APDEJT.si

Združene države Amerike so uradno podprle načrt Južne Koreje o izgradnji jedrskih podmornic in izrazile podporo prizadevanjem Seula za pridobitev pravic do bogatenja urana in predelave izrabljenega jedrskega goriva. Državi sta tudi sklenili dogovore o trgovini in varnosti, ki vključujejo sodelovanje na področjih ladjedelništva, umetne inteligence in jedrske industrije.

Vladimir Putin je podprl pobudo, da se leto 2026 razglasi za Leto enotnosti narodov Rusije in naročil pripravo ustreznih projektov. Tatjana Golikova je opozorila na porast informacijskih "vbodov" na temo mednacionalnih odnosov, in sicer s 15 v letu 2022 na 63 v letu 2023. Putin je dejal, da dokumenti tujih obveščevalnih služb razkrivajo načrte za destabilizacijo Rusije od znotraj.

Združene države Amerike si prizadevajo v najkrajšem možnem času prehiteti Kitajsko v proizvodnji brezpilotnih letalnikov (dronov). Ameriški minister za vojsko, Daniel Driscoll, je izjavil, da bodo za dosego tega cilja aktivno spodbujali zasebni sektor na tem področju.

Jurija Nikolajeva, sovjetskega in ruskega televizijskega voditelja in igralca, so nujno hospitalizirali v moskovski bolnišnici, ker se je slabo počutil doma. Po poročanju virov naj bi bilo z njim zdaj vse v redu.

Iranski predsednik je v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom izjavil, da bi morale ZDA in Evropa dokazati svojo iskrenost, da bi pridobile zaupanje Irana. Poudaril je, da je Iran vedno pozdravljal dialog in interakcijo, vendar je sedaj na drugi strani, da spoštuje pravice Islamske republike Iran kot ukrep za izgradnjo zaupanja.

Pete Skandalakis, dolgoletni tožilec in izvršni direktor Sveta državnih tožilcev Georgie, je prevzel nadzor nad primerom vmešavanja v volitve v Georgii proti Donaldu Trumpu in drugim, potem ko je bila okrožna tožilka Fani Willis izločena iz primera. Skandalakis je bil zadolžen za iskanje novega tožilca, vendar ni našel drugega, zato je primer prevzel sam.

Kitajska je leta 2024 prepovedala izvoz kovin, kot je galij, ki so ključne za proizvodnjo polprevodnikov, v ZDA. Prepoved se nanaša na izvoz galija, germanija in antimona, ki so bistveni za številne tehnologije. Kljub temu se je Kitajska odločila za omilitev prepovedi izvoza nekaterih redkih zemelj v ZDA, ki velja od decembra 2024.

Velika Britanija in Nemčija sta opozorili na naraščajočo grožnjo ruskih in kitajskih vesoljskih satelitov, ki redno vohunijo za sateliti zahodnih sil. Državi sta v zadnjih tednih izpostavili pogoste primere ruskega sledenja, motenja in vmešavanja v njune satelite.

Satelitski posnetki so razkrili, da Kitajska na meji z Indijo gradi obsežno infrastrukturo, vključno s tovarnami, bunkerji in deli raket. Kitajska je v začetku leta 2025 povečala svoj vojaški proračun za 7,2 % na približno 245 milijard dolarjev, kar je že četrto leto zapored, da je rast presegla 7 %. Ameriški analitiki menijo, da so dejanski izdatki precej višji, kar nakazuje na morebitno zaostrovanje odnosov in nov hladni vojni.

Ameriško ministrstvo za finance je uvedlo sankcije proti 32 posameznikom in subjektom v Iranu, ki so povezani z iranskim raketnim in brezpilotnim programom. Ukrep je bil sprejet v okviru politike največjega pritiska proti Islamski republiki Iran.

ZDA so odobrile prodajo rezervnih delov za vojaška letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev, kar je prva tovrstna transakcija, odkar je Donald Trump ponovno v Beli hiši. Kitajska je ostro kritizirala to potezo, saj meni, da krši načelo ene Kitajske in ogroža suverenost. Tajvan je odobritev pozdravil, saj ZDA ostajajo njegov najpomembnejši varnostni partner.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila administracija Združenih držav Amerike, o odpravi sankcij proti sirskemu predsedniku.

Trije kitajski znanstveniki so bili v ZDA obtoženi tihotapljenja bioloških materialov pod krinko raziskovalnega dela na Univerzi v Michiganu. Po navedbah Ministrstva za pravosodje ZDA (DOJ) naj bi njihova dejanja ogrožala nacionalno varnost. Obtoženi naj bi nezakonito uvažali biološke materiale in ponarejali carinske deklaracije, kar bi lahko ogrozilo nacionalno in kmetijsko varnost.

Japonska je uradno protestirala, ker je Kitajska svojim državljanom svetovala, naj se izogibajo obisku Japonske. Japonska je tudi poklicala kitajskega veleposlanika zaradi komentarjev kitajskega generalnega konzula v Osaki glede Tajvana. Napetosti so se povečale po izjavah premierke Sanae Takaichi glede Tajvana.

Čeprav je premier卓榮泰 začasno ustavil reformo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zaradi nasprotovanja delničarjev in varčevalcev, zdravniki večinoma podpirajo reformo, saj menijo, da je finančni pritisk na zdravstveno zavarovanje resen. Direktor bolnišnice Tajvanske nacionalne univerze, 余忠仁, je dejal, da bi se morali dobički od naložb vrniti v zdravstveno varstvo. Minister za zdravje, 石崇良, je poudaril, da je reforma zdravstvenega zavarovanja potrebna za finančno vzdržnost sistema, kljub temu pa se sooča s kritikami javnosti, ki menijo, da je to komunistična logika.

Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile po izjavah japonske premierke o možnem vojaškem odzivu Japonske na kitajski napad na Tajvan. Kitajska je izrazila zaskrbljenost zaradi varnosti svojih državljanov na Japonskem in opozorila na naraščajoče nevarnosti. Kitajska obalna straža je bila aktivna tudi pred otoki Senkaku, kar je dodatno prispevalo k napetostim. Tajpej je poročal o incidentih z ladjami in letali.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ZDA niso več neposredno vključene v financiranje Ukrajine. Poudaril je, da ZDA zdaj zaslužijo s prodajo orožja prek zveze NATO.

Kitajska je poslanca 民進黨沈伯洋-a obtožila »kaznivega dejanja razdelitve države« in odredila preiskavo. Predsednik 賴清德 je pozval predsednika zakonodajnega органа 韓國瑜-ja, naj stopi v bran 沈伯洋-u in svobodi govora Tajvana, 韓國瑜 pa mu je odgovoril s pozivom k ukinitvi 台獨黨綱. 民進黨 poslanec 陳培瑜 je obtožil國民黨, da se ne upajo obsoditi Kitajske. 副總統 蕭美琴 se je zahvalila poslanki 陳昭姿 za sodelovanje na srečanju »對中政策跨國議會聯盟« (IPAC). Poslanec 翁曉玲 je predlagal, da bi morali voditelje neodvisnih agencij odobriti v parlamentu, poslanec 鍾佳濱 pa je dejal, da to krši izvršilno oblast.

Filipini, Združene države in Japonska so izvedle skupne pomorske vaje v Zahodnem filipinskem morju, kar je okrepilo njihovo varnostno sodelovanje. Kitajska je kritizirala Filipine zaradi teh vaj in jih obtožila provokativnih dejanj, ki povečujejo napetosti v Južnem kitajskem morju. Kitajska vojska je odgovorila z 'bombniškim patruljiranjem' nad tem območjem.

Predsednik Kazahstana, Kasim-Žomart Tokajev, je med vrhom »ZDA – Srednja Azija« izjavil, da je ameriški predsednik Donald Trump velik voditelj, poslan od zgoraj, da bi v Združene države vrnil tradicionalne vrednote in zdrav razum v politiko. Na srečanju v Washingtonu 6. novembra so se zbrali voditelji držav Srednje Azije in ZDA v formatu C5+1.

Obsežne čistke v kitajski vojski, ki jih je izvedel Xi Jinping, kažejo na zaskrbljenost glede korupcije in učinkovitosti jedrskih sil. Spremembe se dogajajo v času, ko tako Kitajska kot ZDA uvajajo pomembne preobrazbe v svojih vojskah.

Japonski avtomobilski gigant Toyota je v sredo zvišal napovedi za poslovni izid in čisti dobiček za tekoče fiskalno leto, kljub vplivu ameriških carin. Podjetje je sporočilo, da se je čisti dobiček v prvi polovici leta zmanjšal za 7,0 odstotkov na 1,8 bilijona jenov, medtem ko je poslovni dobiček strmoglavil za 18,6 odstotkov na 2,0 bilijona jenov.

Kitajska je po srečanju med Donaldom Trumpom in Xi Jinpingom ponovno začela kupovati ameriške kmetijske proizvode, vključno s pšenico. Kitajski kupci so rezervirali dve pošiljki ameriške pšenice, kar je prvi takšen nakup po oktobru lani. Ta poteza je interpretirana kot potencialno zmanjšanje trgovinskih napetosti med državama, čeprav trgovci še vedno čakajo na večje nakupe soje.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je napovedal, da namerava leta 2026 obiskati pet držav Srednje Azije. Srečal se je z zunanjimi ministri teh držav v sklopu diplomatske ofenzive Trumpove administracije, usmerjene v to z viri bogato regijo. Predsedniki Kazahstana, Kirgizistana, Tadžikistana, Turkmenistana in Uzbekistana naj bi se sestali z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer naj bi razpravljali o redkih zemeljskih mineralih in drugih virih.

Tajvanska vojska bo leta 2026 prejela prva dva od štirih naročenih ameriških brezpilotnih letalnikov MQ-9B "Sea Guardian". Generalštab zračnih sil Li Qingran je potrdil, da napredek poteka normalno in da bo prva dobava v tretjem četrtletju leta 2026. Poudaril je tudi, da podatkovna povezava poteka neposredno med zemeljsko nadzorno postajo in letalnikom, brez posredovanja Združenih držav.

Kitajska je poklicala japonskega veleposlanika na zagovor zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Premierka je dejala, da bi kitajski napad na Tajvan lahko ogrozil Japonsko. ZDA pa so odobrile prodajo vojaške opreme Tajvanu v vrednosti 330 milijonov ameriških dolarjev.

Ameriški izvozniki, ki jih je prizadela trgovinska vojna s Kitajsko, so na sejmu v Šanghaju izrazili upanje, da bo izboljšanje dvostranskih odnosov prineslo stabilnost, ki jo nujno potrebujejo. Na sejmu so predstavili različne izdelke, od torbic do soli.

Varnostni svet Združenih narodov je odpravil sankcije proti sirijskemu predsedniku Ahmedu aš-Šaraaju in ministru za notranje zadeve, kar je omogočilo njegovo potovanje v Washington na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. Za odpravo sankcij je glasovalo 14 članic Varnostnega sveta, vključno z Rusijo.

Nekdanji zaposleni »Guan Zhangu« (陳之漢), med drugim »大師兄« 李慶元 in visoki voditelj 小偉, so ga obtožili spolnega nadlegovanja, prejemanja sredstev iz Kitajske in nenavadne zahteve, da bi zaposleni spal z njegovo ženo. Obtožbe vključujejo tudi finančne nepravilnosti in vprašanja o njegovem ravnanju z zaposlenimi. Zaradi teh obtožb je bil »Guan Zhang« prijavljen na kitajskih platformah kot »pokvarjen« vplivnež. Sam se je na obtožbe odzval v prenosu v živo.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je sporočil, da sta Seul in Washington dokončala dogovor o gradnji jedrskih podmornic. ZDA so odobrile gradnjo napadalnih podmornic na jedrski pogon, kar je južnokorejski predsednik razkril ob predstavitvi partnerstev na področju varnosti in trgovine. Kitajska se je na dogovor odzvala z ostrimi kritikami.

Kitajska je poklicala japonskega ambasadorja zaradi komentarjev nove japonske premierke Sanae Takaichi o možnosti napotitve vojakov na Tajvan, kar je povzročilo napetosti med državama. Kitajsko zunanje ministrstvo je izjave označilo za "provokativne" in "izjemno nevarne", saj Kitajska Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja.

Med Tokiom in Pekingom se zaostrujejo diplomatski odnosi. Kitajska močno odsvetuje svojim državljanom potovanja na Japonsko, kar je odziv na izjave japonske premierke Sanae Takaichi, ki je nakazala možnost japonskih vojaških posredovanj v primeru kitajskega napada na Tajvan. Tokio poudarja pomen komunikacije v času napetosti.

Mjanmar je sporočil, da je v svoje letalstvo uvrstil nove ruske helikopterje in kitajska letala. Rusija in Kitajska tako še naprej oskrbujeta vojaško vlado, kljub mednarodnim pritiskom za končanje krvave državljanske vojne.

Vladimir Putin je na sestanku Sveta za nacionalno varnost naročil oceno odgovora na ameriško posodabljanje strateškega orožja in morebiten odstop ZDA od moratorija na jedrske poskuse. Poudaril je, da Rusija spoštuje sporazum o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, vendar bo odgovorila na jedrske poskuse drugih držav. Andrej Belousov je pozval k pripravi na odgovor. Sestanek je bil prvotno namenjen varnosti v prometu, a so ga preusmerili v razpravo o jedrski grožnji.

Zunanji ministri držav skupine G7 so v skupni izjavi ponovno poudarili pomembnost miru v Tajvanski ožini in podprli smiselno udeležbo Tajvana v mednarodnih organizacijah. Tajvanski zunanji minister Lin Džja-long je dejal, da to že četrtič letos G7 potrjuje svojo zavezanost stabilnosti v regiji.

Kitajski premier Li Qiang je opozoril, da naraščajoči protekcionizem in enostranski trgovinski ukrepi povzročajo resne motnje v svetovnem gospodarskem redu. Pozval je države, naj ponovno potrdijo svojo zavezanost medsebojnemu sodelovanju in prosti trgovini. Li je dejal, da se je v zadnjih nekaj letih po vsem svetu povečalo število trgovinskih omejitev, kar otežuje poslovanje in škoduje zlasti državam v razvoju. Premier Li Qiang je poudaril, da bo Kitajska delala na reformi svetovnega gospodarskega in trgovinskega sistema ter si prizadevala za pravičnejša, razumnejša in preglednejša trgovinska pravila. Napovedal je nadaljnje odpiranje domačih trgov in obsodil enostransko in protekcionistično ravnanje drugih držav.

Srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v južnokorejskem Pusanu, ki se je uradno končalo s premirjem, je po mnenju opazovalcev dejansko pomenilo simbolično zmago za Peking.

Nizozemski proizvajalec čipov Anse Polprevodniki je začasno ustavil dobavo svoje kitajske tovarne, ker lokalna podružnica noče plačati računov. Podjetje išče alternativne dobavne verige, da bi ohranilo proizvodnjo. Kitajsko ministrstvo za trgovino je pozvalo Nizozemsko, naj prevzame odgovornost in najde konstruktivno rešitev za spor.

Donald Trump je na srečanju z Xi Jinpingom v Južni Koreji pozval kitajskega predsednika, naj izpusti zaprtega hongkonškega medijskega mogula Jimmyja Laija. Trump je izrazil zaskrbljenost glede dobrobiti 77-letnega založnika.

Kitajska vlada je zaradi domnevnega separatizma napovedala globalno aretacijo poslanca DPP沈伯洋, kar pa so številne države in Interpol zavrnile. Medtem je poslanec国民党團書記長羅智強 kritiziral沈伯洋 zaradi njegovega odnosa do kitajskih soprog, pri čemer naj bi si沈伯洋 sam kriv za sankcije. Ustanovitelj IPAC pa je izrazil javno podporo沈伯洋.

Po poročanju Bloomberga, Financial Timesa in ruskih medijev se kitajski predsednik Xi Jinping ni udeležil vrha G20 v Južni Afriki. Namesto njega je Kitajsko zastopal premier Li Qiang.

Agencija za meteorologijo je izdala opozorila o močnem deževju za 13 okrožij, pri čemer je za območje okrožja Yilan izdano opozorilo o izredno močnem deževju. Obstaja možnost, da bo tajfun Feniks v torek zjutraj dosegel kopno na območju Kaohsiung in Pingtung. Za torek so napovedane nizke temperature in močno deževje v severnem in vzhodnem delu države.

Kitajska je sporočila, da bo udeležba Tajvana na vrhu APEC leta 2026 v Shenzhenu pogojena z njegovim spoštovanjem načela ene Kitajske. To prihaja v času naraščajočih napetosti med Pekingom in Tajpejem. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je odgovorila na vprašanje o trditvah Tajpeja, da je Peking postavil številne pogoje za njegovo udeležbo na forumu APEC.

Kongresni urad za proračun (CBO) je potrdil, da je bil žrtev hekerskega napada, pri čemer bi lahko pomembni vladni podatki bili razkriti. Viri poročajo, da naj bi bil za napad odgovoren tuji akter. Urad je sprejel nove varnostne ukrepe.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je 17 kitajskih vojaških letal vdrlo v zračni prostor Tajvana. Tajvanska vojska je odgovorila z napotitvijo letal, mornariških plovil in raketnih sistemov za spremljanje situacije.

Kitajska je predstavila novo letalonosilko, ki predstavlja pomemben korak naprej v prizadevanjih Pekinga, da bi dohitel ZDA na področju pomorske prevlade. Poleg tega poročila omenjajo odpovedi poletov, zdravila za debelost, trke čolnov, istospolne poroke in Elona Muska, a podrobnosti niso navedene.

Kitajska je po obsežnih preizkusnih plovbah uradno uvedla v uporabo svojo najnovejšo letalonosilko. Ta dodatek največji mornarici na svetu bo državi omogočil širjenje vpliva in dosega izven svojih teritorialnih voda.

Kambodžanski premier Hun Manet in njegov tajski kolega Anutin Charnvirakul sta izrazila pozitivno mnenje in ponovno potrdila zavezanost mirni rešitvi obmejnega spora. Malezijski premier Anwar Ibrahim je dejal, da sta se državi zavezali k spoštovanju določil iz mirovnega sporazuma iz Kuala Lumpurja, Malezija pa ponuja pomoč pri pogovorih.

Kitajska je, v znamenju izboljšanja odnosov z ZDA po nedavnem srečanju predsednikov, potrdila, da je začasno ukinila prepoved izvoza redkih kovin, kot so galij, germanij in antimon, ki so ključni v industrijski proizvodnji. Omejitve, uvedene decembra 2024, so bile usmerjene v izdelke z dvojno rabo.

Japonska je ponovno začela izvažati morske sadeže na Kitajsko, potem ko je Peking odpravil dvoletno prepoved, uvedeno zaradi izpuščanja obdelane radioaktivne odpadne vode iz jedrske elektrarne Fukušima Daiichi. Prepoved je bila uvedena po tistem, ko je Japonska začela izpuščati vodo iz uničene elektrarne.