko podjetje China Vanke, ki je nekoč veljalo za največjega nepremičninskega razvijalca v državi po obsegu prodaje, se je prejšnji teden v zadnjem trenutku izognilo bankrotu. Podjetje, ki uživa podporo države, je poravnalo obveznosti iz obveznic v vrednosti dveh milijard juanov oziroma približno 284 milijonov ameriških dolarjev. Kljub uspešnemu poplačilu tega dolga pa razvijalec še naprej išče načine za odlog plačila dodatnih 3,7 milijarde juanov dolga, kar kaže na globoko zakoreninjene težave v sektorju. Dogodek poudarja izjemno krhkost kitajskega nepremičninskega trga, ki se spopada z dolgotrajnim in boleče počasnim okrevanjem. Ker gre za podjetje z državno podporo, so finančni trgi še posebej pozorni, saj bi morebitni zlom China Vanke povzročil precejšnje pretrese v drugem največjem gospodarstvu na svetu. Trenutne razmere kažejo, da ukrepi kitajskih oblasti za stabilizacijo trga še niso prinesli želenih rezultatov, nepremičninska kriza pa ostaja ključno tveganje za kitajsko gospodarsko rast.

Observatorij v Hongkongu je izdal opozorilo pred talno zmrzaljo za notranja območja Novih dežel, ki je veljalo v četrtek zjutraj, saj se je hladno obdobje nadaljevalo. Prebivalci Novih dežel so se v četrtek prebudili v pokrajino, prekrito z zmrzaljo, kar je potrdilo opozorilo, izdano prejšnji dan. Fotografije in videoposnetki na družbenih omrežjih iz Tai Poa in Fanlinga so prikazovali ljudi, ki so strgali led z avtomobilskih vetrobranskih stekel in dokumentirali tanko belo prevleko na vegetaciji. Opozorilo pred zmrzaljo je bilo zjutraj preklicano, vendar se pričakuje, da bo nenavadno hladen zrak vztrajal, saj je za petek napovedano še eno mrzlo jutro. Krepitev zimskega monsuna prinaša suho vreme na obalo Guangdonga, relativna vlažnost pa je na Observatoriju padla na zgolj 18 odstotkov, kar je najnižja januarska vrednost od leta 1984. Medtem se v Novi Mehiki v Združenih državah Amerike nadaljuje opazno hladnejši zrak s mirnejšimi razmerami, vendar so temperature za večino še vedno višje od običajnih. Temperature zraka na severu so se gibale med enojno in nižjo dvajsetico stopinj Fahrenheita, medtem ko so bile v osrednjem delu temperature okoli ledišča do nižjih štiridesetih stopinj Fahrenheita. Vročinski valovi in nevihte so v preteklih mesecih prizadeli dele Združenih držav Amerike in Ciper, kar nakazuje na širše podnebne spremembe. Zaradi teh sprememb se pojavljajo tudi spremenljive vremenske razmere, kot je pričakovana talna zmrzal v Hongkongu, ki jo povzročajo jasne noči in šibki vetrovi, kar omogoča hitro radiacijsko ohlajanje površin. Čeprav se pričakuje, da se bodo temperature čez vikend nekoliko dvignile, bodo jutra ostala hladna. Za ponedeljek je napovedano vetrovno vreme z občasnim soncem. V luči globalnih podnebnih sprememb, ki so se julija 2025 kazale z ekstremno vročino v ZDA in na Cipru, ter opozorili na močan veter kot pomemben, a spregledan dejavnik tveganja, se kaže, da so lokalne vremenske razmere, kot je sedanja ohladitev v Aziji in ZDA, del širšega vzorca spremenljivega in nepredvidljivega vremena po svetu.

Vietnamsko mesto Bac Ninh, ki leži severno od prestolnice Hanoj, je v zadnjem obdobju doživelo korenito gospodarsko preobrazbo. Nekoč kmetijsko območje, prepoznavno po riževih poljih in tradicionalni ljudski glasbi, se je razvilo v eno najpomembnejših industrijskih con v državi. Ta hiter razvoj je predvsem posledica selitve proizvodnih obratov iz Kitajske, saj so številna mednarodna podjetja tam iskala ugodnejše pogoje za delo in zmanjšanje odvisnosti od kitajskega trga. Preobrazba mesta je opazna na vsakem koraku, od napisov nad trgovinami do ponudbe v restavracijah, kjer prevladujejo kitajske in korejske jedi. Kljub trenutnemu razcvetu pa se lokalne oblasti in prebivalci že sprašujejo o prihodnosti in naslednjih korakih v razvoju. Vprašanje ostaja, kako bo mesto vzdrževalo gospodarsko rast, ko se bodo začetni učinki selitve tovarn stabilizirali in ko se bo Vietnam morda soočil s podobnimi izzivi rasti stroškov dela, kot se je to zgodilo na Kitajskem.

Severna Koreja je v noči na nedeljo izstrelila več balističnih raket, kar predstavlja prvi letošnji preizkus orožja te države. Po navedbah južnokorejske vojske, na katere se sklicuje francoska tiskovna agencija AFP, so izstrelitve sovpadale z obiskom južnokorejskega predsednika na Kitajskem. Dejanje Pjongjanga se je zgodilo v času povečanih globalnih napetosti, potem ko so Združene države Amerike z vojaško operacijo odstranile predsednika Venezuele. Izstrelitev raket se časovno umešča v obdobje po vrnitvi ameriških protiraketnih sistemov Patriot v Južno Korejo. Raketne baterije, ki so bile pred tem začasno nameščene na Bližnjem vzhodu, so znova zavzele položaje na polotoku konec lanskega leta. Ponovna krepitev obrambnih zmogljivosti zavezništva med Seulom in Washingtonom bi lahko vplivala na stopnjevanje provokacij s strani severnokorejskega režima, ki tovrstne premike pogosto interpretira kot neposredno grožnjo svoji varnosti.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je v sredo, 31. decembra, objavilo odločitev o uvedbi dodatnih 55-odstotnih carin na uvoz govejega mesa iz Brazilije, Avstralije in Združenih držav Amerike. Ukrep, ki ga v Pekingu označujejo kot varnostni mehanizem, bo veljal tri leta in se bo uporabljal za uvoz, ki presega določene letne kvote. Odločitev temelji na ugotovitvah uradne preiskave, ki je pokazala, da povečan uvoz mesa iz omenjenih držav negativno vpliva na kitajsko domače gospodarstvo. Novi trgovinski ukrepi so usmerjeni proti največjim svetovnim izvoznikom govedine, medtem ko evropski izvozniki, vključno s francoskimi podjetji, ki so nedavno obnovila izvoz na kitajski trg, za zdaj ostajajo zunaj dosega teh povišanj. Kitajska vlada namerava s temi ukrepi zaščititi domače pridelovalce in stabilizirati notranji trg v obdobju gospodarskih prilagoditev.

Ruski predsednik Vladimir Putin je severnokorejskemu voditelju Kim Džong Unu poslal novoletno voščilo že 18. decembra, kar je po poročanju kitajskega medija Baijiahao sprožilo precejšnje zanimanje mednarodne javnosti. Nenavadno zgodnja čestitka, poslana skoraj dva tedna pred koncem leta, po mnenju analitikov odraža hitro poglabljanje strateških in diplomatskih vezi med Moskvo in Pjongjangom. Takšna poteza se razlaga kot simbolno dejanje, ki poudarja pomen Severne Koreje kot ključne zaveznice Rusije v trenutnih geopolitičnih razmerah. Kitajski opazovalci poudarjajo, da gre za odstopanje od običajnih protokolarnih praks, kar kaže na vzpostavljanje tesnejšega osebnega in političnega sodelovanja med obema državama. Dogodek se odvija v času, ko Rusija aktivno išče zunanjepolitično podporo in krepi partnerstva na vzhodu, kar vzbuja pozornost tako v regiji kot v širši mednarodni skupnosti.

Pakistanski podpredsednik vlade in zunanji minister Ishaq Dar je v soboto prispel v Peking na uradni obisk, kjer bo s kitajskim kolegom Wang Yijem sopredsedoval sedmemu krogu strateškega dialoga med Kitajsko in Pakistanom. Gre za najvišji posvetovalni mehanizem med državama, ki omogoča celovit pregled dvostranskega sodelovanja in določanje novih področij partnerstva v okviru njunega dolgotrajnega strateškega sodelovanja. Obisk ima poseben simbolni pomen, saj je Dar prvi tuji visoki gost, ki je obiskal Kitajsko v letu 2026. Poleg strateških pogovorov se bo minister udeležil tudi dogodkov ob začetku 75. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med Pakistanom in Kitajsko. Državi načrtujeta številne pobude in spominske dejavnosti, ki se bodo zvrstile čez celotno leto. Na letališču so pakistansko delegacijo sprejeli kitajski posebni predstavnik za Afganistan Yue Xiaoyong ter predstavniki pakistanskega veleposlaništva v Pekingu.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ukrajina je zanikala, da bi napadla Putinovo rezidenco, medtem ko so zahodni zavezniki izrazili dvom o trditvah Kremlja. Zelenski je razkril, da se je s Trumpom pogovarjal o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini. Trump se je odzval na domnevni napad na Putinovo rezidenco in dejal, da je zaustavil Tomahavke in da je potrebno rešiti ključne probleme za dosego miru.

Združene države Amerike so v soboto, 1. februarja 2026, izvedle obsežne zračne napade na cilje v Caracasu, med katerimi so ameriške posebne enote zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa sta bila zakonca Maduro že prepeljana iz države. Operacija, ki jo Washington opisuje kot ukrep za zamenjavo režima in boj proti narkoterorizmu, pomeni dramatično stopnjevanje dolgoletnih napetosti in prehod v odkrit oborožen spopad. Mednarodna skupnost se je na vojaško posredovanje odzvala z mešanimi občutki. Rusija, Iran in Kitajska so dejanje ostro obsodili kot "očitno oboroženo agresijo" proti suvereni državi in njenemu voditelju. Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo solidarnost z venezuelskim ljudstvom in opozorilo na nesprejemljivost uporabljenih izgovorov za napad. Nasprotno so države Evropske unije zavzele bolj zadržano držo in pozvale k previdnosti, medtem ko so države skupine BRICS in druge latinskoameriške države, vključno z Brazilijo in Mehiko, izrazile ogorčenje in zahtevale sklic Varnostnega sveta ZN. Operacija se je začela po več zaporednih napadih, ki so vključevali božične zračne operacije in napad Cie na doke v bližini Caracasa, za katere je Trump trdil, da so bili uporabljeni za tovorjenje drog. Dogodki predstavljajo vrhunec politike pritiska, ki se je začela s prvimi sankcijami leta 2006 in stopnjevala pod drugo Trumpovo administracijo, ki je v zadnjih mesecih leta 2025 sistematično krepila vojaško prisotnost v Karibskem morju.

Po ameriški vojaški operaciji, ki je pripeljala do aretacije Nicolása Madura, so ZDA izrazile namen »voditi« tranzicijo v Venezueli. Ameriški predsednik Trump trdi, da bo ZDA povrnila nafto, ki naj bi jo Venezuela ukradla, čeprav strokovnjaki dvomijo o pravni podlagi za takšno zahtevo. Operacija je povzročila padec cen nafte. Senator Schumer je kritiziral Trumpovo odločitev kot kršitev mednarodnega prava, medtem pa je danski veleposlanik opozoril na obrambne vezi glede ozemlja Grenlandije po provokativnem zapisu MAGA.

Sin Nicolása Madura je pozval Venezuelce k protestom za očetovo izpustitev. V Houstonu so potekala praznovanja in protesti po ameriški operaciji v Venezueli, medtem ko so se v New Yorku spopadli protestniki za in proti Maduru. Trgi se na aretacijo Madura niso bistveno odzvali, razen skoka cen zlata.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se lahko usoda vojne v Ukrajini razreši še pred koncem leta, odvisno od partnerjev Kijeva. Medtem je vodja ukrajinske obveščevalne službe Kirilo Budanov opozoril, da se ZDA ne oddaljujejo od držav zaradi vojaških akcij, in kot razlog za zbliževanje Trumpa s Putinom navedel boj proti Kitajski.

Donald Trump je obljubil subvencije naftnim podjetjem, ki bi podpirala obnovo energetske infrastrukture Venezuele. Grozil je Delcy Rodríguez, da ji bo zaračunal več kot Maduru. ZDA so izvedle napad na Venezuelo, kar je povzročilo skok v ceni Trump Coin. Kritiki menijo, da je napad del načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki.

Po zajetju Nicolása Madura v ameriški operaciji, je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izjavil, da konec Madurovega režima ponuja novo upanje za Venezuelo. Medtem strokovnjaki opozarjajo, da bi obnova venezuelske naftne industrije na prejšnjo raven lahko trajala desetletja in zahtevala ogromne investicije. Nemški Bild je ameriško operacijo označil kot ponižanje za Rusijo in izziv za Kitajsko, ki kaže, da ZDA ne čutijo več potrebe po posvetovanju z zavezniki.

Kitajska je pozvala k dialogu po ruskih obtožbah o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco, Kremelj pa je obtožil Zahod zanikanja napada. Kremelj se je odzval na besede Donalda Trumpa o morebitnem napadu na Iran, pri čemer se je tiskovni predstavnik Vladimirja Putina Dmitrij Peskov zavzel za iranskega zaveznika in pozval ZDA k preprečitvi stopnjevanja napetosti v regiji. Milorad Dodik je poskus napada na Putinovo rezidenco označil za teroristično dejanje. Peskov je izjavil, da Rusiji ni treba dokazovati napada na Putinovo rezidenco, saj se je ta zgodil.

Združene države Amerike so v hitri in kirurško natančni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z zračnimi napadi na ključne točke v prestolnici, po katerih so ameriške specialne enote izvedle desant in pridržale predsednika. Maduro je bil nemudoma prepeljan v oporišče v New Yorku, kjer so ga v lisicah predali ameriškim organom pregona. Ameriško ministrstvo za pravosodje ga bremeni narkoterorizma in posedovanja orožja, medtem ko ZDA napovedujejo začasno upravljanje države. Venezuelska opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado je ob novici o zajetju izjavila, da je v državo končno prišla svoboda. Kljub padcu Madura pa ostaja vprašanje prihodnosti Venezuele negotovo, saj številni njegovi zavezniki še vedno zasedajo ključne položaje v državnem aparatu. Medtem ko Kitajska zahteva takojšnjo izpustitev Madura, Združeni narodi opozarjajo, da tovrstno vojaško posredovanje ustvarja nevaren mednarodni precedens. Razmere v državi so napete, številni migranti v tujini pa z mešanimi občutki upanja in strahu pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, sprožile obsežen vojaški napad na cilje v Venezueli. Po poročanju lokalnih virov so ameriška letala bombardirala več vojaških objektov, vključno s kompleksom Fuerte Tiuna v prestolnici Caracas. Napadi so bili usmerjeni tudi na ključno infrastrukturo, med drugim na pristanišče v La Guairi. Prebivalci so poročali o nizkih preletih letal in aktivaciji venezuelske zračne obrambe. Istočasno so ZDA uvedle nove sankcije proti štirim kitajskim podjetjem, ki naj bi bila povezana z venezuelskim režimom. Eskalacija napetosti sledi napovedim iz septembra 2025, ko so ameriški uradniki opozarjali na razširitev operacij proti trgovini z drogami, ki bi lahko vključevale prizadevanja za odstavitvijo predsednika Nicolása Madura. Slednji je že pred meseci kritiziral ameriške vojaške aktivnosti v Karibih in napovedal oborožen upor v primeru agresije.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, med katero so aretirale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po aretaciji so ju prepeljali v New York, kjer se je Maduro na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za nedolžnega v zvezi z obtožbami o narkoterorizmu in drugih kaznivih dejanjih. Rusija je v Varnostnem svetu Združenih narodov ostro obsodila ameriško dejanje in ga označila za oboroženo agresijo ter kršitev mednarodnega prava. Ruski veleposlanik pri ZN Vassily Nebenzia je zahteval njuno takojšnjo izpustitev in obtožil Washington, da želi vzpostaviti popoln nadzor nad venezuelskimi naravnimi viri. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov. Generalni sekretar ZN António Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega povečanja nestabilnosti v regiji. Medtem ko Rusija in nekatere druge države, kot sta Kambodža in Šrilanka, kritizirajo ameriško posredovanje kot kršitev suverenosti, Kitajska poziva k dialogu. V ozadju teh napetosti so se v ZDA zvrstili tudi varnostni incidenti na domačih tleh, vključno z napadom na dom podpredsednika JD Vancea v Ohiu, kjer je moški s kladivom poskušal vdreti v stavbo. Hkrati se na mednarodnem prizorišču odvijajo drugi pomembni diplomatski premiki, denimo krepitev energetskega sodelovanja med Egiptom in Sirijo ter prizadevanja za stabilizacijo razmer na kamboško-tajski meji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski trdi, da obstaja povezava med ruskimi napadi na ukrajinska energetska postrojenja in kitajskimi subjekti, ki naj bi zagotavljali obveščevalne podatke iz vesolja. Ruska Federalna služba varnosti (FSB) pa je sporočila, da je preprečila teroristični napad na naftovod v Sibiriji, pri čemer je bil terorist ubit.

Po ameriškem napadu na Venezuelo so se pojavili ostri odzivi. Člani ameriškega Kongresa so zahtevali nujno glasovanje, da bi ustavili nadaljnje vojaške akcije Trumpove administracije v Venezueli. Predsednik Trump je bil tarča posmeha zaradi domnevnega dremeža med tiskovno konferenco o napadu. Posnetki iz leta 2019, v katerih je Tulsi Gabbard pozivala ZDA, naj se izognejo Venezueli, so ponovno postali viralni, sprožajoč kritike na račun administracije. Trump je obljubil, da bodo ZDA vodile Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena nova vlada, hkrati pa so se pojavile kritike glede nejasnih podrobnosti načrta.

Razkrite so bile podrobnosti o ameriški operaciji "Resolución Absoluta", ki je vključevala elitne enote, taktične izpade električne energije in obsežno zračno podporo. Kitajska je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev Nicolása Madura. Prebivalci Venezuele se soočajo z dolgimi vrstami za nakup hrane in goriva po napadih v Caracasu. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je kritiziral Trumpa zaradi kršenja mednarodnega prava z vojaško operacijo.

Ameriške oborožene sile so v obsežni vojaški operaciji na tleh Venezuele prijele predsednika Nicolása Madura. Po navedbah ameriškega namestnika zunanjega ministra Christopherja Landaua bo Maduro za svoje domnevne zločine odgovarjal pred sodiščem. Operacija se je odvila brez večjega upora venezuelskih sil, čeprav vlada v Caracasu trdi, da ohranja nadzor nad državo. Ameriški vdor predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaškega pritiska administracije Donalda Trumpa na venezuelski režim. Dogodek je povzročil precejšnjo diplomatsko zadrego za ključni zaveznici Madura, Kitajsko in Brazilijo, ki sta dogajanje označili za ponižujoče. Medtem ko Washington poudarja nujnost vzpostavitve pravičnosti in demokracije v regiji, ostaja politična prihodnost Venezuele negotova, saj so ameriške oblasti napovedale nadaljnje postopke proti vrhu dosedanje oblasti. Mednarodna skupnost pričakuje hiter odziv glede pravne podlage za prijetje tujega državnega voditelja na njegovem ozemlju.

Rusija in Kitajska sta ostro obsodili vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo aretacijo oziroma ugrabitev predsednika Nicolása Madura. Moskva je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev venezuelskega voditelja in od Washingtona zahtevala pojasnila glede njegovega zdravstvenega stanja. Po navedbah ruskih oblasti je v tem primeru "ideološka sovražnost" prevladala nad diplomacijo, kar predstavlja neposredno kršitev suverenosti latinskoameriške države. Medtem ko so nekateri viri poročali o prisotnosti venezuelske podpredsednice v Rusiji, je uradna Moskva te navedbe sprva zanikala. Dogajanje predstavlja vrhunec napetosti med velesilami, saj Rusija in Kitajska dejanja ZDA označujeta za nesprejemljiv poseg v notranje zadeve neodvisne države. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da gre za nevarno stopnjevanje, ki ogroža mednarodni mir in varnost. Razmere ostajajo nestabilne, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje nadaljnje diplomatske ali vojaške odzive vpletenih strani.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa vztraja, da ne gre za vojno dejanje ali napad na suvereno državo, temveč za operacijo »zakona in reda« z namenom izvršitve sodnega naloga zaradi obtožb o trgovini z drogami. Donald Trump se je s to pravno konstrukcijo izognil potrebi po predhodnem obveščanju kongresa v skladu z resolucijo o vojnih pooblastilih iz leta 1973, hkrati pa poskušal zmanjšati politično tveganje pred domačim volilnim telesom. Operacija je sprožila ostre odzive ključnih zaveznikov venezuelskega režima. Rusija, Kitajska in Iran so obsodili ameriško posredovanje; Kremelj je dejanje označil za »oboroženo agresijo« in opozoril na nepredvidljive posledice za mednarodno ravnovesje. Kljub trditvam o zakonitosti operacije, ki naj bi temeljila na 2. členu ameriške ustave o zaščiti ameriškega osebja pred neposrednimi grožnjami, so se v mednarodni javnosti pojavili posnetki Madura tik pred zajetjem, ko je še odgovarjal na vprašanja novinarjev, kar nakazuje na presenetljivost in hitrost ameriškega posega.

Donald Trump je po napadu na Venezuelo zagrozil s potencialno vojaško operacijo v Kolumbiji in ponovil, da potrebujejo Grenlandijo, saj naj bi bila Danska nezmožna skrbeti zanjo. Opozoril je tudi Kubo in Mehiko. Poleg tega je dejal, da bo predsednica Venezuele Delcy Rodriguez doživela usodo Madura, če ne bo poslušala nasvetov ZDA.

Ameriške oborožene sile so v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago in dejal, da so Madura že prepeljali iz države na krov ameriške ladje USS Iwo Jima, od koder bo poletel v Združene države Amerike. Tam se bo pred sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mami. Operacija, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas in druge strateške cilje, je povzročila ostre odzive mednarodne skupnosti. Rusija in Iran sta dejanje obsodila kot »nezakonito invazijo«, medtem ko je Kitajska opozorila na kršenje mednarodnega prava. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, ter obljubil obnovo uničene naftne infrastrukture. V državi ostajajo napetosti, saj je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez zavrnila ameriško nadvlado in Madura še vedno priznava kot edinega legitimnega predsednika.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da bi Rusija smatrala vse evropske vojaške enote, nameščene v Ukrajini, za legitimne vojaške cilje. Prav tako je obtožil Evropsko unijo, da je glavni ovira pri doseganju miru v Ukrajini, in da ne skriva želje po spopadu z Rusijo na bojišču.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo poziv Združenim državam Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove žene Cilie Flores. Poudarili so, da bi ZDA morale zagotoviti njuno osebno varnost in prenehati s poskusi strmoglavljenja legitimne vlade Venezuele.

Mednarodna skupnost se je ostro odzvala na ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, v katerem so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika izrazil globoko zaskrbljenost in opozoril, da takšna dejanja predstavljajo nevaren precedens ter kršitev ustanovne listine ZN in mednarodnega prava. Kitajska je operacijo označila za hegemonistično vedenje, ki neposredno ogroža suverenost Venezuele ter stabilnost v Latinski Ameriki. Znotraj Evropske unije sta se odzvali Španija in Francija. Španski premier Pedro Sánchez je poudaril, da Madrid kljub nepriznavanju Madurovega režima ne more podpreti posega, ki krši mednarodno pravo in regijo potiska v destabilizacijo. ZDA so operacijo izvedle po seriji eksplozij v Caracasu, ameriški predsednik Donald Trump pa je po zajetju potrdil, da so Madura odpeljali na ozemlje Združenih držav Amerike. Operacija sledi neuspešnim poskusom Washingtona, da bi k sodelovanju pritegnili podpredsednico Delcy Rodríguez.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so njihove sile zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v ZDA. Operacija, ki je vključevala zračne napade na Caracas, je bila utemeljena z obtožnico ameriškega ministrstva za pravosodje zaradi narkoterorizma in posedovanja orožja. Ameriške zvezne oblasti Madura zdaj obravnavajo kot vodjo mamilarskega kartela, predsednik Donald Trump pa je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje države. Svetovni voditelji so se na dogajanje odzvali z mešanimi občutki; medtem ko so nekateri izrazili olajšanje, so drugi nad dejanjem globoko zgroženi. Južna Afrika je zaradi po mnenju Pretorie nezakonitega vojaškega napada zahtevala nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov, šok nad ravnanjem ZDA pa je izrazila tudi Kitajska. Dogodek je neposredna posledica stopnjevanja napetosti iz konca leta 2025, ko so ZDA Madurovo skupino Cartel de los Soles označile za teroristično organizacijo.

Nicolás Maduro bo v ponedeljek stopil pred sodnika v New Yorku zaradi obtožb, ki vključujejo narkoterorizem in uvoz kokaina. Objavljeni so bili novi posnetki Madura v prostorih agencije DEA, kjer pozdravlja prisotne. Ameriško pravosodno ministrstvo je objavilo obtožnico, ki Madura obtožuje vodenja koruptivne vlade, obtožbe pa so vložene tudi proti njegovemu sinu in trem drugim osebam. Donald Trump je na družbenem omrežju objavil fotografijo vklenjenega in oslepljenega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.