Tajvanska obalna straža je sporočila, da so se kitajske vojaške ladje in plovila obalne straže začeli umikati iz voda v bližini otoka, kar nakazuje na zaključek obsežnih kitajskih vojaških vaj. Kljub umiku glavnine sil je namestnik direktorja tajvanske obalne straže Hsieh Ching-chin opozoril, da manjše število plovil še vedno pluje zunaj cone 24 navtičnih milj. Predsednica sveta za morske zadeve Guan Bi-ling je med trajanjem vaj objavila dokaze o dejavnostih tajvanske obalne straže, ki je neposredno spremljala kitajska plovila in zagotavljala svobodno plovbo trgovskim ladjam. S tem je zavrnila kitajske trditve o popolni blokadi otoka. Peking je vaje, poimenovane 'Pravična misija-2025', sprožil kot odgovor na politična dogajanja, pri čemer je obalna straža Kitajske izvajala t. i. patrulje za uveljavljanje prava v bližini otokov Matsu in Wuqiu.

Kitajska vojska je v torek zjutraj po lokalnem času v okviru drugega dneva obsežnih vojaških vaj v Tajvanski ožini izstrelila več raket. Peking s temi manevri simulira popolno blokado otoka, s čimer želi po navedbah tamkajšnjih oblasti izkazati odločnost pri preprečevanju separatizma in spodbujanju ponovne združitve s celino. Kitajske sile izvajajo vaje z uporabo pravega streliva tako v zraku kot na morju. Oblast v Tajpeju je kitajske aktivnosti označila za vojaško ustrahovanje in kršenje regionalne stabilnosti. Po navedbah tajvanskega ministrstva za obrambo Kitajska s stopnjevanjem vojaške prisotnosti v ožini neposredno ogroža varnost otoka. Napetosti v regiji so se s temi dejanji močno povečale, mednarodna skupnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov v eni najbolj občutljivih geopolitičnih točk na svetu.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je v Caracasu sestal s posebnim odposlancem kitajskega predsednika Xi Jinpinga, Qiu Xiaoqijem, v času zaostrenih odnosov z Združenimi državami Amerike, ki so v Karibskem morju zbrale vojaške sile.

Kitajski državni mediji in spletni vplivneži so v začetku leta 2026 sprožili usklajeno kampanjo ustrahovanja proti tajvanskemu poslancu Demokratične napredne stranke (DPP) in strokovnjaku za informacijsko vojskovanje Shen Pujuangu. V kampanji so bili objavljeni podrobni satelitski posnetki njegovega bivališča v bližini parka Daan v Tajpeju in delovnih prostorov v parlamentu, kar so tajvanski varnostni organi označili za obliko čezmejnega zatiranja. Namen objav, opremljenih z grozilnimi pripisi o »majhnem tehnološkem pretresu s celine«, je bil spodbuditi spletne uporabnike k sledenju poslancu in širjenju strahu med tajvansko javnostjo. Odziv tajvanskih oblasti je bil hiter; ministrstvo za digitalni razvoj je od platform, kot je Meta, zahtevalo nemovit umik objav zaradi kršitev zasebnosti in spodbujanja nadlegovanja. Sekretar Sveta za nacionalno varnost Wu Zhaoxie je dejanja ostro obsodil in jih označil za poskus destabilizacije demokratične družbe. Shen Pujuang je ob tem poudaril, da gre za klasičen primer kitajskega delovanja, ki želi z zmanjševanjem občutka varnosti posameznikov vplivati na širšo politično stabilnost Tajvana, vendar meni, da so tovrstne metode vedno manj učinkovite.

Severno poloblo je ob vstopu v novo leto 2026 zajelo ekstremno zimsko vreme, ki je povzročilo številne nevšečnosti v prometu in vsakdanjem življenju. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila pred ledenim dežjem in snegom, ki sta v prvih urah novega leta začela povzročati težave na cestah in mostovih. Padavine, ki ob stiku s tlemi zmrznejo, so ustvarile nevarno poledico, kar je ohromilo dele države že v zgodnjih jutranjih urah. Tudi v Aziji so zabeležili drastičen padec temperatur; v Hongkongu so oblasti izdale prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj se je hladna fronta iz smeri Guangdonga premaknila nad obalna območja. Temperature v urbanih središčih so se spustile do 12 stopinj Celzija. V Evropi, predvsem v Franciji, poročajo o enem najhladnejših prazničnih obdobij od začetka tisočletja. Napovedi kažejo, da bodo temperature ostale pod sezonskim povprečjem še vsaj teden dni, spremljala pa jih bosta sneg in poledica, kar povečuje tveganje za nesreče in energetske izzive.

Tajvansko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo nedavne izjave venezuelskega ministrstva za zunanje zadeve, ki je ameriško prodajo orožja Tajvanu označilo za vmešavanje v notranje zadeve Kitajske. Tajvanska diplomacija je v uradnem odzivu poudarila, da so trditve Caracasa neresnične in da Venezuela s sklicevanjem na načelo ene Kitajske neutemeljeno zanika suverenost Tajvana. Po navedbah ministrstva v Tajpeju dejanja Združenih držav Amerike niso namenjena destabilizaciji regije, temveč krepijo obrambne zmogljivosti demokratičnega otoka. Predstavniki Tajvana so Venezuelo pozvali, naj se namesto vmešavanja v vprašanja suverenosti drugih držav raje posveti lastnim notranjim težavam in pomanjkanju demokratične legitimnosti. V izjavi so poudarili, da sedanja venezuelska vlada nima trdne podpore ljudstva in bi se morala odzvati na potrebe lastnih državljanov. Tajvan ostaja neodvisna in suverena država, ki bo še naprej sodelovala z mednarodnimi partnerji pri zagotavljanju varnosti v Tajvanski ožini.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru poudaril, da je proces ponovne združitve Kitajske neizbežen. Kitajski voditelj je v govoru, ki ga je prenašala državna televizija, izpostavil zgodovinsko nujnost priključitve Tajvana k celinski Kitajski, kar predstavlja eno ključnih strateških usmeritev njegove administracije. Xi je ob tem dejal, da so vsi Kitajci na obeh straneh Tajvanske ožine povezani s skupnim ciljem in bi morali deliti slavo pomladitve kitajskega naroda. Izjava prihaja v obdobju povečanih napetosti v regiji, saj so kitajske oborožene sile tik pred koncem leta izvedle obsežne vojaške manevre v okolici otoka. Peking Tajvan obravnava kot svoje ozemlje, medtem ko vlada v Tajpeju vztraja pri suverenosti in demokratični ureditvi. Retorika kitajskega vrha se v zadnjem obdobju stopnjuje, kar povzroča zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stabilnosti v Vzhodni Aziji in varnosti plovnih poti v Južnokitajskem morju.

Tajvanska policija je okrepila varnost poslanca Shena Pumu-yanga, potem ko so kitajski državni mediji objavili njegove fotografije, satelitske posnetke njegovega doma in delovnega mesta ter pozvali javnost k posredovanju informacij. Policija je napovedala stroge ukrepe proti lokalnim sodelavcem, ki so pomagali pri zbiranju in posredovanju teh informacij. Tiskovni predstavnik DPP Wu Cheng je dejanje označil za ustrahovanje v stilu mafije, sekretar Sveta za nacionalno varnost Wu Zhao-xie pa je kitajski režim označil za "bolan in ogaben". Zunanje ministrstvo je dodalo, da je Kitajska izgubila civilizacijsko dno.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 izjavil, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter da napreduje na poti kitajske modernizacije. Ponovno je izpostavil vprašanje Tajvana in izrazil prepričanje, da je združitev neizogibna, s čimer je okrepil zaskrbljenost glede morebitne invazije.

Avstralsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi ostro obsodilo obsežne vojaške manevre kitajske vojske v okolici Tajvana. Kanbera je opozorila, da tovrstne dejavnosti povečujejo tveganje za nenamerno stopnjevanje napetosti v regiji, kar ogroža stabilnost v Indo-pacifiku. Avstralija se je s tem pridružila krogu zahodnih držav, ki so v zadnjih dneh izrazile zaskrbljenost nad ravnanjem Pekinga. Kitajsko veleposlaništvo v Avstraliji se je na kritike odzvalo z uradnim diplomatskim protestom. Tiskovni predstavnik veleposlaništva je obtožil avstralsko stran, da namenoma zamenjuje dejstva in zavaja javnost glede narave vojaških vaj. Peking vztraja, da so manevri suverena pravica Kitajske in odgovor na domnevne provokacije sil, ki si prizadevajo za neodvisnost Tajvana. Diplomatski spor med državama se je tako poglobil ravno v času, ko so se odnosi začeli stabilizirati.

Indijska opozicija je v sredo od predsednika vlade Narendra Modija zahtevala uradno pojasnilo glede navedb kitajskega zunanjega ministra Wang Yi-ja, ki je zatrdil, da je Peking v letu 2025 posredoval pri vzpostavitvi premirja med Indijo in Pakistanom. Kitajski minister je v svojem letnem pregledu diplomacije izpostavil, da je Kitajska igrala vlogo mirovnega pogajalca pri reševanju majskega vojaškega spopada med sosednjima jedrskima silama. Te trditve so v neposrednem nasprotju z uradnim stališčem New Delhija, ki vztrajno zavrača vsakršno vmešavanje tretjih strani v dvostranska vprašanja z Islamabadom. Predstavniki indijske kongresne stranke in poslanec Asaduddin Owaisi so navedbe označili za žalitev indijske nacionalne varnosti in suverenosti. Po mnenju opozicije si Peking prizadeva za prevlado v Južni Aziji, medtem ko indijsko ministrstvo za zunanje zadeve poudarja, da je bila odločitev o prekinitvi ognja sprejeta izključno na ravni generalnih direktorjev vojaških operacij obeh držav. Poleg Kitajske je podobne trditve o posredovanju v preteklosti podal tudi ameriški predsednik Donald Trump, kar Indija prav tako vztrajno zanika.

Tajvanska mesta so 1. januarja 2026 obeležila vstop v novo leto s tradicionalnimi slovesnostmi dviga zastave, ki so jih zaznamovali pozivi k miru in stabilnosti v Tajvanski ožini. Župani večjih mest, vključno z mestoma Kaohsiung, Taoyuan in Taichung, so v svojih nagovorih izpostavili pomen nacionalne varnosti v luči povečanih napetosti s Kitajsko. Župan Kaohsiunga, Chen Chi-mai, je v svojem zadnjem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kitajske vojaške vaje, ki po njegovih besedah enostransko spodkopavajo mir v vzhodni Aziji in predstavljajo neposredno grožnjo tajvanski varnosti. Na slovesnostih po vsem otoku se je zbralo na tisoče državljanov, ki so s svojo udeležbo izkazali domoljubje in odpor do zunanjih pritiskov. Županja Taichunga, Lu Shiow-yen, je poudarila, da brez miru in varnosti ni mogoč gospodarski razvoj ali blaginja prebivalstva. Dogodki so potekali v času, ko se Tajvan sooča z zahtevnimi geopolitičnimi razmerami in pritiski Pekinga, lokalni voditelji pa so izkoristili priložnost za krepitev narodne zavesti in pozive k notranji enotnosti pred prihajajočimi izzivi v letu 2026.

Severna Koreja je izstrelila neidentificirano balistično raketo v smeri Japonskega morja, kar sta potrdila vojaška poveljstva v Seulu in obrambno ministrstvo v Tokiu. Incident se je zgodil v času, ko se je južnokorejski predsednik odpravil na pomembno srečanje s kitajskim voditeljem, kar v diplomatskih krogih interpretirajo kot namerno provokacijo Pjongjanga. Raketni preizkus predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na Korejskem polotoku, kjer severnokorejski režim kljub mednarodnim sankcijam in opozorilom vztraja pri razvoju svojega oborožitvenega programa. Najnovejša izstrelitev sledi obdobju popolne prekinitve diplomatskih stikov med državama. Potem ko je Pjongjang julija letos uradno zavrnil vse pobude za dialog s strani nove južnokorejske vlade, se je vojaška retorika le še zaostrila. Strokovnjaki ocenjujejo, da Severna Koreja s takšnimi dejanji krepi svoj pogajalski položaj in obenem testira odzivnost mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske kot svoje ključne zaveznice.

Kitajske oblasti so v okviru obsežne protikorupcijske preiskave uradno izključile iz partije in odpustile Zhouja Xianwanga, ki je v času izbruha pandemije covida-19 leta 2019 opravljal funkcijo župana mesta Wuhan. Centralna komisija za disciplinsko inšpekcijo in Nacionalna nadzorna komisija sta v skupni izjavi navedli, da je Zhou vpleten v koruptivne posle, kjer je zlorabljal svoj položaj za pridobitev premoženjske koristi, hkrati pa so mu očitali tudi moralno sporna dejanja in t.i. trgovino z vplivom za spolne usluge. Zhou je bil pod drobnogledom preiskovalcev že od lanskega julija, ko so se začeli vrstiti očitki o nezakonitem prejemanju velikih količin denarja in drugih dragocenosti. Njegov padec s položaja sledi podobni usodi Jiang Chaolianga, nekdanjega partijskega sekretarja province Hubei, ki je bil zaradi nepravilnosti odstavljen že oktobra lani. Oba uradnika sta bila v mednarodni javnosti močno izpostavljena zaradi začetnega upravljanja s krizo ob izbruhu novega koronavirusa v Wuhanu, čeprav se trenutne obtožbe osredotočajo predvsem na osebno korupcijo in finančne malverzacije.

Župan Tajpeja, Chiang Wan-an, se je vrnil iz Šanghaja po hitrem obisku foruma Dvojnega mesta, s čimer je postal župan z najkrajšim bivanjem v Šanghaju med forumom. Prav tako se ni srečal z direktorjem kitajskega urada za tajvanske zadeve, kot sta to storila njegova predhodnika ob drugem obisku Šanghaja. Forum je bil tudi najkasneje izveden doslej. Chiang Wan-an je med nagovorom na forumu omenil "gibanje 4. maja v Republiki Kitajski" in poudaril "Republiko Kitajsko in demokracijo", izrazil pa je tudi upanje, da Tajvanska ožina ne bo več povezana z nemiri, ampak z mirom.

Hongkong je novo leto 2026 dočakal brez tradicionalnega ognjemeta nad pristaniščem Viktorija, s čimer so se mestne oblasti poklonile žrtvam uničujočega požara, ki se je zgodil novembra lani. Namesto spektakularnega praznovanja so se prebivalci in obiskovalci zbrali v tišjem vzdušju, saj je mesto še vedno v procesu žalovanja za najmanj 161 ljudmi, ki so v ognju izgubili življenje. Gre za eno najhujših tragedij v sodobni zgodovini mesta, ki je korenito spremenila načrtovane novoletne prireditve. Odločitev o odpovedi ognjemeta so oblasti sprejele iz spoštovanja do svojcev preminulih in ranjenih v novembrski katastrofi. Čeprav so novoletna praznovanja v Hongkongu običajno med najbolj razkošnimi na svetu, je tokrat prevladalo sočutje. Praznovanje je potekalo v znamenju spomina na žrtve, pri čemer so bile številne druge javne prireditve prilagojene ali odpovedane, da bi preprečili neprimerno vzdušje ob tragični obletnici.

Kljub dogovoru med Donaldom Trumpom in Xi Jinpingom o odpravi omejitev pri dobavi redkih zemelj, Kitajska še naprej omejuje dostop ZDA do teh surovin, ki so ključne za proizvodnjo trajnih magnetov in drugih izdelkov. Kitajska naj bi povečala le dobavo končnih izdelkov, izvozna dovoljenja, izdana za šest mesecev, pa se iztekajo, kar bi lahko leta 2026 povzročilo novo konfrontacijo med ZDA in Kitajsko.

Predsednik Južne Koreje Lee Jae-myung je začel tridnevni državniški obisk na Kitajskem, prvi po osmih letih. V Pekingu se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer sta se pogovarjala o odnosih med državama. Med obiskom je Lee Jae-myung prejel najvišje državne časti. Njegova soproga, Kim Hye-kyung, se je srečala s soprogo kitajskega predsednika, Peng Liyuan, s katero sta izmenjali prijateljske besede.

V dveh ločenih primerih v Tajvanu in Hongkongu so policisti odkrili trupli mladih žensk, ki sta bili po navedbah preiskovalcev žrtvi nasilnih dejanj svojih partnerjev. V okrožju Hualien na Tajvanu so na pokopališču Yuli našli 28-letno Lin, ki je bila le napol oblečena in je imela na telesu vidne znake nasilja, vključno z modricami na vratu in sledmi avtomobilskih pnevmatik na zadnjici. Policija je pridržala njenega partnerja, ki trdi, da je šlo za prepir, vendar preiskava poteka v smeri naklepnega umora in trpinčenja. Istočasno so v Hongkongu, v stanovanjskem kompleksu Lok Wah South Estate, odkrili truplo 35-letne domačinke v stanovanju njenega partnerja. Truplo je bilo skrito med vzmetnico in posteljnim okvirjem v neurejenem stanovanju brez električne energije. Policija kot glavnega osumljenca išče njenega partnerja nekitajskega porekla, s katerim je bila žrtev v zvezi približno pol leta. V obeh primerih preiskovalci poudarjajo brutalnost dejanj in dejstvo, da so osumljenci osebe, ki so bile žrtvam blizu.

Številne države in regionalne organizacije so zavrnile izraelsko priznanje Somalilanda in ponovno potrdile suverenost Somalije v skladu z mednarodnim pravom. Kitajska je ponovila svojo podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije. Južna Afrika je opozorila, da bi izraelsko priznanje Somalilanda ogrozilo mir in stabilnost v regiji. Tudi Švedska je izrazila podporo Mogadišu.

Kitajski državni časnik *Renmin Ribao* je objavil uredniški članek, v katerem trdi, da geslo ameriškega predsednika Donalda Trumpa "Naj bo Amerika spet velika" ni v nasprotju s kitajskim razvojem. Članek poziva k ohranjanju odnosov med državama in poudarja, da lahko Kitajska in ZDA sobivata in skupaj napredujeta.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek ostro obsodilo odločitev Izraela o uradnem priznanju neodvisnosti Somalilanda, ki se je odceplil od Somalije. Peking je poudaril, da nasprotuje kakršnemu koli priznanju Somalilanda kot neodvisne suverene države, medtem ko je Tajvan to potezo Tel Aviva pozdravil kot prvi. Izrael je svojo odločitev branil pred Združenimi narodi, kjer so se soočili z vprašanji drugih držav članic o dejanskih motivih za ta korak. Nekatere države so namreč izrazile zaskrbljenost, da bi priznanje lahko služilo kot podlaga za morebitno preselitev Palestincev z območja Gaze ali za vzpostavitev novih izraelskih vojaških baz v strateško pomembni regiji. Kitajska diplomacija meni, da takšne poteze spodkopavajo ozemeljsko celovitost Somalije, Izrael pa vztraja pri legitimnosti svoje diplomatske odločitve kljub naraščajočim mednarodnim pritiskom in ugibanjem o širših geopolitičnih ambicijah na Afriškem rogu.

Vladi Japonske in Avstralije sta ostro obsodili obsežne kitajske vojaške manevre s pravim strelivom, ki so potekali v okolici Tajvana. Japonsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi poudarilo, da tovrstne dejavnosti neposredno stopnjujejo napetosti v regiji in ogrožajo mednarodno stabilnost. Tokio je Pekingu že prenesel svojo globoko zaskrbljenost in pozval k mirnemu reševanju vprašanj prek dialoga, namesto z uporabo sile. Kitajski pritiski so se v zadnjem obdobju okrepili, kar povzroča diplomatska trenja s sosednjimi državami. Avstralija se je pridružila kritikam in poudarila pomen ohranjanja miru v Tajvanski ožini za celotno mednarodno skupnost. Dogajanje predstavlja nadaljevanje zaostrovanja odnosov med Kitajsko in njenimi regionalnimi partnerji, ki so se v preteklosti že spopadali zaradi vmešavanja v notranje zadeve in vprašanja suverenosti Tajvana.

Kitajske vojaške ladje in plovila kitajske obalne straže so se danes začeli umikati iz voda, ki obkrožajo Tajvan, potem ko so od ponedeljka tam izvajali obsežne vojaške manevre. Kljub delnemu umiku plovil tajvanske oblasti opozarjajo, da vojaške vaje kitajske vojske uradno še niso končane. Dogajanje sledi večdnevnim povečanim napetostim v regiji, kjer je Peking z uporabo mornarice in letalstva simuliral blokado otoka. Operacija je vključevala več deset lovskih letal in mornariških plovil, ki so vdrla v tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe. Tajvanske oborožene sile so v tem času ohranjale visoko stopnjo pripravljenosti in spremljale premike kitajskih sil. Peking te vaje označuje kot odgovor na po njihovem mnenju provokativna dejanja tajvanskih voditeljev, medtem ko Taipei poudarja, da gre za neupravičen pritisk na suverenost otoka. Situacija v Tajvanski ožini ostaja negotova, saj Kitajska redno izvaja tovrstne dejavnosti kot sredstvo političnega in vojaškega pritiska.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem sporočilu dejal, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter dosegla trden napredek na novi poti kitajske modernizacije. Novoletno sporočilo je bilo objavljeno preko China Media Group in interneta.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v Vzhodno morje, kar je prvi tovrstni preizkus orožja v tem letu. Rakete so bile izstreljene iz območij blizu Pjongjanga, ravno ko je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung prispel v Peking na srečanje s kitajskim kolegom Xi Jinpingom.

Kitajska je izvedla presenetljive vojaške vaje "Pravična misija–2025" okoli Tajvana, ki so vključevale streljanje v živo in simulacijo blokade ključnih tajvanskih pristanišč in energetskih poti. Vaje, ki so jih izvedle različne veje kitajske vojske, so poudarile sposobnost hitrega napada in kontrole nad Tajvanom, kar je po mnenju kitajskih strokovnjakov odgovor na provokacije zunanjih sil in tajvanske separatistične težnje. Poudarek je bil na preprečevanju vmešavanja zunanjih sil in testiranju sposobnosti za skupno delovanje različnih vojaških enot.

Vstop v leto 2026 so po vsem svetu zaznamovale ekstremne zimske razmere, ki so jih povzročili vdori polarnega zraka in obsežna snežna neurja. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z nevarno nizkimi temperaturami, ki dosegajo tudi do -30 stopinj Celzija, medtem ko je močno sneženje v severovzhodnih zveznih državah in na območju Velikih jezer povzročilo kaos v prometu. V nekaterih delih ZDA so izmerili do 50 centimetrov novega snega, močni sunki vetra pa povzročajo snežne zamete in zmanjšujejo vidljivost. Podobne razmere vladajo tudi v Evropi, kjer je Velika Britanija izdala rumena opozorila zaradi snega in poledice, temperature pa so se spustile krepko pod ničlo. Tudi v Sredozemlju so zabeležili nenavadno hladen val; v Grčiji se prebivalci soočajo s sneženjem v nižjih predelih, vključno z okolico Aten in Soluna. Meteorologi napovedujejo, da se bo polarni mraz v prvem tednu januarja še stopnjeval, preden bo konec tedna sledila postopna otoplitev v nekaterih regijah. Pristojne službe opozarjajo na nevarnost ozeblin in pozivajo k previdnosti na cestah.

Medtem ko je Kitajska izvajala vojaške vaje okoli Tajvana, so opozicijski poslanci (modri in beli) v tajvanskem parlamentu že petič zapored blokirali sprejetje posebnega zakona o obrambi, ki bi namenil 1,25 bilijona tajvanskih dolarjev za krepitev obrambne odpornosti in asimetričnih zmogljivosti. Poslanci vladajoče stranke DPP so kritizirali blokado in poudarili, da miru ni mogoče doseči s prošnjami Pekingu. Izpostavili so tudi, da bi moral parlament biti enoten v času kitajskih provokacij in vojaških vaj.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta si ob vstopu v novo leto izmenjala praznična voščila, pri čemer sta poudarila zavezanost k nadaljnjemu razvoju strateškega partnerstva med državama. Xi Jinping je v svojem sporočilu izrazil pripravljenost na tesno sodelovanje s Putinom za zagotovitev stalnega napredka v bilateralnih odnosih, ki so se v zadnjih letih močno okrepili. Voditelja sta v izmenjavi sporočil izpostavila pomen stabilnosti in skupnega nastopa na mednarodnem prizorišču. Dogodek odraža trend krepitve vezi med Pekingom in Moskvo v času zaostrenih globalnih geopolitičnih razmer. Kitajska stran je poudarila, da namerava s Rusijo graditi na preteklih uspehih in razširiti sodelovanje na področjih gospodarstva, varnosti in kulture, kar utrjuje njuno zavezništvo kot protiutež zahodnim vplivom.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno zavrnilo trditve Kitajske, da je Peking igral ključno vlogo pri umirjanju napetosti med Indijo in Pakistanom po majskih oboroženih incidentih. Kitajski zunanji minister Wang Yi je namreč pred tem izjavil, da je bila Kitajska dejavna posrednica pri reševanju več mednarodnih žarišč, vključno z dolgotrajnim sporom med jedrskima sosedama v južni Aziji. New Delhi je v odzivu poudaril, da v njunih dvostranskih odnosih ni prostora za tretjo stran. Napetosti, ki so se stopnjevale v mesecu maju, so po navedbah indijskih oblasti vprašanje suverenosti in neposrednega dialoga, ne pa rezultat zunanjega diplomatskega pritiska Pekinga. Indija vztrajno ohranja stališče, da se o vseh vprašanjih s Pakistanom pogaja izključno neposredno, brez vmešavanja mednarodnih akterjev. To nasprotuje kitajskemu prikazu dogodkov, po katerem naj bi bila ravno njihova diplomacija zaslužna za preprečitev širšega konflikta in stabilizacijo regije.

Stranka Kuomintang se še vedno ni dogovorila o kandidatu za župana okrožja Yilan, saj se za to mesto potegujeta dva močna kandidata. Medtem se je znotraj stranke pojavilo nasprotovanje glede odločitve, da podprejo ponovno izvolitev trenutne županje mesta Hsinchu, Gao Hongan, pri čemer nekateri člani stranke izražajo nezadovoljstvo zaradi izpuščenih predizborov. Predlagali so, da bi stranka 民眾黨 (Minzhong Dang) v zameno obljubila podporo kandidatu Kuomintanga za predsednika leta 2028.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je v četrtek uveljavilo triletni sistem uvoznih kvot za goveje meso, s čimer želi zaščititi svojo pešajočo domačo industrijo. Za pošiljke iz ključnih trgovinskih partneric, vključno z Brazilijo, Argentino, Avstralijo, Urugvajem, Novo Zelandijo in Združenimi državami Amerike, ki bodo presegle določene količinske omejitve, bo veljala dodatna 55-odstotna carina. Ukrep predstavlja močan udarec za največje svetovne dobavitelje govedine, saj Kitajska velja za enega najpomembnejših trgov na tem področju. Po navedbah kitajskih oblasti so ti varovalni ukrepi nujni za pomoč domačim proizvajalcem, ki imajo v zadnjem obdobju težave zaradi povečanega uvoza in nizkih cen na trgu. Novi režim, ki se je začel izvajati z letom 2026, bo močno vplival na mednarodne trgovinske tokove, saj bodo morali izvozniki svojo strategijo prilagoditi strogim omejitvam, če se bodo želeli izogniti visokim dajatvam. Napovedane carine so del širših prizadevanj Pekinga za zagotavljanje večje stopnje prehranske neodvisnosti in stabilizacijo notranjega trga kmetijskih pridelkov.

Susan Ashton Thornton, nekdanja pomočnica ameriškega državnega sekretarja za Azijo, je v intervjuju za kitajske medije dejala, da bi se ameriški in kitajski voditelji leta 2026 lahko srečali kar štirikrat. To bi bil zgodovinsko visok obisk med državama od vzpostavitve diplomatskih odnosov, kar bi bil pozitiven znak za stabilnost odnosov.

Severno poloblo je ob vstopu v leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, obilno sneženje in poledico. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila pred ledenim dežjem in snegom, ki sta v prvih dneh januarja povzročala težave v prometu in oskrbi z energijo. Razmere so bile posebej zahtevne v zveznih državah Nebraska in Oregon, kjer je nevarnost zamrzovanja dežja na tleh ustvarila nevarne ledene plasti na cestah. Podobne zimske razmere so zaznamovale tudi Evropo in Azijo. Francija se je spopadala z enim najhladnejših prazničnih obdobij od začetka tisočletja, pri čemer so temperature ostale krepko pod sezonskim povprečjem. V Grčiji so v mestih, kot je Solun, zabeležili temperature pod lediščem, medtem ko je Hongkong izdal prvo opozorilo pred mrazom v sezoni. V Indiji sta megla in sneg ohromila letalski promet v New Delhiju, kar kaže na globalni obseg tega polarnega vdora, ki se je začel že konec leta 2025 in se nadaljuje v prve tedne novega leta.

Začetek leta 2026 so po številnih delih sveta zaznamovale ekstremne zimske razmere, ki vključujejo arktične temperature, obilno sneženje in nevarnost poledice. V Združenih državah Amerike so meteorologi izdali opozorila pred ledenim dežjem, ki nastane ob stiku dežja z zmrznjenimi tlemi, kar povzroča nevarno poledico na cestah in mostovih. Padavine so se začele že v zgodnjih jutranjih urah prvega dne novega leta, razmere pa se po napovedih strokovnjakov še ne bodo umirile. Podobno hladno vreme vztraja tudi v Evropi, kjer se Francija sooča z enim najhladnejših novoletnih obdobij od začetka tisočletja. Temperature v državi ostajajo pod sezonskim povprečjem, napovedi pa kažejo na nadaljevanje sneženja in poledice še vsaj teden dni. Razmere so se zaostrile tudi v Aziji; v Hongkongu so prvič v sezoni izdali opozorilo zaradi mraza, saj se je hladna fronta iz province Guangdong premaknila nad obalna območja, kar je povzročilo padec temperatur na 12 stopinj Celzija. Globalni vremenski vzorci kažejo na usklajen vdor polarnega zraka, ki vpliva na promet in varnost prebivalcev na več celinah hkrati.

Kitajska je pozdravila dogovor o prekinitvi ognja med Kambodžo in Tajsko ter napovedala, da se bo njen zunanji minister srečal s svojima kolegoma iz obeh držav na Kitajskem. Dogovor je bil dosežen po več tednih spopadov na meji med državama. Kitajsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da dogovor kaže, da sta dialog in posvetovanje praktična in učinkovita načina za reševanje zapletenih sporov. Kitajska napoveduje, da bo igrala konstruktivno vlogo pri reševanju spora.

Severno poloblo je ob prehodu v novo leto zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, močan veter in obilno sneženje v številnih državah. V Združenih državah Amerike se prebivalci na severovzhodu države in v regiji Velikih jezer spopadajo z zameti, ki so ponekod nanesli do 20 centimetrov snega, medtem ko se v nekaterih zveznih državah vetrovni hlad spušča do 30 stopinj pod ničlo. Podobne razmere vladajo tudi v Veliki Britaniji in Kanadi, kjer so meteorologi izdali številna opozorila pred snežnim neurjem in nevarnostjo poledice. Ekstremno vreme ni prizaneslo niti južnim delom Evrope in Azije. Grčija se pripravlja na drastičen padec temperatur za do 10 stopinj Celzija, pri čemer sneženje napovedujejo celo za nižinske predele okoli Aten. V Hong Kongu so zaradi hladne fronte, ki se pomika čez obalna območja kitajske province Guangdong, izdali prvo letošnje opozorilo pred mrazom. Kljub hladnemu valu meteorologi za prihodnji teden v nekaterih regijah, predvsem v osrednjem delu ZDA, že napovedujejo postopno otoplitev in vrnitev temperatur nad ledišče.

Kitajska vlada je s 1. januarjem odpravila dolgoletno davčno oprostitev za kontracepcijska sredstva in naprave ter uvedla 13-odstotni davek na dodano vrednost za kondome in kontracepcijske tablete. S tem ukrepom si Peking prizadeva spodbuditi rast rodnosti v državi, ki se sooča z resnimi demografskimi pritiski in upadanjem števila prebivalstva. Odločitev prihaja desetletje po koncu stroge politike enega otroka, saj prejšnji ukrepi za spodbujanje rodnosti niso prinesli želenih rezultatov. Uvedba standardne stopnje davka na dodano vrednost za izdelke, ki so bili prej neobdavčeni, odraža vse večji obup kitajskih oblasti pri reševanju demografske krize v drugem največjem gospodarstvu na svetu. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za poskus posrednega vplivanja na družinsko načrtovanje s povečanjem stroškov za preprečevanje nosečnosti, čeprav ostaja vprašljivo, ali bodo takšni finančni ukrepi dejansko vplivali na odločitve državljanov o povečanju družin.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je 1. januarja 2026 v predsedniški palači v Tajpeju nagovoril državljane in se udeležil tradicionalnega dviga zastave, kjer sta bila prisotna tudi predsednik vlade Cho Jung-tai in predsednik parlamenta Han Kuo-yu. Predsednik Lai in podpredsednica Hsiao Bi-khim sta ob dnevu odprtih vrat osebno delila omejene izdaje novoletnih daril ter obiskovalcem zaželela mirno leto. Dogodek je minil v znamenju pozivov k preseganju političnih razkolov, kar je simbolizirala tudi prisotnost opozicijskih politikov, kot je Cheng Li-wun. Premier Cho Jung-tai je ob robu slovesnosti izpostavil ključne vladne prioritete za leto 2026, vključno s proračunom za nacionalno obrambo in vprašanji reforme pokojnin, ki so trenutno predmet ustavne presoje. Poudaril je, da bo vlada spoštovala odločitve ustavnega sodišča glede zakona o pokojninah za vojaško in policijsko osebje. Slovesnost se odvija v času povečanih regionalnih napetosti, ki so se stopnjevale v preteklem letu, zato so bili poudarki na notranji koheziji in gospodarski odpornosti ključni elementi letošnjega novoletnega sporočila.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v ponedeljek ostro obsodilo odločitev Izraela o priznanju samooklicane Republike Somaliland kot neodvisne in suverene države. Tiskovni predstavnik ministrstva Lin Jian je poudaril, da Peking odločno nasprotuje kakršnim koli poskusom delitve ozemlja Somalije, in dodal, da je Somaliland sestavni del te države. Kitajska se pri svojem stališču sklicuje na načela Ustanovne listine Združenih narodov, ki zagotavljajo suverenost in ozemeljsko celovitost držav članic. Peking je ob tem posvaril oblasti v Somalilandu, naj opustijo separatistična prizadevanja in sodelovanje z zunanjimi silami. Po besedah Lina Jiana so številne države v regiji prav tako izrazile močno nezadovoljstvo in obsodbo izraelske poteze. Kitajska stran je pozvala Tel Aviv h končanju vmešavanja v notranje zadeve afriških držav, Somaliland pa k realni presoji geopolitičnih razmer in prenehanju dejavnosti, ki spodkopavajo enotnost Somalije.

Bolivijska policija je v torek zgodaj zjutraj na mednarodnem letališču Viru Viru v bližini Santa Cruza pridržala Eduarda del Castilla, nekdanjega ministra za vladne zadeve in predsedniškega kandidata. Del Castilla so organi pregona ustavili le nekaj minut pred načrtovanim vkrcanjem na letalo za Čile, od koder naj bi pot nadaljeval proti Kitajski. Po uradnih navedbah lokalnih medijev, vključno z dnevnikom La Razón, so ga aretirali zaradi domnevnega oviranja policijskih postopkov, vendar podrobnosti o specifičnih dejanjih še niso v celoti pojasnjene. Dogodek je sprožil burne politične odzive v državi, saj gre za vidnega politika, ki se je potegoval za najvišjo funkcijo v državi. Aretacija nekdanjega notranjega ministra v času politične nestabilnosti krepi napetosti med različnimi političnimi tabori v Boliviji. Pridržanje vpliva tudi na mednarodne odnose, predvsem v luči Del Castillovih načrtovanih potovanj v tujino, kar opozicija interpretira kot morebiten poskus umika pred sodnimi postopki v domovini.

Več deset avtobusov z ruskimi turisti, ki so bili več dni ujeti na kitajski carini, je končno prestopilo mejo med Kitajsko in Rusijo. Po informacijah tiskovne službe vlade Zabajkalskega kraja je prek mednarodnega cestnega mejnega prehoda prestopilo skupno 86 avtobusov, s čimer so izpraznili zastoje, ki so nastali med novoletnimi prazniki. Številni potniki so se spopadali z dolgotrajnim čakanjem, nekateri so v vozilih brez zadostnih zalog hrane in vode preživeli več kot deset ur. Težave so se pojavile, ko so se ruski državljani odpravili na praznovanje novega leta v sosednjo Mandžurijo. Medtem ko so ruski mejni organi postopke izvajali tekoče, so na kitajski strani nastali zastoji, pri čemer so turisti opozarjali na domnevno prednostno obravnavo kitajskih vozil. Kitajske oblasti vzroka za zastoje niso uradno pojasnile, incident pa se je zgodil kljub nedavnim dogovorom med državama o spodbujanju turizma in krepitvi čezmejnega sodelovanja.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung bo med 4. in 7. januarjem obiskal Kitajsko na svojem prvem državniškem obisku v tej državi. Po poročanju južnokorejske tiskovne agencije Yonhap bo predsednik najprej obiskal Peking, kjer se bo 6. januarja srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, nato pa bo pot nadaljeval v Šanghaj. Obisk ima velik simbolni pomen, saj načrtujejo tudi ogled zgodovinskih prostorov začasne vlade Republike Koreje iz obdobja japonske kolonialne nadvlade. Uradni Seul je pred obiskom poudaril svojo zavezanost politiki ene Kitajske. Južnokorejski uradniki so v izjavah za javnost potrdili, da država vztraja pri spoštovanju tega načela, kar je bil tudi eden izmed ključnih pogojev, ki jih je Peking izpostavil med predhodnimi pogovori zunanjih ministrov obeh držav. Pričakuje se, da bodo pogovori med voditeljema osredotočeni na krepitev gospodarskega sodelovanja in stabilizacijo razmer v regiji, kjer se obe državi srečujeta z varnostnimi izzivi. Analitiki ocenjujejo, da poskuša Lee Jae-myung z obiskom uravnotežiti zunanjepolitične odnose med Washingtonom in Pekingom, hkrati pa nasloviti zgodovinska vprašanja, ki so pomembna za nacionalno identiteto Južne Koreje. Vrhunsko srečanje v Pekingu bo ključno za določitev prihodnje smeri diplomatskih odnosov v Vzhodni Aziji.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je med uradnim obiskom v Pekingu pritegnil pozornost javnosti, ko je na družbenih omrežjih objavil selfi s kitajskim predsednikom Xijem Jinpingom. Fotografija je bila posneta s pametnim telefonom, ki ga je Lee prejel kot darilo od kitajskega voditelja. Na objavljenih posnetkih sta poleg obeh državnikov vidni tudi njuni soprogi, kar nakazuje na sproščeno diplomatsko vzdušje med srečanjem. Objava je v prvih nekaj urah po objavi dosegla več kot 3.400 deljenj in sprožila val odzivov na spletu. Analitiki dogodek označujejo za primer »mehke diplomacije«, kjer voditelja preko neformalnih dejanj poskušata krepiti bilateralne odnose. Kljub sproščenosti pa je uporaba kitajskega telefona s strani južnokorejskega predsednika sprožila tudi vprašanja o varnostnih protokolih in tehnološki simboliki v luči globalnih geopolitičnih napetosti.

V bližini spornih otokov Diaoyu/Senkaku, ki so predmet ozemeljskega spora med Kitajsko in Japonsko, so opazili tovorno ladjo z imenom, ki je vsebovalo žaljivko na račun Japonske. Japonski mediji poročajo, da je ladja verjetno uporabljala tehniko prikrivanja identitete. V bližini so bila opažena tudi kitajska plovila.

Panamske oblasti so odstranile spominski park in spomenik, posvečen prispevku Kitajske k Panamskemu prekopu. Ta nepričakovana poteza je razjezila Peking, ki zahteva temeljito preiskavo dogodka.

Številne države na severni polobli so vstop v novo leto 2026 dočakale ob izrazitem poslabšanju vremena, ki ga zaznamujejo nizke temperature, močno sneženje in dež. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z različnimi vremenskimi ekstremi, od arktičnega mraza v osrednjem delu države do nevarnega poledenelega dežja na severozahodu, kjer so oblasti že izdale opozorila pred poledico na cestah. Podobne razmere prevladujejo v severni Indiji, kjer gosta megla in mraz povzročata resne težave v letalskem prometu in zmanjšujejo vidljivost. Evropski jugovzhod prav tako poroča o močni ohladitvi; v Grčiji so meteorologi napovedali padec temperatur do -3 stopinj Celzija v Solunu, medtem ko se v okolici Aten pripravljajo na snežne padavine. Tudi v Aziji beležijo rekordne vrednosti, saj je observatorij v Hongkongu izdal prvo letošnje opozorilo pred mrazom, ker naj bi se temperature v urbanih območjih spustile do 12 stopinj Celzija. Vremenoslovci napovedujejo, da se bodo hladne fronte in nestabilno vreme nadaljevali tudi v prvih dneh januarja, kar bo vplivalo na logistiko in vsakdanje življenje v več svetovnih prestolnicah.

Vstop v leto 2026 so po celotni severni polobli zaznamovale ekstremne vremenske razmere, ki so povzročile številne nevšečnosti v prometu in oskrbi. V Združenih državah Amerike so se prebivalci na prvi dan leta spopadali z ledenim dežjem in nevarno poledico, kar je povzročilo izdajo posebnih opozoril za voznike na mostovih in nadvozih. Severno Indijo sta zajela gosta megla in sneženje, kar je močno ohromilo letalski promet, predvsem v prestolnici New Delhi. Podobne razmere so zabeležili tudi v Evropi in Aziji. V Grčiji so meteorologi napovedali padec temperatur do -3 stopinje Celzija v Solunu ter snežne padavine v višjih predelih. Hongkonški observatorij je izdal prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj se je hladna fronta iz province Guangdong razširila nad obalna območja in povzročila nenaden padec temperatur v urbanih središčih. Arktični zrak, ki je zajel te regije, še naprej povzroča težave pri vsakodnevnih dejavnostih, meteorologi pa za prihodnje dni napovedujejo nadaljevanje mrzlega vremena z občasnim sneženjem.

Prehod iz leta 2025 v leto 2026 je na severni polobli minil v znamenju izrazitih zimskih razmer, ki so povzročile težave v prometu in ohladitve v več regijah. V Združenih državah Amerike so se zvezne države, kot so Indiana, Minnesota in Alabama, spopadale z nizkimi temperaturami, sneženjem in nevarno poledico, ki je nastala zaradi zmrzujočega dežja. V nekaterih predelih so meteorologi izdali opozorila pred ekstremnim mrazom, kjer so se občutki temperatur zaradi vetra spustili pod -30 stopinj Celzija. Podobno zimsko dogajanje je zajelo tudi druge dele sveta. Grčijo je obiskal t. i. polarni vdor, ki je prinesel sneg tudi v nižje ležeče predele blizu Aten in povzročil padec temperatur za do 10 stopinj. Tudi v Aziji so zabeležili prva resnejša zimska opozorila; v Hong Kongu so zaradi močne hladne fronte, ki se pomika čez Guangdong, izdali prvo opozorilo pred mrazom v sezoni, saj so se temperature v urbanih središčih spustile na 12 stopinj Celzija. Kljub hladnemu vstopu v novo leto napovedi za prihodnje dni kažejo na postopno otoplitev v večjem delu prizadetih območij.