Združene države Amerike so Kitajsko pozvale k zadržanosti in prekinitvi dejanj, ki po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v regiji. Odziv Washingtona sledi obsežnim kitajskim vojaškim manevrom v okolici Tajvana, ki jih ameriška administracija označuje za nepotreben pritisk na otok. Po navedbah ameriških uradnikov kitajske vojaške aktivnosti zmanjšujejo regionalno stabilnost in ogrožajo varnost plovnih poti. Napetosti so se dodatno zaostrile po novoletnem nagovoru tajvanskega predsednika Laia Ching-teja, ki je napovedal okrepitev obrambnih zmogljivosti države. Kitajska na tovrstne izjave in tesnejše sodelovanje med Tajpejem in Washingtonom redno odgovarja z demonstracijo vojaške sile, kar sproža zaskrbljenost tudi med drugimi zavezniki v regiji, vključno z Japonsko in Avstralijo. Washington poudarja, da morajo biti vsa nesoglasja rešena po mirni poti in brez uporabe ustrahovanja.

Vzhodno Azijo, predvsem Tajvan in Hongkong, je zajela prva močna fronta hladnega celinskega zraka v letošnji zimski sezoni, ki je povzročila drastičen padec temperatur in povečano število nujnih medicinskih posegov. V Hongkongu so termometri v jutranjih urah kazali 12 stopinj Celzija, medtem ko so na Tajvanu oblasti izdale opozorila za 18 okrožij, kjer bi se temperature zaradi radiacijskega ohlajanja lahko spustile pod 5 stopinj Celzija. Zaradi suhega zimskega monsuna so meteorologi opozorili na izrazite razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami, kar predstavlja resno tveganje za zdravje prebivalstva. Zdravstvene službe v Kaohsiungu so v enem samem dnevu zabeležile 11 primerov zastoja srca (OHCA), ki jih pripisujejo nenadni ohladitvi. Zdravniki opozarjajo na kritične znake, ki napovedujejo možnost nenadne smrti v hladnem vremenu, in pozivajo k previdnosti, zlasti pri starejših in kroničnih bolnikih. Pričakovati je, da bo vpliv hladnega zračnega sistema trajal vsaj do konca tedna, pri čemer se bodo razmere stabilizirale šele po 10. januarju. Za severne dele Tajvana je razglasil oranžni alarm, saj se bodo temperature dlje časa zadrževale pod pragom 10 stopinj Celzija.

Ameriški State Department je izrazil zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana in pozval Kitajsko k zadržanosti ter prenehanju pritiska na Tajvan. Tajvanski minister za zunanje zadeve, Lin Chia-lung, se je ZDA zahvalil za podporo in poudaril, da bo Tajvan nadaljeval s sodelovanjem z ZDA in drugimi podobno mislečimi državami pri obrambi mednarodnega reda.

Peking je uvedel sankcije ameriškim proizvajalcem orožja, ki prodajajo orožje Tajvanu, med njimi je tudi ustanovitelj obrambnega podjetja Anduril, Lachky. Kitajsko premoženje Lachkyja je bilo zamrznjeno. Lachky se je na to odzval s fotografijo nagrade "Zlati Puju Bearu" in poudaril, da v Kitajski sploh nima premoženja.

Kitajska ljudska armada je drugi dan najobsežnejših vojaških vaj doslej proti Tajvanu izstrelila več raket in v bližino otoka razporedila nove amfibijske jurišne ladje, bombnike ter bojna plovila. Kitajske sile so s temi dejanji praktično obkolile otok, s čimer simulirajo popolno pomorsko in zračno blokado ozemlja, ki ga Peking obravnava kot svojo odpadniško provinco. Zaradi raketnih dejavnosti je bil začasno zaprt zračni prostor nad nekaterimi deli regije, kar je povzročilo motnje v civilnem letalskem prometu. Ob stopnjevanju napetosti so bili zabeleženi tudi bližnji srečanji vojaških plovil na morju, kitajska vojska pa je objavila propagandne videoposnetke, ki vključujejo simulacije napadov z uporabo robotov in robotskih psov. Namen teh manevrov je po navedbah analitikov demonstracija sile in preverjanje pripravljenosti na morebitno invazijo ali dolgotrajno osamitev otoka. Tajvanske oblasti so dejanja obsodile kot provokacijo, ki ogroža regionalno stabilnost in varnost v Tajvanski ožini.

Japonska je uradno izrazila zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana, poudarila pomen stabilnosti v Tajvanski ožini in sprožila pomisleke pri Kitajski. Evropske države, vključno z Veliko Britanijo in Nemčijo, so prav tako pozvale k zadržanosti. Tajvansko zunanje ministrstvo je obsodilo kitajske vojaške vaje in jo označilo za povzročitelja težav v mednarodni skupnosti.

Kitajska vojska je okoli Tajvana sprožila obsežne vojaške vaje, ki vključujejo zračne, mornariške in raketne enote. V okviru operacij so kitajske sile izstrelile rakete v morje severno in južno od otoka ter simulirale popolno blokado. V vajah sodelujejo najsodobnejše amfibijske jurišne ladje, bombniki in rušilci, ki delujejo usklajeno z namenom testiranja bojne pripravljenosti. Peking je manevre označil za strogo opozorilo separatističnim silam in zunanjim akterjem, ki se vmešavajo v notranje zadeve Kitajske. Tajvanske oblasti so dejanja obsodile kot visoko provokativna in nepremišljena, saj dejavnosti z uporabo pravega streliva neposredno vplivajo na varnost pomorskega in zračnega prometa v regiji. Stopnjevanje napetosti sledi nedavnim obrambnim pripravam Tajpeja, ki je julija izvedel civilne in vojaške vaje za primer invazije. Kitajska s temi manevri stopnjuje pritisk na otok, ki ga smatra za del svojega ozemlja, medtem ko se mednarodna skupnost boji morebitne destabilizacije v Južnokitajskem morju.

Kanadsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nedavnih obsežnih kitajskih vojaških manevrov v bližini Tajvana. Kanadska vlada je poudarila nujnost ohranjanja trenutnega statusa quo in stabilnosti v Tajvanski ožini, kar je ključnega pomena za regionalni mir. Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung se je kanadski vladi iskreno zahvalil za njihovo odločno stališče in podporo. Minister Lin je ob tem poudaril, da mir v regiji ni zgolj lokalno vprašanje, temveč predstavlja mednarodno soglasje, ki mu sledijo številne demokratične države po svetu. Kitajsko stopnjevanje vojaške prisotnosti in uporaba sile za spreminjanje geopolitičnih razmer sta sprožila val diplomatskih odzivov. Poleg Kanade so se v zadnjih dneh z vrsto opozoril in pozivov k deeskalaciji oglasile tudi Združene države Amerike, Japonska, Evropska unija, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Avstralija, Nova Zelandija in Filipini. Tajvanska diplomacija te odzive interpretira kot potrditev, da mednarodna skupnost ne bo molčala ob enostranskih poskusih destabilizacije azijsko-pacifiške regije. Tajvansko obrambno ministrstvo medtem še naprej pozorno spremlja premike kitajskih sil, ki so s svojimi vajami, vključno z uporabo pravega streliva, neposredno ogrozile varnost plovnih poti.

Kitajska, Južna Afrika, Švedska in jemensko gibanje Ansarullah so se pridružili valu mednarodnih obsodb po tem, ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland kot neodvisno državo. Kitajsko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo neomajno podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije, pri čemer je tiskovni predstavnik Lin Jian opozoril, da nobena država ne bi smela podpirati separatističnih sil zaradi lastnih interesov. Kitajske oblasti so somalilandske voditelje pozvale k prenehanju separatističnih dejavnosti in prenehanju sodelovanja z zunanjimi silami. Južna Afrika je v uradni izjavi opozorila, da izraelska poteza predstavlja neposredno grožnjo miru in stabilnosti na Afriškem rogu, saj krši mednarodno pravo. Podobno stališče je zavzela Švedska, ki je izrazila solidarnost z uradnim Mogadišem. Odzivi prihajajo po tem, ko je Izrael postal prva država, ki je priznala neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive v Somaliji, kjer je tamkajšnji parlament potezo že razglasil za nično in neveljavno. Mednarodna skupnost se spopada z zaskrbljenostjo, da bi takšna dejanja lahko povzročila dodatno regionalno nestabilnost.

Tajvanska vojska je izvedla nujne vaje za bojno pripravljenost v mestu New Taipei kot odziv na dvodnevne vojaške vaje kitajske Ljudske osvobodilne vojske. Kitajska je izvedla tudi vaje z bojnimi izstrelki blizu Tajvana, ki naj bi bile ene največjih do sedaj. Vaje so poimenovane 'Justice Mission 2025' in predstavljajo šesto večjo vojaško vajo Kitajske okoli Tajvana.

Kitajsko gospodarstvo kaže močno rast BDP in prihodkov gospodinjstev, medtem ko se pojavljajo nove panoge in cveti domači turizem. Vendar pa se zdi, da ti podatki ne odražajo nujno splošnega potrošniškega sentimenta. Po drugi strani pa naj bi Velika Britanija po napovedih do konca leta 2030 ponovno postala peto največje gospodarstvo na svetu, s čimer naj bi prehitela Japonsko. Center za ekonomske in poslovne raziskave predvideva, da bo britanski BDP do leta 2040 narasel na 6,8 bilijona dolarjev.

Tajvanska obalna straža je poročala, da so se kitajske vojaške ladje in plovila obalne straže začeli umikati iz voda okoli Tajvana, kar nakazuje na zaključek vojaških vaj. Peking je ostro odgovoril na mednarodne kritike, pri čemer je obsodil Japonsko in Avstralijo zaradi njunih komentarjev glede kitajskih vojaških vaj. Kitajske oblasti so vojaške vaje označile za "strogo opozorilo" separatističnim silam in proti "zunanjemu vmešavanju", ameriški kongresniki pa so vaje označili za "namerno eskalacijo".

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je v sredo sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v morju okoli Tajvana, s katerimi je želela uveljaviti svojo suverenost nad otokom. Gre za niz visokointenzivnih manevrov, ki so v zadnjih dneh leta 2025 znatno povečali napetosti v Vzhodni Aziji. Vaje so vključevale simulacijo popolne blokade otoka, uporabo pravega streliva ter sodelovanje bombnikov in amfibijskih jurišnih ladij. Manevri, ki so se končali na predvečer novega leta, so sprožili ostre odzive v Tajpeju in Tokiu. Tajvanske oblasti so med vajo opozorile na sočasen val dezinformacij, ki so se širile po spletu z namenom povzročanja panike med prebivalstvom. Kitajska stran je vaje označila za nujne za zaščito nacionalne celovitosti, medtem ko so mednarodni opazovalci poudarili, da gre za eno najbolj neposrednih provokacij v zadnjem obdobju, ki neposredno vpliva na stabilnost pomorskih poti v regiji.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru v Pekingu poudaril, da je ponovna združitev Kitajske in Tajvana neizogiben zgodovinski proces. Njegove besede prihajajo neposredno po zaključku obsežnih dvodnevnih vojaških vaj kitajske vojske v okolici otoka, ki so služile kot opozorilo tamkajšnjim oblastem. Xi je izpostavil, da prebivalce na obeh straneh Tajvanske ožine družijo neraztrgljive krvne in sorodstvene vezi, ter združitev označil za naraven trend časa, ki ga ni mogoče ustaviti. Kitajski voditelj je v govoru podal pregled dosežkov preteklega leta in začrtal ambiciozne načrte za prihodnost, pri čemer ostaja vprašanje Tajvana ena ključnih točk njegove zunanje in notranje politike. Peking vztrajno krepi vojaški in politični pritisk na Taipei, zadnji nagovor pa ponovno potrjuje neomajno stališče Kitajske glede suverenosti nad otokom. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da tovrstna retorika povečuje napetosti v regiji, zlasti v luči nedavnih vojaških manevrov, ki so simulirali blokado otoka.

Kitajski zunanji minister Wang Yi se je v telefonskem pogovoru z južnokorejskim kolegom Cho Tae-yulom zavzel za krepitev dvostranskih odnosov pred napovedanim državniškim obiskom južnokorejskega predsednika Lee Jae-myunga na Kitajskem. Wang je med pogovorom, ki je potekal 31. decembra, poudaril pomen spoštovanja načela ene Kitajske glede vprašanja Tajvana in kritiziral japonske politične sile, češ da poskušajo zavrteti kolo zgodovine nazaj. Južnokorejski predsednik bo Peking obiskal med 4. in 7. januarjem, kar bo njegovo prvo srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom od prevzema funkcije. Srečanje poteka v času povečanih regionalnih napetosti, ko Kitajska po mnenju analitikov poskuša izkoristiti obisk za zbliževanje s Seulom in zmanjšanje vpliva zavezništev med ZDA, Japonsko in Južno Korejo. Peking si prizadeva, da bi Južna Koreja zavzela bolj nevtralno držo v sporih glede Tajvanske ožine, zlasti po nedavnih kitajskih vojaških vajah in zaostreni retoriki do Tokia. Obisk velja za ključen korak pri stabilizaciji gospodarskih in diplomatskih vezi, ki so bile v preteklosti podvržene nihanjem zaradi varnostnih vprašanj na Korejskem polotoku.

Japonska, Litva, Avstralija in Nova Zelandija so se v sredo pridružile številnim državam, ki so izrazile globoko zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških manevrov s pravim strelivom v bližini Tajvana. Japonska vlada je uradno prenesla svoje pomisleke Pekingu in opozorila, da tovrstne dejavnosti neposredno stopnjujejo napetosti v Tajvanski ožini. Podobne pozive k zadržanosti in deeskalaciji so podale tudi Litva, Avstralija in Nova Zelandija, ki so izpostavile pomen ohranjanja stabilnosti v regiji. Kitajska ljudska osvobodilna vojska je pred tem izvedla obsežne dvodnevne vaje, ki so vključevale simulacijo blokade otoka in izstreljevanje raket. Manevri so sledili ponovljenim izjavam kitajskega predsednika Xija Jinpinga o neizogibni priključitvi Tajvana. Mednarodna skupnost se je na te dogodke odzvala s poudarjanjem nujnosti mirnega reševanja sporov, medtem ko je tajvanski predsednik Lai Ching-te obljubil odločno obrambo suverenosti otoka.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 ponovno poudaril, da je združitev Kitajske in Tajvana neizogiben zgodovinski proces. V govoru, ki ga je prenašala osrednja kitajska televizija CCTV, je Ši izpostavil leto 2025 kot leto spomina na 80. obletnico zmage v vojni proti japonski agresiji in uvedbo novega spominskega dneva ob vrnitvi Tajvana pod kitajsko oblast. Ši je v svojem nastopu uporabil znano retoriko o skupni krvi, ki povezuje prebivalce na obeh straneh Tajvanske ožine. Nagovor prihaja v obdobju povečanih napetosti, saj je Kitajska v letu 2025 izvedla obsežne vojaške vaje pod imenom 'Pravična misija 2025', ki so bile usmerjene proti Tajvanu. Kljub spravljivemu tonu o sorodstvenih vezeh Peking še naprej stopnjuje pritisk na otok, kar vključuje tako vojaško ustrahovanje kot tudi pravno preganjanje tajvanskih politikov, ki zagovarjajo neodvisnost. Tajvanska stran te izjave ocenjuje kot ponavljanje starih ideoloških vzorcev, ki ne upoštevajo realnosti na terenu in želja tajvanskega ljudstva.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je izjavil, da kitajske vojaške vaje niso osamljen dogodek, temveč del širše strategije širitve avtoritarne oblasti, ki ogroža globalno stabilnost, medtem ko je predsednica Kuomintanga Zheng Liwen ponovila poziv k sprejemu konsenza iz leta 1992 in obljubila udeležbo na novoletni slovesnosti pred predsedniško palačo. Zheng Liwen je izrazila upanje, da bo Kitajska prenehala z vojaškimi aktivnostmi in da bo vlada pod vodstvom DPP sprejela konsenz iz leta 1992 in se uprla tajvanski neodvisnosti.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je v nedeljo osebno nadzoroval vojaško vajo s hipersoničnimi raketami, ki so bile izstreljene iz okrožja Ryokpho v Pjongjangu. Po poročanju državne tiskovne agencije KCNA so rakete preletele razdaljo 1000 kilometrov v smeri severovzhoda in uspešno zadele tarče ob vzhodni obali države. Kim je ob tem poudaril nujnost krepitve jedrskega odstraševanja in priprave sil na dejanske vojne razmere, kar je utemeljil s trenutno geopolitično krizo ter zapletenimi razmerami v mednarodni skupnosti. Preizkus se je odvil v času povečanih napetosti, saj je Pjongjang pred tem ostro obsodil ameriške napade na Venezuelo in jih označil za kršitev suverenosti te države. Istočasno se je predsednik Južne Koreje Lee Jae Myung v Pekingu mudil na uradnem državniškem obisku pri kitajskem predsedniku. Tovrstno stopnjevanje raketnih dejavnosti v regiji nadaljuje trend kaže razkazovanja moči, s katerim želi Severna Koreja v mednarodnem okolju potrditi svojo praktično jedrsko moč in odzivnost svojih raketnih sil na zunanje pritiske. Dogodek je neposredno povezan s predhodnimi preizkusi, vključno z decembrsko izstrelitvijo križarskih raket, kar kaže na sistematičen razvoj njihovega arzenala.

Kitajska trditev o posredovanju med Indijo in Pakistanom med majskim konfliktom je sprožila odzive. Indijska opozicijska stranka Kongres je izrazila zaskrbljenost in zahtevala pojasnila glede kitajskih trditev o pomoči pri posredovanju premirja. Ayaz Sadiq, govorec pakistanskega parlamenta, in indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar sta se rokovala v Dhaki, kar je prvi kontakt na visoki ravni med državama po majskem konfliktu.

Tadžikistan je okrepil varnost na meji z Afganistanistanom po nedavnih oboroženih spopadih, v katerih je bilo ubitih več ljudi. Predsednik Emomali Rahmon je otvoril nove varnostne točke in vadbišče za tanke ob meji. V enem od incidentov so bili ubiti trije napadalci, ki so vdrli v državo iz Afganistanistana, v drugem pa sta bila ubita dva tadžikistanska vojaka.

Litovsko zunanje ministrstvo je ponovno izrazilo zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana in pozvalo, naj se ne ruši obstoječe stanje. Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung je pozdravil podporo Litve in poudaril skupne demokratične vrednote in stališče glede stabilnosti v Tajvanski ožini.

Po preštetih 95% glasov je stranka Vetevendosje Albina Kurtija prejela 49,83% glasov na parlamentarnih volitvah na Kosovu. Zaradi teh rezultatov ima stranka veliko verjetnost, da bo oblikovala vlado. Kurti je zmago označil za zgodovinsko in napovedal, da bo iskal zaveznike za oblikovanje vlade.

Severna Koreja je v nedeljo izstrelila več balističnih raket v smeri Japonskega morja, kar je povzročilo takojšen odziv Seula in mednarodne skupnosti. Provokacija se je zgodila ravno v času, ko je južnokorejski predsednik Lee Jae-myung prispel v Peking na uradno srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Urad za nacionalno varnost v Seulu je pod vodstvom namestnika svetovalca Lima Jong-deuka nemudoma sklical izredni sestanek, na katerem so analizirali stanje pripravljenosti in obsodili dejanja Pjongjanga. Izstrelitev raket se je odvila v kompleksnem mednarodnem okolju, le nekaj ur po ameriškem napadu na Venezuelo, kar še dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Južnokorejska stran je Severno Korejo pozvala k takojšnji prekinitvi provokacij, ki spodkopavajo stabilnost na Korejskem polotoku. Dogodek sledi nedavnim napetostim zaradi krepitve vojaškega sodelovanja med Seulom in Washingtonom, kar Pjongjang sistematično označuje za neposredno grožnjo svoji suverenosti. Analitiki ocenjujejo, da je bil tajming izstrelitve skrbno izbran, da bi zasenčil diplomatska prizadevanja predsednika Leeja na Kitajskem, ki velja za ključno zaveznico Severne Koreje.

Japonska vlada je potrdila rekordni obrambni proračun, ki presega 9 bilijonov jenov (58 milijard dolarjev) za prihodnje leto. Cilj je okrepiti sposobnost povratnega udara in obrambo obale s križarskimi raketami in brezpilotnimi sistemi. Povečanje proračuna je odziv na naraščajoče napetosti v regiji, zlasti s Kitajsko. Predlog proračuna za fiskalno leto 2026, ki se začne aprila, je za 9,4 % višji kot v letu 2025 in predstavlja četrto leto petletnega programa podvojitve letne porabe za oborožitev na 2 % bruto domačega proizvoda.

Strokovnjaki so kritični do načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa o novi floti bojnih ladij, imenovanih po njem, in trdijo, da so zastarele, ranljive za napade in da verjetno ne bodo nikoli zaplule. Trump je novo "Trump-razred" ladjevje promoviral kot najhitrejše, največje in najmočnejše, vendar strokovnjaki opozarjajo na težave pri implementaciji in dvomijo, da bo načrt odvrnil Kitajsko.

Kitajska je prvič prikazala izstrelitev hiperzvočne protiladijske rakete YJ-20 z rušilca tipa 055 »Usi«. Raketo so izstrelili s pomočjo metode »hladnega izstrelitve« iz enega od vertikalnih lanserjev.

V Mjanmaru so se začele prve splošne volitve po petih letih, pod nadzorom vojaške vlade, medtem ko v državi poteka državljanska vojna.

Kitajska vojska je v okolici Tajvana nadaljevala obsežne vojaške vaje, v okviru katerih je izstrelila več raket ter v neposredno bližino otoka napotila več deset lovskih letal in mornariških plovil. Po navedbah tajvanskih oblasti so v zadnjih 24 urah v svojem zračnem in pomorskem prostoru zaznali 130 kitajskih vojaških letal, več kot 20 plovil in en balon. Operacija predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti v regiji, saj Peking s temi manevri stopnjuje pritisk na samoupravni otok. Kitajske sile so v sklopu operacije simulirale blokado otoka, kar predstavlja neposredno nadaljevanje aktivnosti, ki so se začele pred nekaj dnevi. Tajvanske obrambne sile so zaradi povečane prisotnosti kitajske vojaške tehnike v stanju visoke pripravljenosti in pozorno spremljajo gibanje vseh enot. Dogajanje v Tajvanski ožini ostaja ena najbolj kritičnih točk v sodobnih mednarodnih odnosih, saj vključuje interese svetovnih velesil in vpliva na stabilnost pomorskih trgovskih poti.

Kitajska vojna mornarica in plovila obalne straže so se po poročanju tajvanske obalne straže začela umikati iz ozemeljskih voda v okolici otoka. Peking je v preteklem tednu izvajal obsežne vojaške manevre, s katerimi so kitajske sile s pomočjo desetine bojnih letal in ladij skušale simulirati popolno pomorsko blokado Tajvana. Tajpej je kitajske dejavnosti v Tajvanski ožini označil za neuspeh, saj Peking kljub obsežni prisotnosti ni dosegel zastavljenih strateških ciljev. Operacija je vključevala vdore v tajvanske ozemeljske vode, kar je povzročilo visoke napetosti v regiji. Tajvanske oblasti so dejanja Kitajske označile za provokacijo, vendar so obenem poudarile, da se kitajske sile zdaj umikajo proti celini. Gre za enega največjih kitajskih vojaških prikazov moči v zadnjem času, ki se je raztezal od Rumenega morja do zahodnega Pacifika.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovil neomajno stališče Pekinga glede vprašanja Tajvana in poudaril, da je združitev domovine zgodovinska nujnost. Xi je v govoru, ki so ga prenašali državni mediji, izjavil, da se vsi Kitajci na obeh straneh Tajvanske ožine morajo zavedati skupnega cilja in sodelovati pri prenovi naroda. Kitajski voditelj je združitev označil za neizbežno, kar stopnjuje retoriko glede statusa otoka, ki ga Kitajska obravnava kot svoje ozemlje. Sporočilo prihaja le dan po zaključku intenzivnih vojaških vaj kitajske vojske v bližini otoka, kar mednarodni opazovalci interpretirajo kot stopnjevanje pritiska na tajvansko administracijo. Nekatera poročila ob tem namigujejo na konkretne časovne okvire, pri čemer se omenja leto 2026 kot ključno za uresničitev teh načrtov. Kljub stopnjevanju napetosti Xi poudarja, da gre za vprašanje nacionalne identitete in usode, ki je po njegovih besedah ni mogoče ustaviti. Tajvanska stran se na te izjave uradno še ni odzvala, vendar so v preteklosti podobne napovedi v Taipei-ju zavrnili kot spodkopavanje regionalnega miru.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je 4. januarja prispel v Peking na svoj prvi štiridnevni državniški obisk na Kitajskem, odkar je junija lani nastopil predsedniški mandat. Med srečanjem s predstavniki korejske diaspore v Pekingu je Lee poudaril, da je Kitajska nepogrešljiva partnerica pri prizadevanjih za mir in ponovno združitev Korejskega polotoka. Obisk se odvija v času povečanih regionalnih napetosti, saj je Severna Koreja ob začetku novega leta izvedla prvi preizkus balistične rakete, kar dodatno poudarja pomen usklajevanja med Seulom in Pekingom glede varnostnih vprašanj. Predsednik Lee se bo med obiskom srečal s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom, s katerim bosta obravnavala vprašanja dvostranskega sodelovanja in stabilnosti v regiji. Čeprav so se odnosi med državama v zadnjem desetletju spopadali z upadom naklonjenosti v južnokorejski javnosti, kitajska stran obisk ocenjuje kot ključno priložnost za krepitev partnerstva med sosednjima državama. Leejeva diplomacija temelji na prepričanju, da je konstruktiven dialog s Pekingom nujen za zmanjšanje vpliva severnokorejskih provokacij in zaščito gospodarskih interesov Južne Koreje.

Kuba je zavrnila namero Združenih držav Amerike o obsežni prodaji orožja Tajvanu, kar ocenjuje kot neposredno grožnjo suverenosti Kitajske ter miru in stabilnosti v regiji. Kubanski minister za zunanje zadeve Bruno Rodríguez je ponovil podporo načelu "ene same Kitajske", pri čemer priznava Tajvan kot neločljiv del kitajskega ozemlja.

Zunanji ministri Kambodže in Tajske so se sestali s kitajskim kolegom, pri čemer si Peking prizadeva okrepiti svojo vlogo pri posredovanju v mejnem sporu med državama.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v četrtek Peking pozvalo k zadržanosti in prekinitvi vojaškega pritiska na Tajvan. Po navedbah Washingtona kitajske vojaške dejavnosti v regiji po nepotrebnem stopnjujejo napetosti in ogrožajo regionalno stabilnost. Ameriška administracija je poudarila, da tovrstni manevri ne prispevajo k mirnemu reševanju sporov, temveč povečujejo tveganje za morebitne incidente. Najnovejše opozorilo prihaja po tem, ko je Kitajska v zadnjem obdobju znatno okrepila svojo vojaško prisotnost v okolici otoka, vključno z letalskimi in pomorskimi operacijami. Washington je kitajsko stran pozval, naj namesto demonstracije sile izbere pot dialoga. Odnosi med velesilama ostajajo zaostreni, saj Peking Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja, medtem ko ZDA ohranjajo politiko podpore tajvanski samoobrambi in nasprotujejo vsakršnim enostranskim spremembam statusa quo s silo.

Tajvanska vojska je razkrila posodobljene zmogljivosti svojih lovcev F-16V, ki so opremljeni z naprednimi podvessnimi sistemi za nadzor in ciljanje na dolge razdalje. Strokovnjaki poudarjajo, da bodo sistemi Sniper, IRST (Infrared Search and Track) in MS-110 v prihodnje služili kot strateške oči tajvanskega letalstva. Ti sistemi omogočajo letalom delovanje v vlogah ostrostrelskega merka, opazovalnega stolpa in strateškega nadzora, kar bistveno povečuje odpornost in odzivnost zračne obrambe v primeru morebitnih konfliktov. Objava posnetkov kitajskih vojaških letal, ki so jih s temi sistemi posneli tajvanski piloti, je v javnosti sprožila široko razpravo o tehnološki premoči na nebu. Integracija teh naprednih senzorjev omogoča pasivno sledenje tarčam brez uporabe radarja, kar zmanjšuje opaznost tajvanskih letal, hkrati pa zagotavlja natančne podatke o gibanju nasprotnika na velikih razdaljah. S tem Tajvan vzpostavlja vseobsegajočo nadzorno mrežo, ki je ključna za ohranjanje varnosti v Tajvanski ožini.

Kitajska je zvišala carine na uvoz govejega mesa iz vseh držav, kar bo po ocenah prizadelo Avstralijo za več kot milijardo dolarjev izvoza. Avstralski ministri so izrazili razočaranje nad novo trgovinsko politiko, industrijska skupina pa opozarja na škodo v vrednosti več kot milijarde dolarjev v trgovini med Avstralijo in Kitajsko.

Nekdanji župan kitajskega mesta Guangžov, Čžang Či, je bil obsojen na smrtno kazen zaradi obsežne korupcije, poneverbe sredstev in zlorabe uradnega položaja. Preiskovalci so med hišno preiskavo v njegovi rezidenci odkrili izjemno količino neprijavljenega premoženja, ki je vključevalo približno 13 ton zlatih palic, skritih v kleti. Poleg plemenitih kovin so oblasti zasegle tudi večje vsote gotovine in dokumentacijo o lastništvu številnih luksuznih nepremičnin. Kitajske oblasti so obsodbo izrekle v okviru ostrega boja proti korupciji v državnem aparatu, ki ga vodi kitajski vrh pod vodstvom predsednika Ši Džinpinga. Primer Čžanga Čija izstopa zaradi ekstremnih količin zaseženega zlata, kar ga uvršča med najodmevnejše primere finančne kriminalitete v novejši zgodovini države. Sodba odraža ničelno toleranco Pekinga do visokih uradnikov, ki izrabljajo svoje položaje za osebno bogatenje, hkrati pa služi kot opozorilo ostalim partijskim funkcionarjem.

Tajvanski izvršni organ je sprejel spremembe zakona o odnosih med Tajvanom in Kitajsko, ki zaostrujejo nadzor nad obiski javnih uslužbencev v celinski Kitajski. Nova pravila zahtevajo, da mora določeno število javnih uslužbencev, vključno z nižjimi uradniki in policisti, pridobiti dovoljenje za potovanje na Kitajsko.

Predsednica tajvanske opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Zheng Liwen je ostro zavrnila poročilo ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW), ki ji je očitalo, da njene izjave sovpadajo s kitajskimi propagandnimi narativi. Zhengova je trditve inštituta označila za del "dobavne verige dezinformacij", ki jo po njenih besedah usmerja vladajoča Demokratična progresivna stranka (DPP) z namenom diskreditacije političnih nasprotnikov in ustvarjanja notranjih sporov. Na očitke se je odzval tiskovni predstavnik vladajoče stranke DPP Li Kuncheng, ki je Zhengvo obtožil, da s svojimi dejanji postavlja osebne politične interese nad nacionalno varnost države. Po navedbah stranke DPP naj bi bili njeni nastopi usmerjeni v pridobivanje naklonjenosti Pekinga in utiranje poti za morebitno srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Spor se je razplamtel v času povečanih napetosti v Tajvanski ožini, ko vprašanja nacionalne identitete in odnosov s Kitajsko močno polarizirajo tajvansko politično prizorišče. Poslanka vladajoče stranke Lin Chu-yin je ob tem opozorila, da tovrstno ravnanje opozicije spodkopava medsebojno zaupanje med Tajvanom in Združenimi državami Amerike. Medtem ko KMT zagovarja dialog s Pekingom kot sredstvo za zmanjšanje napetosti, DPP poudarja potrebo po krepitvi obrambnih zmogljivosti in zmanjšanju odvisnosti od celinske Kitajske.

Tajvanski inštruktor jo-jo trikov, Lu Ji-hsien, je bil že obsojen na deset let zapora zaradi razvoja vohunske mreže za Kitajsko. Sedaj so v tem primeru ponovno obtoženi še štirje, ki so bili vpleteni v zbiranje in posredovanje informacij, vključno s podatki o potovanju tajvanske predsednice Tsai Ing-wen v Srednjo in Južno Ameriko. Lu je podkupoval aktivne in upokojene pripadnike tajvanske vojske z denarjem in gostijami, da bi pridobil zaupne informacije.

Vstop v leto 2026 je po celotni severni polobli zaznamovalo ekstremno zimsko vreme, ki je povzročilo številne nevšečnosti v prometu in oskrbi. Arktični val, ki se je razširil čez Severno Ameriko, Evropo in dele Azije, je prinesel temperature krepko pod lediščem, ponekod pa tudi nevarno poledico in obilno sneženje. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z ledenim dežjem in snegom, medtem ko so v Hongkongu izdali prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj so se temperature spustile na 12 stopinj Celzija. V Evropi so razmere podobno zaostrene. Francija beleži eno najhladnejših prazničnih obdobij od začetka tisočletja, Grčija pa poroča o sneženju in padcu temperatur do -3 stopinj Celzija v Solunu. Tudi v severni Indiji nizke temperature in gosta megla ovirajo letalski promet in povzročajo zamude. Arktični zrak, ki je zajel obsežna območja, je neposredna posledica vdora polarnega zraka, ki se je začel ob koncu leta 2025 in se bo po napovedih meteorologov nadaljeval tudi v prvem tednu januarja.

Severna Koreja je v nedeljo ob svoji vzhodni obali izstrelila več balističnih raket, kar predstavlja prvi tovrstni preizkus v novem letu. Po navedbah južnokorejske vojske se je izstrelitev zgodila le dan po obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike proti Venezueli, ki velja za tesno zaveznico Pjongjanga. Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je pred preizkusom obiskal vojaško tovarno, kjer je preveril stanje proizvodnje taktičnega vodenega orožja, kar nakazuje na nadaljnjo krepitev vojaških zmogljivosti države. Provokacija se je odvila le nekaj ur pred odhodom južnokorejskega predsednika na uradni obisk na Kitajsko, kar stopnjuje napetosti v regiji. Pjongjang s temi dejanji nadaljuje strategijo kazanja moči v času globalnih političnih pretresov. Dogodek sledi obdobju intenzivnega vojaškega usposabljanja in modernizacije oborožitve, ki ga je Kim Jong Un napovedal že v preteklem letu, ko je vojsko pozval k pripravljenosti na takojšen spopad.

Japonska premierka Sanae Takaichi in predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump sta v sredo, 2. januarja, opravila uvodni telefonski pogovor, v katerem sta potrdila trdnost medsebojnega zavezništva. Voditelja sta se dogovorila za tesno sodelovanje pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v indopacifiški regiji, pri čemer sta posebno pozornost namenila nedavnim vojaškim vajam kitajske vojske v okolici Tajvana. Trump je ob tej priložnosti japonsko premierko ponovno povabil na uradni obisk v Washington. Po navedbah japonskih vladnih virov sta se sogovornika dogovorila, da bosta njuni administraciji začeli usklajevati podrobnosti za obisk Takaichijeve v ZDA, ki naj bi se predvidoma zgodil spomladi letošnjega leta. Premierka je po pogovoru medijem sporočila, da je bil namen klica utrditev osebnih vezi in potrditev strateškega partnerstva med Tokiem in Washingtonom v luči naraščajočih regionalnih napetosti. Pogovor predstavlja pomemben korak pri oblikovanju zunanjepolitične koordinacije med novo japonsko vlado in Trumpovo administracijo glede vprašanj Kitajske in varnosti v ožini.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je na zunanjepolitičnem simpoziju izjavil, da je Peking odigral ključno vlogo pri umirjanju vojaških napetosti med Indijo in Pakistanom. S temi navedbami se je Kitajska pridružila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je že večkrat poudaril, da je Washington preprečil morebitno vojno med jedrskima silama po njunem letošnjem vojaškem spopadu. Wang Yi je poudaril prizadevanja Pekinga za vzpostavitev trajnega miru v regiji, kar odseva podobne retorične vzorce ameriške administracije. Indija se na kitajske trditve o posredovanju še ni uradno odzvala, vendar je New Delhi v preteklosti vztrajno zavračal vmešavanje tretjih strani v dvostranska vprašanja s Pakistanom. Kljub temu Kitajska zdaj javno prevzema del zaslug za stabilizacijo razmer, kar nakazuje na širšo geopolitično tekmo za vpliv v Južni Aziji. Spor med Indijo in Pakistanom, ki se je letos sprevrgel v neposredne letalske spopade, ostaja eno najnevarnejših kriznih žarišč na svetu, kjer sta obe velesili skušali uveljaviti svojo diplomatsko moč.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v letu 2025 s serijo diplomatskih dejavnosti utrdil položaj Kitajske kot ključne akterke na svetovnem prizorišču v obdobju, ki so ga zaznamovali naraščajoči konflikti in mednarodna trenja. Pregled diplomatskih prizadevanj Pekinga ob koncu leta kaže na strateško usmerjenost države k stabilnosti v času, ko se človeštvo nahaja na pomembnem razpotju geopolitičnih preobrazb. Kitajska diplomacija je pod Šijevim vodstvom v iztekajočem se letu zasledovala cilje večpolarnega sveta in aktivnega sodelovanja pri reševanju globalnih kriz. Kljub stopnjevanju napetosti v mednarodni skupnosti je Kitajska skušala ohraniti podobo stabilne velesile, ki se spopada z izzivi sodobnega časa skozi prizmo lastnih zunanjepolitičnih doktrin. Uradni Peking poudarja, da so njihovi koraki na svetovnem odru odločni in usmerjeni k preoblikovanju svetovne politike v korist širše mednarodne skupnosti.

Tajvanska obalna straža je sporočila, da so se kitajske vojaške ladje in plovila obalne straže začeli umikati iz voda v bližini otoka, kar nakazuje na zaključek obsežnih kitajskih vojaških vaj. Kljub umiku glavnine sil je namestnik direktorja tajvanske obalne straže Hsieh Ching-chin opozoril, da manjše število plovil še vedno pluje zunaj cone 24 navtičnih milj. Predsednica sveta za morske zadeve Guan Bi-ling je med trajanjem vaj objavila dokaze o dejavnostih tajvanske obalne straže, ki je neposredno spremljala kitajska plovila in zagotavljala svobodno plovbo trgovskim ladjam. S tem je zavrnila kitajske trditve o popolni blokadi otoka. Peking je vaje, poimenovane 'Pravična misija-2025', sprožil kot odgovor na politična dogajanja, pri čemer je obalna straža Kitajske izvajala t. i. patrulje za uveljavljanje prava v bližini otokov Matsu in Wuqiu.

Kitajska vojska je v torek zjutraj po lokalnem času v okviru drugega dneva obsežnih vojaških vaj v Tajvanski ožini izstrelila več raket. Peking s temi manevri simulira popolno blokado otoka, s čimer želi po navedbah tamkajšnjih oblasti izkazati odločnost pri preprečevanju separatizma in spodbujanju ponovne združitve s celino. Kitajske sile izvajajo vaje z uporabo pravega streliva tako v zraku kot na morju. Oblast v Tajpeju je kitajske aktivnosti označila za vojaško ustrahovanje in kršenje regionalne stabilnosti. Po navedbah tajvanskega ministrstva za obrambo Kitajska s stopnjevanjem vojaške prisotnosti v ožini neposredno ogroža varnost otoka. Napetosti v regiji so se s temi dejanji močno povečale, mednarodna skupnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov v eni najbolj občutljivih geopolitičnih točk na svetu.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je v Caracasu sestal s posebnim odposlancem kitajskega predsednika Xi Jinpinga, Qiu Xiaoqijem, v času zaostrenih odnosov z Združenimi državami Amerike, ki so v Karibskem morju zbrale vojaške sile.

Kitajski državni mediji in spletni vplivneži so v začetku leta 2026 sprožili usklajeno kampanjo ustrahovanja proti tajvanskemu poslancu Demokratične napredne stranke (DPP) in strokovnjaku za informacijsko vojskovanje Shen Pujuangu. V kampanji so bili objavljeni podrobni satelitski posnetki njegovega bivališča v bližini parka Daan v Tajpeju in delovnih prostorov v parlamentu, kar so tajvanski varnostni organi označili za obliko čezmejnega zatiranja. Namen objav, opremljenih z grozilnimi pripisi o »majhnem tehnološkem pretresu s celine«, je bil spodbuditi spletne uporabnike k sledenju poslancu in širjenju strahu med tajvansko javnostjo. Odziv tajvanskih oblasti je bil hiter; ministrstvo za digitalni razvoj je od platform, kot je Meta, zahtevalo nemovit umik objav zaradi kršitev zasebnosti in spodbujanja nadlegovanja. Sekretar Sveta za nacionalno varnost Wu Zhaoxie je dejanja ostro obsodil in jih označil za poskus destabilizacije demokratične družbe. Shen Pujuang je ob tem poudaril, da gre za klasičen primer kitajskega delovanja, ki želi z zmanjševanjem občutka varnosti posameznikov vplivati na širšo politično stabilnost Tajvana, vendar meni, da so tovrstne metode vedno manj učinkovite.