Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Kitajska je uvedla sankcije proti 20 ameriškim podjetjem, povezanim z obrambo, in 10 vodilnim, potem ko je Washington napovedal obsežno prodajo orožja Tajvanu. Vrednost prodaje orožja znaša 11,1 milijarde dolarjev, kar je Peking označil za kršitev rdeče črte. Uvedene sankcije so pretežno simbolične, saj je poslovanje ameriških obrambnih podjetij s Kitajsko izjemno omejeno.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je predlagal izgradnjo novih bojnih ladij »Trump Class«, ki bi bile del nove »Zlate flote«. Te ladje naj bi bile oborožene z raketami in bi služile kot odgovor na naraščajočo kitajsko mornarico. Kljub obljubam o ogromni ognjeni moči in simbolu ameriške moči pa so se načrti izkazali za nerealne zaradi preobremenjenosti ameriške mornarice in drugih ovir pri izvajanju. Analitiki opozarjajo, da bi lahko načrt spodbudil Kitajsko k povečanju proizvodnje protiladijskega orožja.

Indija je 23. decembra 2025 v Bengalskem zalivu uspešno preizkusila balistično raketo K-4, ki jo je izstrelila iz jedrske podmornice INS Arihant. Raketa ima domet približno 3.500 km in lahko nosi jedrsko bojno glavo. S tem testom Indija krepi svoj jedrski odvračalni sistem na morju, kar povečuje varnost v regiji. Kitajska naj bi Pakistanu dobavila osem podmornic, zato je Indija okrepila svojo obrambo s tem orožjem.

V Srednjeafriški republiki so potekale volitve za novega predsednika in poslance. Aktualni predsednik Faustin Archange Touadéra, zaveznik Rusije, si prizadeva za tretji mandat.

Po spletu kroži videoposnetek novega prototipa kitajskega šestega generacije bojnega letala J-36 (model uradno ni potrjen), ki ga je izdelala letalska industrijska skupina Chengdu. Analitiki ocenjujejo, da naj bi razvoj letala potekal hitreje od prvotnih načrtov, kar nakazuje izginotje "cevi za merjenje hitrosti zraka".

Kitajska je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev odstavljenega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene ter pozvala Združene države Amerike, naj prenehajo s prizadevanji za strmoglavljenje venezuelske vlade.

Med misijo vohunjenja za Kitajsko je ekipa plezalcev Cie izgubila napravo, napolnjeno s plutonijem, v odročnih Himalaji. Naprave do danes niso našli.

Kitajska ljudska armada je v okviru operacije z nazivom »Misija pravice 2025« začela obsežne vojaške manevre, s katerimi je dejansko obkolila Tajvan. V vajah sodelujejo kopenske sile, mornarica, letalstvo in raketne enote, ki izvajajo simulacije blokade strateških pristanišč ter napadov na ključne cilje. Po navedbah vzhodnega poveljstva kitajske vojske so vaje usmerjene v preverjanje bojne pripravljenosti in služijo kot »ostro opozorilo« silam, ki zagovarjajo neodvisnost otoka, ter zunanjim dejavnikom, s čimer Kitajska neposredno naslavlja Združene države Amerike in njihove zaveznice. Ministrstvo za obrambo v Tajpeju se je na kitajske provokacije odzvalo z mobilizacijo lastnih oboroženih sil in obsodbo dejanj Pekinga kot nerazumnih. Napetosti v Tajvanski ožini so se močno povečale, saj kitajske enote delujejo severno in jugozahodno od otoka z uporabo pravega streliva. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi morebitna stopnjevanja lahko povzročila resno destabilizacijo svetovnega gospodarstva in varnostne arhitekture v indopacifiški regiji.

Kitajska je začela obsežne vojaške vaje okoli Tajvana, ki jih obravnava kot odcepljeno provinco. Vaje so se začele danes, pred tem pa je Kitajska napovedala izvedbo strelskih vaj z ostro municijo v petih območjih okoli Tajvana. Do teh dejanj je prišlo zaradi naraščajočih napetosti med Kitajsko in Japonsko ter nedavne dobave ameriškega orožja Tajvanu.

Kitajska je izvedla že šesto serijo obsežnih vojaških vaj okoli Tajvana od leta 2022. Vaje so predstavljene kot opozorilo proti težnjam po neodvisnosti Tajvana in tujemu vmešavanju.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi ostro obsodilo vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevala uporabo sile proti venezuelskemu predsedniku. Peking je ameriško dejanje označil za grobo kršitev mednarodnega prava, suverenosti in varnosti neodvisne države. Kitajska diplomacija je Washington pozvala, naj nemudoma preneha s kršenjem mednarodnih norm in se začne držati pravnih načel, ki urejajo odnose med narodi. Kitajska vlada je poudarila svojo neomajno nasprotovanje uporabi vojaške sile kot sredstva za doseganje političnih ciljev v tujih državah. Po navedbah ministrstva v Pekingu gre za nedopusten poseg v notranje zadeve Venezuele, ki spodkopava regionalno stabilnost. To stopnjevanje napetosti sledi predhodnim mednarodnim obsodbam ameriških potez, kar kaže na poglobljen geopolitični razkol glede vprašanja legitimnosti oblasti v Caracasu.

Kitajska je sprožila vojaške vaje z imenom "Pravična misija-2025" okoli Tajvana, vključno s predvidenim streljanjem z bojevim strelivom. Vaje so se začele po obisku delegacije stranke Kuomintang in med forumom Taipei-Šanghaj. Tajvanski obrambni minister je napovedal novinarsko konferenco glede tega. ZDA so se odzvale s prisotnostjo dveh letalonosilk v zahodnem Pacifiku. *New York Times* poroča, da bi lahko vojaške vaje prikrivale notranje čistke v kitajski vojski.

Po sklenitvi premirja med Tajsko in Kambodžo, ki je končalo smrtonosne spopade na obmejnem območju, sta zunanja ministra obeh držav prispela na Kitajsko. Tam potekajo mirovni pogovori. Predsednik ZDA Donald Trump je državama čestital za prekinitev ognja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svoji rezidenci Mar-a-Lago uradno razglasil ponovno uveljavitev Monroejve doktrine, ki temelji na načelih iz začetka 19. stoletja. S to potezo želi Bela hiša utrditi ameriško prevlado v Latinski Ameriki in jasno omejiti vpliv zunanjih sil v regiji. Doktrina, ki jo je prvotno zasnoval predsednik James Monroe, je bila zgodovinsko uporabljena za preprečevanje evropskega kolonializma, v sodobnem kontekstu pa se Trumpova administracija osredotoča predvsem na zmanjševanje vpliva Kitajske in Rusije. Napoved prihaja v času zaostrenih odnosov v regiji, kjer Trump že dlje časa izvaja pritisk na države Latinske Amerike. Strategija Monroejve doktrine 2.0 naj bi služila kot okvir za agresivnejšo zunanjo politiko, ki vključuje tako trgovinske pritiske kot morebitne vojaške posege proti mamilarskim kartelom. Kritiki opozarjajo, da takšna retorika obuja spomine na obdobje ameriškega imperializma, medtem ko podporniki trdijo, da je nujna za zagotavljanje nacionalne varnosti Združenih držav Amerike in stabilizacijo njihovega neposrednega sosedstva.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v nedeljo izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi pridržanja venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores s strani ameriških oblasti. Pekin je uradni Washington pozval k njuni takojšnji izpustitvi ter poudaril, da so Združene države Amerike s tem dejanjem kršile mednarodno pravo. Kitajska diplomacija zahteva zagotovitev osebne varnosti obeh pridržanih in vztraja, da se mora trenutna kriza v Venezueli razrešiti izključno s političnim dialogom in pogajanji. Po poročanju tujih medijev so venezuelskega predsednika in njegovo soprogo ameriške sile zajele v prestolnici Caracas, kar Kitajska označuje za ugrabitev in nedopusten poseg v suverenost države. Dogodek je povzročil oster odziv azijske velesile, ki v latinskoameriški državi ohranja močne gospodarske in politične interese. Situacija dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Pekingom, hkrati pa vnaša novo nestabilnost v regijo, kjer se ZDA in Kitajska borita za vpliv.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Peking je v uradni izjavi ostro obsodil ameriško operacijo, ki jo je označil za očitno kršitev mednarodnega prava in nedopusten poseg v suverenost druge države. Kitajska diplomacija poudarja, da takšna dejanja Washingtona destabilizirajo regijo in spodkopavajo temeljna načela diplomatskih odnosov. Incident predstavlja novo zaostritev v odnosih med velesilami, saj Kitajska vztrajno podpira venezuelsko vodstvo pod Madurom, medtem ko Združene države Amerike že dlje časa izvajajo pritiske na njegov režim. Odziv Pekinga odraža širše geopolitično rivalstvo in strateško zavezništvo med Kitajsko in Venezuelo.

Kitajska hitro povečuje svoje zmogljivosti za proizvodnjo jedrskih bojnih glav in nadgrajuje tajne oborožitvene objekte. Po poročanju Washington Posta, ki se sklicuje na satelitske posnetke in strokovne analize, Kitajska gradi svoj jedrski arsenal hitreje kot katera koli druga država.

Kitajska je začela obsežne vojaške vaje v okolici Tajvana, ki vključujejo simulacijo zavzetja in blokade ključnih območij otoka. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile v stanju visoke pripravljenosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v preteklem tednu izvedle operacijo v enem izmed venezuelskih pristanišč. Po Trumpovih navedbah je bila tarča napada infrastruktura v dokih, ki so jo preprodajalci mamil uporabljali za natovarjanje svojih plovil. Eksplozija v pristanišču naj bi ohromila ključne logistične poti za tihotapljenje prepovedanih substanc v regiji, kar predstavlja stopnjevanje ameriških prizadevanj v boju proti narkokartelom. Obenem je Trump v izjavi za javnost izrazil prepričanje glede stabilnosti v azijsko-pacifiški regiji. Kljub naraščajočim napetostim je predsednik dejal, da ga možnost kitajskega napada na Tajvan ne skrbi, s čimer je nakazal na morebitna diplomatska ali varnostna zagotovila, ki po njegovem mnenju preprečujejo stopnjevanje konflikta. Napad v Venezueli sicer sledi obdobju povečanih mednarodnih pritiskov na Trumpovo administracijo, ki se je v zadnjem mesecu soočala s številnimi sodnimi postopki in diplomatskimi izzivi na več svetovnih frontah, vključno z odnosi z Rusijo in notranjepolitičnimi vprašanji glede migracij in patentne zakonodaje.

Mesta po vsem svetu, od Sydneyja do Pariza in New Yorka, so pričakala leto 2026 z bučnimi praznovanji, ognjemeti in svetlobnimi predstavami, nekateri pa so se odločili za bolj umirjen pristop. Praznovanja so potekala ob poostreni varnosti.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v smeri vzhodnih voda, le nekaj ur pred odhodom južnokorejskega predsednika v Kitajsko. Kim Jong Un je opazoval testne polete hipersoničnih raket in poudaril potrebo po krepitvi jedrskega odvračanja države. Južnokorejski Urad za nacionalno varnost je pozval Severno Korejo, naj ustavi provokacije po izstrelitvi raket v Vzhodno morje.

Kitajsko zunanje ministrstvo je uvedlo sankcije proti desetim posameznikom in 20 ameriškim obrambnim podjetjem, vključno s podjetjem Boeing iz St. Louisa, zaradi prodaje orožja Tajvanu. Kitajska je večkrat opozorila Washington, da se "igra z ognjem" s stalnim oboroževanjem in podporo Tajvanu, ki ga Kitajska smatra za svoje ozemlje.

Kitajsko zunanje ministrstvo je uradno pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegove soproge. Peking trdi, da je bila njuna aretacija izvedena v nasprotju z mednarodnim pravom, ter vztraja, da morajo ZDA situacijo v Venezueli urejati izključno preko dialoga in pogajanj. Kitajska vlada je v svoji izjavi, objavljeni na uradni spletni strani ministrstva, poudarila nujnost spoštovanja suverenosti držav in obsodila enostranske ukrepe Washingtona. Po mnenju Pekinga aretacija predstavlja nevarno kršitev diplomatskih standardov, ki bi lahko dodatno destabilizirala razmere v regiji Latinske Amerike. Kitajska diplomacija ob tem poziva k mirnemu reševanju sporov in opozarja na pomen vzpostavitve političnega procesa brez zunanjega vmešavanja.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v vodah okoli Tajvana, ki so vključevale izstreljevanje raket in simulacijo blokade otoka. Predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek Kitajske na področjih, kot sta umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovno zatrdil, da bo Kitajska priključila samoupravni Tajvan.

Veleposlaniki držav članic skupine Quad, ki jo sestavljajo Združene države Amerike, Japonska, Indija in Avstralija, so se 30. oktobra sestali v Pekingu. Srečanje je potekalo v času, ko je Kitajska ljudska osvobodilna vojska izvajala obsežne vojaške vaje v okolici Tajvana. Ameriški veleposlanik v Kitajski Nicholas Burns je po srečanju izpostavil, da skupina Quad ostaja ključna sila za zagotavljanje svobodnega in odprtega indopacifiškega prostora ter poudaril, da so vezi med štirimi državami močnejše kot kdaj koli prej. Diplomatsko srečanje v kitajski prestolnici se razume kot usklajen odgovor na kitajske vojaške pritiske v regiji. Čeprav so se veleposlaniki sestali na kitajskih tleh, so s svojo prisotnostjo in izjavami jasno izrazili nasprotovanje enostranskim spremembam statusa quo in podprli stabilnost v Tajvanski ožini. Poročila kažejo, da so države s tem dejanjem pokazale enotnost pri soočanju z varnostnimi izzivi, ki jih v regiji povzročajo kitajske vojaške dejavnosti. Indija, ki tradicionalno zavzema bolj previdno držo, se je s sodelovanjem na tem srečanju pridružila skupnemu sporočilu o pomenu regionalne varnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost zmanjšal pomen najnovejših kitajskih vojaških vaj v bližini Tajvana. Trump je dejal, da ga dejavnosti kitajske vojske ne skrbijo, saj so takšne vaje v regiji prisotne že več kot dve desetletji. Po njegovih besedah gre za rutinske operacije, o katerih ga kitajski predsednik Xi Jinping ni predhodno obvestil, vendar je Trump ob tem izpostavil njun dober osebni odnos. Do stopnjevanja napetosti prihaja le dva tedna po tem, ko so Združene države Amerike Tajvanu odobrile prodajo orožja v vrednosti 11 milijard dolarjev. Kitajska ljudska armada je v odziv na omenjeno prodajo orožja začela drugi dan vaj, ki vključujejo tudi streljanje s pravim strelivom. Kljub kitajskemu pritisku Trump vztraja, da Xi Jinping nima namena napasti otoka. Predsednik je poudaril, da so se tovrstne pomorske vaje izvajale že zadnjih 20 do 25 let, vendar jih javnost zdaj interpretira drugače. Njegove izjave so bile podane med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na posestvu Mar-a-Lago.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je v Caracasu sestal s Qiu Xiaqijem, posebnim odposlancem kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Srečanje je bilo namenjeno potrditvi trdnega zavezništva med državama v času povečanih napetosti med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Maduro je odnos s Kitajsko označil za »strateško partnerstvo, ki je prestalo vse preizkušnje«, in poudaril pomen sodelovanja pri soočanju z zunanjimi pritiski. Po poročanju državne televizije VTV sta strani pregledali več kot 600 sporazumov o sodelovanju, ki jih državi ohranjata na različnih področjih, od energetike do gospodarstva. Obisk kitajskega odposlanca pošilja močan signal Washingtonu, saj Peking s tem dejanjem potrjuje svojo podporo Madurovemu režimu kljub gospodarskim sankcijam in vojaškim pritiskom ZDA v Karibskem morju. Maduro je po srečanju izrazil zadovoljstvo nad »popolno unijo«, ki naj bi Venezueli zagotavljala stabilnost v mednarodnem okolju.

Kitajska vlada je v nedeljo ostro zahtevala od Združenih držav Amerike, naj nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Madura so ameriške sile zajele v posebni vojaški operaciji, ki se je odvila v noči s petka na soboto, nakar so ga prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt. Kitajsko zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo, da morajo ameriške oblasti zagotoviti njegovo osebno varnost in spoštovati mednarodno pravo. Dogodek je povzročil takojšen premik v vodstvu Venezuele, kjer je vlogo začasne predsednice prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Medtem ko so se v javnosti pojavili posnetki Madura v New Yorku, so kitajski uradniki poudarili, da so takšna dejanja ZDA nesprejemljiva. Incident predstavlja resno zaostritev odnosov med Washingtonom in Caracasom, hkrati pa v spor vpleta tudi Peking kot ključnega zaveznika venezuelskega režima.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Kitajski predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek države in ponovno poudaril, da bo Kitajska priključila Tajvan.

Hongkonško gospodarstvo naj bi leto končalo z močno rastjo, ki presega pričakovanja, pozitivni trend pa naj bi se nadaljeval v leto 2026, je dejal finančni sekretar Paul Chan. Rast v letu 2025 naj bi dosegla 3,2 odstotka. Azijske delnice so bile mešane po med prazniki na Wall Streetu, medtem ko so kitajske sile izvajale vojaške vaje okoli Tajvana. Hongkonški delniški trg je padel zaradi signalov kitajske politike.

Predsednik Donald Trump je leta 2025 začel svetovno trgovinsko vojno z uvedbo novih carin, kar je ZDA potopilo v trgovinske spore s skoraj vsemi državami. Kitajska je zaostrila napetosti z ZDA z novimi sankcijami. Kitajska bo z januarjem 2026 omejila izvoz srebra, kar bo povzročilo globalno krizo ponudbe.

Po mnenju Nicka Giambruna se v zahodni hemisferi odvija nova geopolitična bitka, kjer imajo Kitajska in Rusija pomemben vpliv preko držav, kot so Kuba, Venezuela in Nikaragva, ki so geopolitični nasprotniki ZDA. To območje postaja vse bolj pomembna globalna žariščna točka.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v uradnih izjavah poudaril, da sta Peking in Moskva v letu 2025 dosegla pomemben napredek pri krepitvi vsestranskega strateškega partnerstva. Xi je izpostavil, da sta državi naredili samozavesten korak naprej pri usklajevanju svojih politik, kar po njegovih besedah pošilja močan signal mednarodni skupnosti o prevladi miru in pravičnosti. Kitajski voditelj je izrazil trdno namero za nadaljnji razvoj odnosov z Rusijo, ki temeljijo na tesnem sodelovanju na različnih področjih. Po navedbah kitajskega vrha so odnosi med državama v letu 2025 postali še močnejši steber stabilnosti v globalnem političnem prostoru. Xi je v svojem nagovoru poudaril, da bosta ljudstvo in pravičnost pod skupnim vodstvom obeh velesil zagotovo zmagala, kar nakazuje na tesno usklajenost interesov obeh držav v nasprotovanju zahodnim pritiskom. Razvoj partnerstva ostaja ena ključnih prednostnih nalog kitajske zunanje politike tudi v prihodnje.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v petek na Floridi izjavil, da ga nedavne kitajske vojaške vaje s pravo municijo v okolici Tajvana ne skrbijo. Trump je poudaril, da mu kitajski predsednik Xi Jinping v njunih pogovorih ni nikoli omenil načrtov za invazijo na otok, zato ne verjame, da bi Peking dejansko sprožil vojaški napad. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko je kitajska mornarica napovedala nov krog manevrov, ki vključujejo streljanje s pravim strelivom, kar Tajvan in mednarodna skupnost pogosto razumeta kot neposredno grožnjo. Trumpov optimističen pogled na odnose s Pekingom temelji na osebnih diplomacijah in nedavnih napovedih o tesnejšem sodelovanju. Kljub temu da Kitajska stopnjuje vojaški pritisk na regijo, bodoči ameriški predsednik meni, da so opozorila o vojni pretirana. Njegova stališča so tesno povezana z napovedanim obiskom v Pekingu, kjer bosta voditelja razpravljala o ključnih vprašanjih, vključno s trgovino in varnostno politiko, kar nakazuje na poskus stabilizacije odnosov med velesilama prek neposrednega dialoga namesto vojaškega zaostrovanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah zmanjšal pomen kitajskih vojaških vaj v okolici Tajvana in poudaril svoj tesen odnos s kitajskim predsednikom Xijem Jinpingom. Trump je izpostavil, da tovrstne pomorske operacije potekajo že dve desetletji, ter nakazal, da si prizadeva za sklenitev obsežnega dogovora s Pekingom. Njegova stališča prihajajo v času povečanih napetosti, ko se ameriški zavezniki v Aziji, zlasti Japonska, vse glasneje odzivajo na kitajske grožnje, kar bi lahko otežilo Trumpova pogajalska izhodišča. Kitajska stran je ostro opozorila, da so poskusi spodkopavanja povojne mednarodne ureditve ali uveljavljenih zgodovinskih dejstev obsojeni na neuspeh. To opozorilo je bilo neposreden odgovor na sporne izjave japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana. Peking vztraja, da vprašanje Tajvana ostaja ena od ključnih »rdečih linij« v odnosih z ZDA. Čeprav Trump poskuša vzpostaviti neposreden dialog z Xijem, pritiski zaveznikov in vprašanja strateške zaščite tehnologije, kot so polprevodniki, še naprej zapletajo geopolitično situacijo v regiji.

Podpredsednik poslanske skupine CDU/CSU v nemškem bundestagu Johann Wadephul se je zavzel za celovito reformo Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN). Po njegovem mnenju je najmočnejši organ svetovne organizacije že leta ohromljen zaradi nenehnih blokad in konfrontacij med stalnimi članicami, predvsem med Združenimi državami Amerike na eni strani ter Rusijo in Kitajsko na drugi. Wadephul poudarja, da trenutna struktura ne odraža več realnosti sodobnega sveta, kar onemogoča učinkovito reševanje globalnih kriz in vzdrževanje mednarodnega miru. Nemčija namerava junija ponovno vložiti kandidaturo za dvoletni mandat nestalne članice v Varnostnem svetu, s čimer želi okrepiti svojo vlogo pri prizadevanjih za posodobitev delovanja tega organa. Nemški diplomati in politiki že dlje časa opozarjajo, da brez strukturnih sprememb, ki bi vključevale pravico do veta in razširitev kroga stalnih članic, Združeni narodi tvegajo izgubo svoje legitimnosti in operativne moči na svetovnem prizorišču.

Ameriški predsednik Donald Trump je izdal novo opozorilo venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, medtem ko ameriška obalna straža krepi prizadevanja za zaustavitev tankerjev z nafto v Karibskem morju. Rusija medtem umika družine svojih diplomatov iz Venezuele zaradi naraščajoče napetosti z ZDA in morebitne ameriške vojaške intervencije. Republikanci so razdeljeni glede Trumpove strategije v Venezueli. Trump je tudi napovedal izgradnjo nove flote bojnih ladij.

Kitajska je sprejela sankcije proti 20 ameriškim obrambnim podjetjem in njihovim vodilnim uslužbencem zaradi prodaje orožja Tajvanu, ki je ocenjena na več kot 10 milijard dolarjev. Peking je potezo ZDA označil za kršitev rdeče črte, kljub temu pa analitiki menijo, da so sankcije večinoma simbolične, saj je poslovanje ameriških obrambnih podjetij s Kitajsko izjemno omejeno.

Kitajska vojska je nadaljevala z vojaškimi vajami z ostro municijo okoli Tajvana. Tajpej je v enem dnevu zaznal 130 preletov kitajskih bojnih letal.

Kitajska vojska je simulirala vojaški scenarij na Karibih, kar sovpada s povečano ameriško prisotnostjo in diplomatskim pritiskom pod vodstvom predsednika Trumpa proti Venezueli in Kubi. Simulacije, ki jih je predvajala kitajska državna televizija, so prikazovale manevre letal in vojnih ladij blizu Kube in Mehike. Ta poteza je bila interpretirana kot posredno sporočilo nezadovoljstva Pekinga zaradi ameriških politik, ki motijo pretok nafte iz Venezuele v Azijo.

Kitajska vojska je izvedla nenadne vojaške vaje okoli Tajvana, imenovane "Pravična misija-2025", z dejanskim streljanjem. Vaje so vključevale simulacije pomorskih napadov in zračnih obrambnih vaj na severnem in južnem delu Tajvana. Tajvanski uradniki so potrdili, da so kitajske vaje vodene s strani Centralne vojaške komisije in naj bi se končale ob 18. uri. Izvedba vojaških vaj je vplivala na več kot 800 mednarodnih letov.

Pilot Alaska Airlines, Brandon Fisher, ki je varno pristal z letalom Boeing 737 MAX-9 po izpadu vratne plošče, toži Boeing za 10 milijonov dolarjev. Trdi, da ga je Boeing neupravičeno obtožil za incident, čeprav je NTSB ugotovil, da so manjkali vijaki. Fisher meni, da je Boeing poskušal preložiti odgovornost, kljub pohvalam za njegovo herojsko dejanje.

Venezuela in Kolumbija sta ob podpori Rusije in Kitajske uradno zahtevali sklic nujne seje Varnostnega sveta Združenih narodov. Razlog za zahtevo je zaostritev razmer v Venezueli, ki so jo sprožile vojaške operacije Združenih držav Amerike v tej latinskoameriški državi. Zahteva po seji temelji na obtožbah o napadih in destabilizaciji regije, kar je spodbudilo mednarodno skupnost k hitremu odzivu. Srečanje najvišjega organa Združenih narodov je predvideno za ponedeljek, 5. januarja. Kolumbija, ki je pravkar nastopila mandat kot nestalna članica Varnostnega sveta, se je pri pobudi pridružila Venezueli, da bi obravnavali varnostne grožnje in kršitve suverenosti. Razprava bo osredotočena na posledice ameriškega vojaškega posredovanja in iskanje diplomatske poti za umiritev napetosti v regiji, ki jo pretresajo politični nemiri.

Kitajska vojska je v sredo, 31. decembra 2025, uradno zaključila obsežne vojaške manevre z imenom "Pravična misija-2025", ki so potekali v neposredni bližini Tajvana. Po navedbah tiskovnega predstavnika vzhodnega poveljstva kitajske vojske Li Xija so se operacije končale v večernih urah, nakar so se kitajska plovila začela umikati proti zahodu in severu. Tajvanska obalna straža je sporočila, da je od začetka vaj 29. decembra zaznala skupno 14 kitajskih ladij obalne straže, ki so plule v vodah okoli otoka. Kljub uradnemu koncu vaj tajvanske oborožene sile in obalna straža ostajajo v stanju pripravljenosti. Tajvanski organi so izvajali strog nadzor po sistemu "ena na ena", da bi zagotovili varnost plovbe in preprečili morebitne kršitve teritorialnih voda. Čeprav so se nekatere ladje že oddaljile od 24-miljskega pasu, tajvanski varnostni organi poudarjajo, da bodo še naprej spremljali gibanje kitajskih vojaških in policijskih sil v regiji, saj Kitajska s tovrstnimi nenadnimi vajami stopnjuje pritisk na otok.

Tajvansko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradnem odzivu ostro zavrnilo trditve Pekinga, da več deset držav podpira nedavne kitajske vojaške manevre v okolici otoka. Tiskovni predstavnik tajvanskega ministrstva Hsiao Kuang-wei je poudaril, da kitajske dejavnosti neposredno kršijo ustanovno listino Združenih narodov in resno ogrožajo regionalno varnost. Odziv sledi izjavam kitajskega ministrstva za zunanje zadeve, ki je na redni novinarski konferenci zatrdilo, da so številne države izrazile podporo njihovim vojaškim ukrepom. Taipei je opozoril, da je kakršno koli podpiranje kitajskih provokacij enako sodelovanju pri destabilizaciji regije. Tajvanska diplomacija vztraja, da so kitajske vaje v nasprotju z mednarodnim pravom in statusom quo v Tajvanski ožini. Spor nastaja v času povečanih napetosti po kitajskih manevrih z imenom Pravična misija 2025, ki so vključevali uporabo pravega streliva in simulacije blokade otoka, kar je sprožilo zaskrbljenost v številnih svetovnih prestolnicah.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je obljubil, da bo branil suverenost Tajvana, in poudaril, da svet opazuje odločnost Tajvancev pri obrambi. Peking je ponovil, da je priključitev Tajvana neizogibna.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je v torek izvedla drugi dan obsežnih vojaških manevrov v okolici Tajvana, ki so vključevali simulacijo popolne blokade otoka. V operacijah vzhodnega poveljstva so sodelovale mornariške, zračne in kopenske sile, ki so s pomočjo bombnikov H-6, opremljenih s protiladijskimi raketami, ter novih amfibijskih jurišnih ladij preizkušale zmogljivosti skupnega delovanja. Po navedbah kitajske strani so vaje služile kot demonstracija moči in sposobnosti za ohromitev prometa v okolici otoka, kar je vključevalo tudi izstrelitve raket v morje severno in južno od Tajvana. Oblast v Tajpeju so se na povečane pritiske odzvale z izvedbo lastnih izrednih vaj bojne pripravljenosti v Novem Tajpeju. Tajvanska vojska je ob tem javnost opozorila na obsežen val dezinformacij, ki naj bi se med manevri širile po spletu z namenom povzročanja panike. Kljub kitajskemu stopnjevanju napetosti tajvanske obrambne sile poudarjajo, da razmere pozorno spremljajo in so pripravljene na obrambo suverenosti, medtem ko je zaskrbljenost nad dogajanjem izrazila tudi Japonska.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je začel obisk na Kitajskem. Peking želi poglobiti vezi z Južno Korejo po nedavnih napetostih med Kitajsko in Japonsko zaradi Tajvana.

Japonska je dodatno povečala svoje obrambne izdatke zaradi zaznane grožnje s strani Kitajske in Severne Koreje. Novi proračun vključuje skoraj 50 milijard evrov za obrambo, kar predstavlja 3,5-odstotno povečanje, kljub visokemu državnemu dolgu.