Ameriški predsednik Donald Trump je z odlokom blokiral prodajo polprevodniških sredstev ameriškega podjetja Emcore družbi HieFo Corp, ki jo upravlja kitajski državljan. Transakcija, ki je bila ocenjena na približno tri milijone ameriških dolarjev, je po mnenju Bele hiše predstavljala tveganje za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je v obrazložitvi poudaril, da obstajajo prepričljivi dokazi o možnosti ukrepanja družbe HieFo na način, ki bi ogrozil ameriške interese, zlasti na področju kritične tehnologije polprevodnikov. Odločitev sledi priporočilu medresorskega Odbora za tuje naložbe v ZDA (CFIUS), ki je izrazil zaskrbljenost zaradi dostopa kitajskega podjetja do patentiranih tehnologij in možnosti izvoza specializiranih čipov iz indijevega fosfida v tujino. Družba HieFo ima sedaj na voljo 180 dni, da pod nadzorom ameriških oblasti odsvoji že pridobljena sredstva. Ta poteza potrjuje zaostrovanje ameriške politike do kitajskih naložb v visokotehnološki sektor, kar se sklada s preteklimi Trumpovimi opozorili o varnostnih tveganjih, ki jih predstavljajo kitajske tehnologije.

Združene države Amerike so podelile letni izvozni dovoljenji južnokorejskima tehnološkima gigantoma Samsung Electronics in SK Hynix, ki jima bosta v letu 2026 omogočili dobavo ameriške opreme za proizvodnjo polprevodnikov v njune tovarne na Kitajskem. Po navedbah virov, ki so seznanjeni z odločitvijo, gre za uvedbo novega sistema licenciranja, ki nadomešča prejšnje širše izjeme, namenjene tujim proizvajalcem čipov, ki delujejo na kitajskem trgu. Ta poteza je ključna za ohranitev stabilnosti v svetovni oskrbovalni verigi z elektroniko, saj podjetjema omogoča nemoteno posodabljanje proizvodnih linij v njunih kitajskih obratih. Kljub trenutni odobritvi pa bodo pravila po letu 2026 postala strožja, saj bodo morali vlagatelji od leta 2027 dalje vsako leto znova zaprositi za nove izjeme oziroma dovoljenja. Odločitev odraža prizadevanja ameriške administracije po nadzorovanem izvozu tehnologije na Kitajsko, hkrati pa poskuša preprečiti večje motnje v globalni industriji. Ta razvoj dogodkov neposredno izhaja iz razprav, ki so se začele septembra 2025, ko so ameriški uradniki predlagali prehod s trajnih izjem na letne odobritve kot kompromisno rešitev za zaščito nacionalnih interesov brez povzročitve gospodarskega zloma v sektorju polprevodnikov.

Tajvanski predsednik Laj Čing-te je v luči kitajskih vojaških manevrov v neposredni bližini otoka napovedal odločno obrambo suverenosti države. Laj je poudaril, da Kitajska s svojimi »ekspanzionističnimi ambicijami« ogroža regionalno stabilnost, zaradi česar se je Tajvan primoran odzvati s krepitvijo obrambnih zmogljivosti in povečanjem proračuna za vojaško opremo. Izjave predsednika so sledile neposredno po tem, ko je Peking zaključil obsežne vaje z bojno uporabo orožja, ki so simulirale blokado otoka. Predsednik je v svojem nagovoru izpostavil, da nedavne dejavnosti kitajske vojske jasno kažejo na potrebo po hitrejši modernizaciji tajvanske vojske. Po njegovih besedah Tajvan ne bo klonil pod pritiski, temveč bo nadaljeval s politiko odvračanja in sodelovanja z mednarodnimi partnerji. Razmere v Tajvanski ožini ostajajo napete, saj Peking otok še vedno obravnava kot del svojega ozemlja in ne izključuje uporabe sile za dosego ponovne združitve, medtem ko Tajpej vztraja pri svoji neodvisni demokratični ureditvi.

Mehika je uradno uveljavila nove carine na uvoz izdelkov iz držav, s katerimi nima sklenjenih prostotrgovinskih sporazumov, kar najbolj neposredno vpliva na trgovino s Kitajsko. Ukrep, ki vključuje tarife v višini do 50 odstotkov na več kot 1400 različnih izdelkov, je del širše gospodarske strategije nove mehiške vlade. Analitiki ocenjujejo, da gre za premišljeno uskladitev s trgovinsko politiko Združenih držav Amerike, ki so največja trgovinska partnerica Mehike. Odločitev mehiške predsednice Claudie Sheinbaum je tesno povezana s prihajajočim ponovnim pregledom trgovinskega sporazuma T-MEC, ki vključuje Mehiko, Združene države Amerike in Kanado. Z omejevanjem kitajskega uvoza Mehika krepi svoj pogajalski položaj in poskuša preprečiti, da bi kitajska podjetja mehiško ozemlje uporabljala kot vstopno točko za ameriški trg brez ustreznih dajatev. Ukrep bo neposredno vplival na številne industrijske sektorje, vključno z jeklarstvom, tekstilno industrijo in elektroniko.

Glavni ameriški borzni indeksi so zadnji trgovalni dan leta 2025 končali z upadom vrednosti, vendar so na letni ravni zabeležili močno rast. Industrijski indeks Dow Jones je v sredo izgubil 303,77 točke, kar odraža previdnost vlagateljev pred vstopom v novo leto. Nihanje trgov so v preteklem letu zaznamovale predvsem negotovosti glede carinske politike predsednika Donalda Trumpa in izjemen razmah tehnologij umetne inteligence, ki so spodbujale naložbe v tehnološki sektor. Kljub negativnemu zaključku leta so vsi trije ključni indeksi na Wall Streetu leto 2025 končali z dvomestno rastjo. Vlagatelji so se čez leto spopadali z različnimi makroekonomskimi pritiski, vendar je optimizem glede tehnološkega napredka prevladal nad geopolitičnimi tveganji. Analitiki ocenjujejo, da so bili rezultati leta 2025 eni izmed najuspešnejših v zadnjem obdobju, kar postavlja visoka pričakovanja za prihodnje proračunsko obdobje.

Tajvansko ministrstvo za obrambo je v nedeljo, 4. maja, sporočilo, da je v zadnjih 24 urah v neposredni bližini otoka zaznalo pet ladij kitajske mornarice in eno uradno vladno plovilo. Poleg pomorskih aktivnosti so približno 101 navtično miljo jugozahodno od mesta Taichung opazili tudi kitajski visokogorski balon. Gre za nadaljevanje niza vojaških provokacij, ki v zadnjih mesecih stopnjujejo napetosti v Tajvanski ožini. Obrambne sile so v odgovor na gibanje kitajskih plovil in zračnih objektov aktivirale svoje nadzorne sisteme. Uporabili so namenska izvidniška letala, mornariške ladje in obalne raketne sisteme, s katerimi so natančno spremljali potek dogodkov in zagotavljali pripravljenost na morebitno poslabšanje situacije. Kitajska vojska tovrstne aktivnosti pogosto uporablja kot orodje pritiska na tajvanske oblasti, kar sproža zaskrbljenost v celotni regiji. Najnovejši incidenti se uvrščajo v širši okvir kitajskega vojaškega udejstvovanja, ki vključuje tudi redne prelete vojaških letal in uporabo balonov za zbiranje informacij ali psihološko delovanje. Kljub pozivom mednarodne skupnosti k zadržanosti Peking nadaljuje s strategijo »sive cone«, s katero želi preizkušati tajvanske obrambne zmogljivosti in odzivni čas brez neposrednega oboroženega spopada.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil pomen svoje carinske politike v času, ko vrhovno sodišče Združenih držav Amerike presoja o njeni zakonitosti. Trump je poudaril, da bi bila izguba pristojnosti za uvajanje uvoznih dajatev na trgovinske partnerje uničujoč udarec za nacionalno varnost in blaginjo države. Po njegovih besedah so carine prinesle izjemne koristi, ki so po njegovem mnenju brez primere v zgodovini ZDA. Izjave prihajajo v obdobju povečanih napetosti na svetovnih trgih, ki so se začele stopnjevati avgusta 2025, ko je ameriška administracija uvedla nove carinske stopnje za več držav. Trump trdi, da so carine nujno orodje za obravnavanje držav, ki z Združenimi državami Amerike ravnajo nepravično. Kljub kritikam s strani Kitajske in negotovosti na azijskih borzah predsednik vztraja pri svoji protekcionistični drži, ki jo neposredno povezuje z obrambnimi zmogljivostmi države.

Nekdanji predsednik Chen Shui-bian je obtožil premierja Zhuo Rongtai-ja, da je ukazal prepoved njegove televizijske oddaje "Predsednik govori iz izkušenj". Ta poteza se razlaga kot izziv predsedniku Lai Ching-teju. Hkrati vladajoča stranka poskuša rešiti proračun s strategijo "tri cevi", v kateri sodelujeta predsednik Lai in premier Zhuo, da bi pridobila podporo javnosti za nujnost proračuna za nacionalne projekte in socialno blaginjo.

Avtomobilski sektor se pripravlja na leto 2026, ki bo prineslo pomembne premike v zakonodaji, obdavčitvi in tehnološkem razvoju. V Združenem kraljestvu so strokovnjaki pozvali vlado k jasni opredelitvi glede prepovedi prodaje novih bencinskih in dizelskih vozil do leta 2030, potem ko je Evropska unija omilila svoja stališča za leto 2035. EU bo namreč dovolila uporabo motorjev z notranjim zgorevanjem tudi po tem datumu, če bodo ti uporabljali e-goriva ali biogoriva, kar povzroča negotovost pri britanskih potrošnikih in proizvajalcih. Hkrati se v letu 2026 napovedujejo obsežne spremembe na področju dajatev. V Združenem kraljestvu bodo s 1. aprilom 2026 povišali trošarine na vozila (VED) v skladu z indeksom maloprodajnih cen, kar bo vplivalo na milijone lastnikov avtomobilov, kombijev in motornih koles. Posebne spremembe čakajo lastnike električnih vozil, ki bodo po novem plačevali tri penije na miljo, v Londonu pa se bo januarja 2026 zvišala pristojbina za vstop v središče mesta z 15 na 18 funtov, pri čemer električna vozila ne bodo več povsem oproščena plačila. Na trgu vozil se obetajo številne novosti, saj proizvajalci, kot sta Mercedes-Benz in Kia, napovedujejo nove modele SUV in limuzin z naprednimi digitalnimi vmesniki. Kitajski tehnološki velikan Xiaomi načrtuje razširitev svoje ponudbe z modeli EREV (električna vozila s podaljšanim dosegom), ki vključujejo majhen bencinski motor kot generator, s čimer želijo nasloviti strah uporabnikov pred prazno baterijo na daljših poteh.

Kitajsko tehnološko podjetje ByteDance, ki ima v lasti priljubljeno platformo TikTok, namerava v letu 2026 investirati približno 14 milijard ameriških dolarjev (100 milijard kitajskih juanov) v nakup naprednih čipov za umetno inteligenco ameriškega proizvajalca Nvidia. Po poročanju časnika South China Morning Post je izvedba tega ambicioznega načrta neposredno odvisna od odločitve prihajajoče ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa glede izvoznih dovoljenj za procesorje H200 na kitajski trg. Načrtovana investicija znatno presega letošnje izdatke podjetja za strojno opremo AI, kar kaže na intenzivna prizadevanja kitajskih podjetij za ohranitev konkurenčnosti na področju generativne umetne inteligence kljub zaostrenim trgovinskim omejitvam. Ameriška vlada je v preteklosti že omejila izvoz najzmogljivejših Nvidiinih izdelkov na Kitajsko, kar je podjetje prisililo v razvoj prilagojenih in manj zmogljivih različic za tamkajšnji trg. ByteDance se zdaj nadeja, da bo z novo generacijo procesorjev H200 lahko posodobil svoje podatkovne centre in izboljšal algoritme. Vendar pa analitiki opozarjajo, da bo ključno vlogo igrala geopolitična dinamika med Washingtonom in Pekingom, saj bi lahko morebitne nove carine ali strožji tehnološki embargo popolnoma onemogočili uresničitev teh poslovnih načrtov.

Strokovnjaki na področju tehnologije in vplivni komentatorji so v luči hitrega napredka umetne inteligence (UI) pozvali k strožjemu upravljanju in postavljanju meja pri uporabi te tehnologije v poslovnem in zasebnem svetu. Elaine Barsoom, nekdanja vodja za inovacije v podjetju Nike, je na sejmu JBiz Expo poudarila, da se svet spopada z vse večjo napetostjo med tehnološkimi zmogljivostmi in človeško presojo. Po njenih besedah je ključno vprašanje, kolikšen del odločanja, ki zahteva človeško razmišljanje, smo pripravljeni prepustiti avtomatiziranim sistemom. Sočasno je ameriški voditelj Glenn Beck izrazil močno zaskrbljenost glede prihodnosti in napovedal, da bo svet že v osemnajstih mesecih neprepoznaven. Izpostavil je razvoj tako imenovanih 'AI agentov', ki bodo sposobni samostojno upravljati s financami in pogajanji, ter opozoril na primere, ko so sistemi UI v varnostnih testih že začeli kazati zavajajoče vedenje. Razpravljavci poudarjajo nujnost vzpostavitve regulativnih okvirov, ki bi preprečili zlorabe in zaščitili človeško avtonomijo pred avtonomnimi digitalnimi sistemi, ki se razvijajo hitreje kot zakonodaja.

Gospodarska dejavnost v Združenih državah Amerike je decembra 2025 pokazala prve resnejše znake popuščanja, saj je indeks nabavnih menedžerjev (PMI) v storitvenem sektorju znašal 52,5, kar je manj od pričakovanih 52,9. Čeprav panoga še vedno beleži rast, so novi poslovni prilivi narasli najpočasneje v zadnjih 20 mesecih, zaposlovanje pa je prvič po lanskem februarju stagniralo. Chris Williamson, glavni ekonomist pri S&P Global Market Intelligence, je ob tem opozoril, da odpornost ameriškega gospodarstva, ki je bila vidna v preteklih četrtletjih, začenja pokati. K upočasnitvi znatno prispevajo negativni učinki lani uvedenih carin, ki so povprečne uvozne dajatve zvišale z dveh na približno 17 odstotkov. Zaradi tega so se cene uvoženega blaga zvišale za štiri odstotke, kar otežuje prizadevanja Federal Reserve v boju proti inflaciji. Podjetja, ki so sprva sama prevzemala stroške carin, zdaj te postopoma prenašajo na potrošnike, kar zmanjšuje kupno moč in povzroča dolgoročno gospodarsko breme. Posebej izrazite so podražitve pri izdelkih, ki jih ZDA ne proizvajajo same, kot je kava, ter pri uvozu iz Kitajske.

Večina večjih azijskih borz, vključno s Tokiem in Seulom, je bila v sredo zaprta zaradi praznikov ob koncu leta in novega leta. Tiste borze, ki so ostale odprte, so imele mešano trgovanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah zmanjšal pomen kitajskih vojaških vaj v okolici Tajvana in poudaril svoj tesen odnos s kitajskim predsednikom Xijem Jinpingom. Trump je izpostavil, da tovrstne pomorske operacije potekajo že dve desetletji, ter nakazal, da si prizadeva za sklenitev obsežnega dogovora s Pekingom. Njegova stališča prihajajo v času povečanih napetosti, ko se ameriški zavezniki v Aziji, zlasti Japonska, vse glasneje odzivajo na kitajske grožnje, kar bi lahko otežilo Trumpova pogajalska izhodišča. Kitajska stran je ostro opozorila, da so poskusi spodkopavanja povojne mednarodne ureditve ali uveljavljenih zgodovinskih dejstev obsojeni na neuspeh. To opozorilo je bilo neposreden odgovor na sporne izjave japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana. Peking vztraja, da vprašanje Tajvana ostaja ena od ključnih »rdečih linij« v odnosih z ZDA. Čeprav Trump poskuša vzpostaviti neposreden dialog z Xijem, pritiski zaveznikov in vprašanja strateške zaščite tehnologije, kot so polprevodniki, še naprej zapletajo geopolitično situacijo v regiji.

Podpredsednik poslanske skupine CDU/CSU v nemškem bundestagu Johann Wadephul se je zavzel za celovito reformo Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN). Po njegovem mnenju je najmočnejši organ svetovne organizacije že leta ohromljen zaradi nenehnih blokad in konfrontacij med stalnimi članicami, predvsem med Združenimi državami Amerike na eni strani ter Rusijo in Kitajsko na drugi. Wadephul poudarja, da trenutna struktura ne odraža več realnosti sodobnega sveta, kar onemogoča učinkovito reševanje globalnih kriz in vzdrževanje mednarodnega miru. Nemčija namerava junija ponovno vložiti kandidaturo za dvoletni mandat nestalne članice v Varnostnem svetu, s čimer želi okrepiti svojo vlogo pri prizadevanjih za posodobitev delovanja tega organa. Nemški diplomati in politiki že dlje časa opozarjajo, da brez strukturnih sprememb, ki bi vključevale pravico do veta in razširitev kroga stalnih članic, Združeni narodi tvegajo izgubo svoje legitimnosti in operativne moči na svetovnem prizorišču.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je začelo uradno preiskavo in ocenjevanje prevzema zagonskega podjetja Manus, ki ga je za približno dve milijardi ameriških dolarjev kupila ameriška družba Meta Platforms. Preiskava je usmerjena v ugotavljanje, ali posel krši stroge kitajske predpise o nadzoru izvoza tehnologije in prenosu kritične intelektualne lastnine v tujino. Podjetje Manus, ki razvija napredne agente umetne inteligence, ima namreč kitajske korenine, kar v Pekingu vzbuja skrbi glede morebitnega odtekanja možganov in strateškega znanja. Oblasti v Pekingu so zaskrbljene, da bi takšni prevzemi spodbudili še več domačih zagonskih podjetij k selitvi dejavnosti na tuje trge, kar bi oslabilo kitajski tehnološki sektor. Po navedbah virov blizu ministrstva bi lahko revizija privedla do uradne blokade posla ali zahtev po spremembi pogojev prevzema. Gre za enega redkih primerov, ko Kitajska neposredno preverja nakup podjetja s strani ameriškega tehnološkega giganta zaradi vprašanj nacionalne varnosti in izvoznih omejitev. Dogajanje odraža stopnjevanje tehnološke tekme med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, kjer obe državi vse pogosteje uporabljata regulatorne vzvode za zaščito ključnih inovacij na področju umetne inteligence. Meta se s temi zapleti srečuje v času, ko poskuša okrepiti svojo prevlado v razvoju avtonomnih sistemov, medtem ko Kitajska zaostruje nadzor nad vsem, kar bi lahko ogrozilo njeno tehnološko neodvisnost. Končna odločitev ministrstva bo pomemben signal za prihodnje čezmejne naložbe v sektorju visokih tehnologij.

V tajvanskem parlamentu so se okrepile napetosti zaradi predlaganih sprememb zakona o upravljanju z neprimernim premoženjem političnih strank, s katerimi bi lahko organizacijama, kot sta Združenje žensk in Kitajski mladinski korpus, oprostili status povezanih organizacij. Opozicija je predlagala spremembe zakona o posodobitvi veteranskih vasi, kar bi lahko povzročilo znatne stroške za javna sredstva. Poleg tega je vlada sprejela spremembe zakona o odnosih med ljudmi na Tajvanu in Kitajskem, ki uvajajo nadzor nad obiski poslancev na Kitajskem, kar je naletelo na kritike kitajskega urada za tajvanske zadeve.

Ameriški predsednik Donald Trump je tik pred napovedano uveljavitvijo ukrepa za eno leto odložil povišanje carin na uvoženo pohištvo. Carine v višini 30 odstotkov na določeno oblazinjeno pohištvo in 50 odstotkov na kuhinjske omarice bi morale začeti veljati danes ob polnoči, vendar je Bela hiša sporočila, da se njihova uveljavitev prestavlja na januar 2027. Odločitev naj bi bila sprejeta zaradi tekočih in produktivnih pogajanj o uvozu lesnih izdelkov z drugimi državami. Predstavniki pohištvene industrije so kljub temu izrazili zaskrbljenost glede pomanjkanja lastnih proizvodnih zmogljivosti v Združenih državah Amerike. Država je namreč močno odvisna od uvoza iz Kitajske, Mehike in Vietnama. Trump je že oktobra uvedel 10-odstotne carine na uvoz lesa ter 25-odstotne carine na pohištvo in kuhinjske elemente z namenom zaščite domače industrije, vendar strokovnjaki opozarjajo, da ameriški trg trenutno ne more nadomestiti tujih dobaviteljev brez znatnih motenj in povišanja cen za potrošnike.

Kitajska vojska je nadaljevala z vojaškimi vajami z ostro municijo okoli Tajvana. Tajpej je v enem dnevu zaznal 130 preletov kitajskih bojnih letal.

Hongkong je novo leto 2026 dočakal brez tradicionalnega in svetovno znanega ognjemeta nad pristaniščem Victoria. Odločitev o odpovedi praznovanja so oblasti sprejele zaradi pietete do žrtev uničujočega požara, ki je novembra pretresel to kitajsko posebno administrativno območje. Gre za najhujšo požarno nesrečo v Hongkongu v zadnjih desetletjih, v kateri je izgubilo življenje večje število ljudi, kar je močno zaznamovalo lokalno skupnost in spremenilo naravo letošnjih praznovanj. Namesto spektakularnih eksplozij na nebu je v mestu prevladovalo bolj pridušeno vzdušje. Čeprav so ognjemeti običajno osrednji del novoletnega praznovanja v tej metropoli, so se prebivalci in obiskovalci tokrat zbrali v tišini ali ob skromnejših obeležjih. Odpoved dogodka odraža globoko žalovanje in solidarnost s tistimi, ki so v novembrski katastrofi izgubili svoje bližnje. Varnostni ukrepi v mestu so ostali poostreni, vendar so oblasti poudarile, da je bila glavna prioriteta spoštovanje spomina na preminule.

Ameriški državni dolg je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Nemško gospodarstvo je doživelo hud udarec v letu 2025, vlada Friedricha Merza pa je sprejela drastične ukrepe. V Pakistanu so uvedli stroge varčevalne ukrepe pod nadzorom IMF, ki so močno obremenili prebivalstvo. Združenje FAIFA je pozvalo k razveljavitvi visokih davkov na tobačne izdelke. V Veliki Britaniji pa se je finančni položaj najrevnejših gospodinjstev še poslabšal, odkar je Keir Starmer postal premier.

Analitiki in finančne institucije za leto 2026 napovedujejo umerjeno gospodarsko rast, pri čemer se verjetnost recesije v Združenih državah Amerike zdi majhna. Po ocenah Odbora za odprti trg zveznih rezerv (FOMC) naj bi se gospodarska rast v letu 2026 gibala med 2,1 in 2,5 odstotka. Čeprav bo rast zaposlovanja verjetno ostala počasna, bosta fiskalna politika in okrevanje po preteklih proračunskih blokadah vlade podpirala gospodarsko dejavnost. Strokovnjaki poudarjajo, da so tveganja za recesijo v veliki meri obvladana, razen v primeru nepredvidenih zunanjih dejavnikov, kot so nove pandemije ali ekstremni naravni pojavi. Globalna gospodarska podoba se je v zadnjih 45 letih korenito spremenila, saj so se moči prevesile od tradicionalnih zahodnih sil k novim rastočim trgom. Ta dolgoročni trend prehoda ekonomske moči dopolnjujejo trenutne napovedi, ki kažejo na stabilizacijo po obdobju visoke inflacije. Kljub optimizmu glede rasti BDP pa ostaja zaznaven razkorak med statističnimi kazalniki in dejanskim občutkom blaginje med prebivalstvom, kar bo ključni izziv za snovalce politik v prihodnjem letu.

Kitajska vojska je simulirala vojaški scenarij na Karibih, kar sovpada s povečano ameriško prisotnostjo in diplomatskim pritiskom pod vodstvom predsednika Trumpa proti Venezueli in Kubi. Simulacije, ki jih je predvajala kitajska državna televizija, so prikazovale manevre letal in vojnih ladij blizu Kube in Mehike. Ta poteza je bila interpretirana kot posredno sporočilo nezadovoljstva Pekinga zaradi ameriških politik, ki motijo pretok nafte iz Venezuele v Azijo.

Kitajska vojska je izvedla nenadne vojaške vaje okoli Tajvana, imenovane "Pravična misija-2025", z dejanskim streljanjem. Vaje so vključevale simulacije pomorskih napadov in zračnih obrambnih vaj na severnem in južnem delu Tajvana. Tajvanski uradniki so potrdili, da so kitajske vaje vodene s strani Centralne vojaške komisije in naj bi se končale ob 18. uri. Izvedba vojaških vaj je vplivala na več kot 800 mednarodnih letov.

Pilot Alaska Airlines, Brandon Fisher, ki je varno pristal z letalom Boeing 737 MAX-9 po izpadu vratne plošče, toži Boeing za 10 milijonov dolarjev. Trdi, da ga je Boeing neupravičeno obtožil za incident, čeprav je NTSB ugotovil, da so manjkali vijaki. Fisher meni, da je Boeing poskušal preložiti odgovornost, kljub pohvalam za njegovo herojsko dejanje.

Trgovinski primanjkljaj Združenih držav Amerike se je v oktobru zmanjšal na 29,4 milijarde dolarjev, kar predstavlja padec za 18,8 milijarde dolarjev v primerjavi s septembrom. Po podatkih urada za popis prebivalstva in urada za ekonomsko analizo se je izvoz povečal na 302 milijardi dolarjev, medtem ko se je uvoz zmanjšal na 331,4 milijarde dolarjev. Na medletni ravni se je ameriški izvoz okrepil za 12 odstotkov, uvoz pa je upadel za štiri odstotke. Zmanjšanje uvoza gre pripisati predvsem prejšnjim hitrim nakupom uvoznikov, ki so se želeli izogniti napovedanim carinam. Nasprotno pa je Kanada v istem obdobju zabeležila trgovinski primanjkljaj v višini 583 milijonov kanadskih dolarjev, kar predstavlja preobrat glede na septembrski presežek v višini 243 milijonov dolarjev. Kanadski statistični urad poroča, da je rast uvoza presegla rast izvoza, pri čemer se je uvoz povečal za 3,4 odstotka na 66,2 milijarde dolarjev. Glavni dejavnik za povečanje uvoza je bil večji obseg uvoza elektronskih izdelkov in opreme. Ameriški trgovinski podatki kažejo tudi na občutno zmanjšanje primanjkljaja v menjavi s Kitajsko, ki se je s lanskih 28,1 milijarde dolarjev znižal na 14,9 milijarde dolarjev. Pri tem ostaja izvoz naftnih derivatov v ZDA v pozitivnem trendu rasti. Ti premiki v severnoameriški trgovini odražajo širše prilagajanje trgovinskih tokov v luči globalnih gospodarskih negotovosti in sprememb v tarifnih politikah.

Ameriško obrambno ministrstvo je objavilo, da je podjetje Lockheed Martin prejelo več kot 300 milijonov ameriških dolarjev vredno pogodbo za dobavo vojaške opreme Tajvanu. Pogodba naj bi zadovoljila nujne operativne potrebe tajvanskih letalskih sil. Objava sledi vojaškim vajam kitajske vojske okoli Tajvana konec decembra.

Venezuela in Kolumbija sta ob podpori Rusije in Kitajske uradno zahtevali sklic nujne seje Varnostnega sveta Združenih narodov. Razlog za zahtevo je zaostritev razmer v Venezueli, ki so jo sprožile vojaške operacije Združenih držav Amerike v tej latinskoameriški državi. Zahteva po seji temelji na obtožbah o napadih in destabilizaciji regije, kar je spodbudilo mednarodno skupnost k hitremu odzivu. Srečanje najvišjega organa Združenih narodov je predvideno za ponedeljek, 5. januarja. Kolumbija, ki je pravkar nastopila mandat kot nestalna članica Varnostnega sveta, se je pri pobudi pridružila Venezueli, da bi obravnavali varnostne grožnje in kršitve suverenosti. Razprava bo osredotočena na posledice ameriškega vojaškega posredovanja in iskanje diplomatske poti za umiritev napetosti v regiji, ki jo pretresajo politični nemiri.

Tesla je izgubila naziv največjega proizvajalca električnih vozil, saj je prodaja padla že drugo leto zapored zaradi upora kupcev in konkurence. BYD je presegel Teslo po prodaji električnih vozil v letu 2025. Wall Street je leto 2026 začel optimistično, pri čemer je indeks S&P 500 zrasel za 0,4 %, Nasdaq pa za 1 %.

Vlada Združenih držav Amerike je tajvanskemu gigantu Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC) izdala enoletno licenco za uvoz ameriške opreme za izdelavo polprevodnikov v njegove obrate v Nanjingu na Kitajskem. Odločitev največjemu pogodbenemu proizvajalcu čipov na svetu omogoča nemoteno delovanje tovarn in zagotavljanje dobav izdelkov na svetovnem trgu. Gre za ključno popustitev v okviru siceršnjih prizadevanj Washingtona za omejitev kitajskega dostopa do napredne tehnologije. Po navedbah podjetja TSMC bo nova odobritev preprečila prekinitve v proizvodnem procesu v provinci Jiangsu. Poleg tajvanskega podjetja sta podobna dovoljenja za svoje kitajske zmogljivosti prejela tudi južnokorejska proizvajalca Samsung Electronics in SK Hynix. Ta poteza kaže na pragmatičen pristop ameriške administracije, ki poskuša uravnotežiti nacionalno varnost s stabilnostjo globalnih dobavnih verig, hkrati pa popravlja odločitve iz preteklega leta, ko je bila dobava opreme začasno onemogočena.

Kambodžanske oblasti so odredile likvidacijo banke Prince Bank, potem ko so njenega ustanovitelja in lastnika Chena Zhija aretirali in izročili Kitajski zaradi suma vodenja obsežne mednarodne mreže spletnih goljufij. Narodna banka Kambodže (NBC) je v četrtek sporočila, da je banki prepovedala izvajanje vseh novih storitev, vključno s sprejemanjem vlog in podeljevanjem posojil. Za nadzor nad preostalim premoženjem in postopkom zaprtja so imenovali zunanje likvidatorje iz podjetja Morisonkak MKA Audit Accounting Co. Ltd., komitenti pa lahko svoje vloge dvignejo ob predložitvi ustrezne dokumentacije. Chen Zhi, ki je bil predsednik konglomerata Prince Holding Group, je bil predmet večmesečne preiskave, v kateri so sodelovale tudi oblasti Združenih držav Amerike in Združenega kraljestva. Oktobra lani sta Washington in London proti njemu uvedla sankcije, saj ga obtožujeta vodenja transnacionalne kriminalne združbe, ki je žrtve po vsem svetu oškodovala za več milijard dolarjev in izkoriščala žrtve trgovine z ljudmi za delo v klicnih centrih. Ameriške oblasti so v povezavi z njim zasegle za približno 14 milijard dolarjev sredstev v bitcoinih. Izročitev se je zgodila po tem, ko je Kambodža decembra lani Chenu odvzela kambodžansko državljanstvo, kar je kitajskim oblastem omogočilo uraden prevzem osumljenca. Operacije spletnih goljufij so se v zadnjih letih močno razširile po celotni jugovzhodni Aziji, po ocenah Urada ZN za droge in kriminal pa so žrtve tovrstnih shem samo v letu 2023 izgubile med 18 in 37 milijardami dolarjev. Ukrep kamboške centralne banke pomeni doslej najostrejšo potezo proti finančnim institucijam, ki so povezane z nezakonitimi dejavnostmi v regiji.

Ameriške delnice so dosegle rekordne vrednosti po mešanem poročilu o ameriškem trgu dela. Poročilo kaže na možnost zamika prihodnjega znižanja obrestnih mer s strani Federal Reserve. Kljub temu so delniški indeksi narasli, dolar pa je pridobil vrednost, ker so podatki pokazali, da je ameriško gospodarstvo ustvarilo manj delovnih mest od pričakovanj.

Wall Street Journal je kritiziral Trumpovo carinsko politiko, ki naj bi negativno vplivala na ameriško industrijo viskija. Na Fox News so opozorili na upad Trumpove politične podpore med ključnimi volilnimi skupinami. Los Angeles Times je ponovno izrazil dvom v natančnost gospodarskih podatkov, ki jih predstavlja Trumpova administracija, zlasti glede navdušenja nad trenutnimi gospodarskimi številkami.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je v torek izvedla drugi dan obsežnih vojaških manevrov v okolici Tajvana, ki so vključevali simulacijo popolne blokade otoka. V operacijah vzhodnega poveljstva so sodelovale mornariške, zračne in kopenske sile, ki so s pomočjo bombnikov H-6, opremljenih s protiladijskimi raketami, ter novih amfibijskih jurišnih ladij preizkušale zmogljivosti skupnega delovanja. Po navedbah kitajske strani so vaje služile kot demonstracija moči in sposobnosti za ohromitev prometa v okolici otoka, kar je vključevalo tudi izstrelitve raket v morje severno in južno od Tajvana. Oblast v Tajpeju so se na povečane pritiske odzvale z izvedbo lastnih izrednih vaj bojne pripravljenosti v Novem Tajpeju. Tajvanska vojska je ob tem javnost opozorila na obsežen val dezinformacij, ki naj bi se med manevri širile po spletu z namenom povzročanja panike. Kljub kitajskemu stopnjevanju napetosti tajvanske obrambne sile poudarjajo, da razmere pozorno spremljajo in so pripravljene na obrambo suverenosti, medtem ko je zaskrbljenost nad dogajanjem izrazila tudi Japonska.

Peking je uradno pozval nizozemsko vlado, naj nemudoma popravi svoje napake in odpravi ovire, ki po mnenju Kitajske ogrožajo stabilnost svetovne dobavne verige polprevodnikov. Odziv kitajskih oblasti je sledil odločitvi nizozemske vlade, ki je prevzela nadzor nad proizvajalcem čipov Nexperia. Podjetje s sedežem na Nizozemskem je sicer v lasti kitajskega koncerna Wingtech, vendar se je Nizozemska septembra odločila za posredovanje zaradi skrbi glede nacionalne varnosti in strateške neodvisnosti. Kitajska stran opozarja, da tovrstne poteze ovirajo prosti trg in povzročajo tveganja v oskrbi s ključnimi tehnološkimi komponentami. Nizozemska je pod pritiski zaveznic, predvsem ZDA, že pred časom zaostrila pogoje za izvoz in lastništvo v sektorju visoke tehnologije, kar je neposredno vplivalo na kitajske naložbe v državi. Spor okoli podjetja Nexperia predstavlja le zadnje poglavje v širši tehnološki vojni med Zahodom in Kitajsko, kjer vprašanje polprevodnikov ostaja osrednja točka trenj.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 izjavil, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter da država pospešeno napreduje na novi poti kitajske modernizacije. V nagovoru, ki ga je prenašala China Media Group, je ponovil, da je ponovna združitev Tajvana z matično celino neizogibna, kar je sprožilo dodatne skrbi glede morebitne invazije.

Japonska vlada je v prizadevanjih za odvračanje naraščajočih groženj s strani Kitajske močno pospešila program vojaške krepitve, ki predvideva podvojitev letne porabe za oboroževanje. Država, ki je bila po drugi svetovni vojni desetletja zavezana izključno samoobrambi, se pod vodstvom novega konservativnega vodstva preobraža v močnejšo regionalno vojaško silo. Japonski uradniki poudarjajo, da je takšna sprememba nujna za zagotavljanje večje samozadostnosti in varnosti v luči spremenjenih geostrateških razmer v Aziji. Na odločitev Tokia so močno vplivali tudi pritiski Združenih držav Amerike, ki kot ključna japonska zaveznica spodbujajo večjo vojaško prisotnost svojih partnerjev v regiji. Nova politika predstavlja pomemben mejnik v japonski povojni zgodovini, saj država v svoji obrambni strategiji vse bolj poudarja zmogljivosti za odvračanje napadov. Poteza je sprožila številne razprave o prihodnosti pacifistične ureditve države, vendar vlada vztraja pri potrebi po modernizaciji in povečanju proračunskih sredstev za vojsko.

Kitajska vojska je v sredo, 31. decembra 2025, uradno zaključila obsežne vojaške manevre z imenom "Pravična misija-2025", ki so potekali v neposredni bližini Tajvana. Po navedbah tiskovnega predstavnika vzhodnega poveljstva kitajske vojske Li Xija so se operacije končale v večernih urah, nakar so se kitajska plovila začela umikati proti zahodu in severu. Tajvanska obalna straža je sporočila, da je od začetka vaj 29. decembra zaznala skupno 14 kitajskih ladij obalne straže, ki so plule v vodah okoli otoka. Kljub uradnemu koncu vaj tajvanske oborožene sile in obalna straža ostajajo v stanju pripravljenosti. Tajvanski organi so izvajali strog nadzor po sistemu "ena na ena", da bi zagotovili varnost plovbe in preprečili morebitne kršitve teritorialnih voda. Čeprav so se nekatere ladje že oddaljile od 24-miljskega pasu, tajvanski varnostni organi poudarjajo, da bodo še naprej spremljali gibanje kitajskih vojaških in policijskih sil v regiji, saj Kitajska s tovrstnimi nenadnimi vajami stopnjuje pritisk na otok.

Tajvansko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradnem odzivu ostro zavrnilo trditve Pekinga, da več deset držav podpira nedavne kitajske vojaške manevre v okolici otoka. Tiskovni predstavnik tajvanskega ministrstva Hsiao Kuang-wei je poudaril, da kitajske dejavnosti neposredno kršijo ustanovno listino Združenih narodov in resno ogrožajo regionalno varnost. Odziv sledi izjavam kitajskega ministrstva za zunanje zadeve, ki je na redni novinarski konferenci zatrdilo, da so številne države izrazile podporo njihovim vojaškim ukrepom. Taipei je opozoril, da je kakršno koli podpiranje kitajskih provokacij enako sodelovanju pri destabilizaciji regije. Tajvanska diplomacija vztraja, da so kitajske vaje v nasprotju z mednarodnim pravom in statusom quo v Tajvanski ožini. Spor nastaja v času povečanih napetosti po kitajskih manevrih z imenom Pravična misija 2025, ki so vključevali uporabo pravega streliva in simulacije blokade otoka, kar je sprožilo zaskrbljenost v številnih svetovnih prestolnicah.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je obljubil, da bo branil suverenost Tajvana, in poudaril, da svet opazuje odločnost Tajvancev pri obrambi. Peking je ponovil, da je priključitev Tajvana neizogibna.

Kitajska je v petek znatno poostrila gospodarske ukrepe proti Japonski z blokado dobave redkih zemelj in materialov za magnete, kar je povzročilo preplah v globalnih dobavnih verigah. Peking se je za ta korak odločil po stopnjevanju napetosti, ki so se začele novembra lani, ko je japonska premierka Sanae Takaichi nakazala možnost vojaške obrambe Tajvana v primeru kitajske invazije. Ukrepi neposredno ogrožajo japonsko proizvodnjo polprevodnikov, elektronike, avtomobilski sektor ter obrambno in letalsko industrijo, hkrati pa vplivajo na vrednost jena, ki je na mednarodnih trgih oslabel. Poleg omejitev izvoza kritičnih surovin je Kitajska sprožila tudi protidampinško preiskavo o uvozu diklorosilana z Japonske, kemikalije, ki je ključna za proizvodnjo čipov. Kitajski veleposlanik v Tokiu je zavrnil dialog, uradni Peking pa preko državnih medijev Japonsko obtožuje ponovnega militarizma in jo svari pred ponavljanjem zgodovinskih napak. Diplomatski spor se je tako razširil z začetnih omejitev v turizmu in kulturi na strateško gospodarsko blokado, ki bi lahko imela dolgoročne posledice za tehnološki razvoj v celotni regiji. Japonska stran poroča o zamudah pri pošiljkah kitajskim dobaviteljem, kar dodatno hromi medsebojno trgovino. Medtem ko Peking utrjuje odnose z Južno Korejo, se odnosi s Tokiem še naprej ohlajajo, saj japonska vlada kljub kitajskim zahtevam ni podala uradnega opravičila ali umaknila izjav glede varnosti Tajvana. Analitiki opozarjajo, da bo Kitajska verjetno še naprej uporabljala svoj monopol nad redkimi zemljami kot vzvod za politični pritisk na sosednjo državo.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naslov največjega prodajalca tovrstnih vozil na svetu. Podjetje pod vodstvom Elona Muska je poročalo o 1,64 milijona dobavljenih vozilih, kar predstavlja devetodstotni upad glede na leto prej. Primat je prevzel kitajski tekmec BYD, ki je v enakem obdobju prodal 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo naraščajoči konkurenci, odpravi ameriških davčnih olajšav in politično motiviranemu bojkotu dela kupcev. Hkrati se ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa sooča z mešanimi rezultati. Čeprav je bila v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, se trg dela ohlaja. V decembru je bilo ustvarjenih le približno 60.000 novih delovnih mest, kar je bistveno manj od preteklih povprečij. K stagnaciji zaposlovanja prispevajo negotove trgovinske politike, visoke carine, ki zdaj v povprečju znašajo 16,8 odstotka, ter vse večja uporaba umetne inteligence, ki podjetjem omogoča rast brez dodatnega zaposlovanja. Na borznih trgih so delniški indeksi Dow Jones in S&P 500 konec tedna zabeležili rast, predvsem po zaslugi tehnoloških podjetij, kot sta Nvidia in Intel. Kljub temu vlagatelje skrbi prihodnost avtomobilskega sektorja, kjer se uveljavljajo novi igralci. Kitajski Xiaomi je denimo presegel zastavljene cilje za leto 2025 in za prihodnje leto napoveduje dobavo 550.000 električnih vozil, kar dodatno zaostruje razmere na globalnem trgu.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je napovedalo uvedbo dodatnih 55-odstotnih carin na uvoz govejega mesa, ki bodo začele veljati 1. januarja 2025. Ukrep bo prizadel ključne izvoznice, kot so Brazilija, Argentina, Urugvaj in Združene države Amerike, veljal pa bo za količine, ki presegajo določene letne kvote. Odločitev so v Pekingu utemeljili z zaščito domače industrije, saj so kitajski raziskovalci ugotovili, da prekomeren uvoz tuje govedine škoduje kitajskim proizvajalcem. Novi trgovinski režim bo v veljavi tri leta, oziroma do konca leta 2028, pri čemer naj bi se carinske stopnje postopoma sprostile. Za Brazilijo, ki je največja dobaviteljica govedine na kitajski trg, je bila določena kvota 1,106 milijona ton za leto 2025. Argentina bo imela na voljo kvoto v višini 511.000 ton, znotraj katere bo še naprej veljala trenutna 12,5-odstotna carinska stopnja. Analitiki ocenjujejo, da je kitajsko gospodarstvo v zadnjih letih beležilo upad cen govedine zaradi presežne ponudbe in šibkega domačega povpraševanja, kar je sprožilo zaščitne ukrepe države.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je začel obisk na Kitajskem. Peking želi poglobiti vezi z Južno Korejo po nedavnih napetostih med Kitajsko in Japonsko zaradi Tajvana.

Kitajski proizvajalec avtomobilov BYD je v letu 2025 uradno postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil, s čimer je s prvega mesta izrinil ameriško Teslo. BYD je v letu 2025 dobavil 4,6 milijona električnih vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast glede na leto 2024, medtem ko je Tesla v istem obdobju zabeležila 1,64 milijona dobav, kar je 9-odstotni upad v primerjavi s predhodnim letom. Za Teslo je to že drugo zaporedno leto upada prodaje, kar vlagatelje sili k preusmeritvi fokusa na prihajajoče projekte, kot sta avtonomni taksi in robot Optimus. Analitiki Deutsche Bank napovedujejo, da bo BYD svojo prednost ohranil tudi v letu 2026, ko naj bi dobavil približno 5,3 milijona vozil. Ameriško gospodarstvo se ob vstopu v leto 2026 sooča z negotovostjo kljub umirjanju inflacije in stabilni gospodarski rasti. Ameriški dolar je v letu 2025 izgubil več kot 12 % vrednosti v primerjavi s švicarskim frankom, predvsem zaradi kaotične trgovinske politike administracije Donalda Trumpa in pritiskov na zvezne rezerve (Fed). Čeprav so se obrestne mere konec leta znižale, trgi ostajajo previdni zaradi napovedanih carin in upočasnitve gospodarske rasti, ki naj bi se po napovedih OECD v letu 2026 spustila na 1,7 %. Kritiki poudarjajo, da so Trumpove obljube o gospodarskem razcvetu v primerjavi z globalnimi trgi prinesle slabše rezultate, saj so ameriške delnice in obveznice zaostajale za svetovnim povprečjem.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 uradno prehitel ameriško družbo Tesla in postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil. Podjetje je v preteklem letu dobavilo rekordnih 4,6 milijona vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast, medtem ko je Tesla zabeležila devetodstotni upad prodaje z 1,64 milijona dobavljenimi vozili. Analitiki napovedujejo, da bo BYD svojo prednost ohranil tudi v letu 2026, ko naj bi dosegli 5,3 milijona dobav, predvsem zaradi močne prisotnosti na mednarodnih trgih. Istočasno se ameriško gospodarstvo pod administracijo predsednika Trumpa spopada z mešanimi signali. Čeprav so se inflacijski pritiski nekoliko umirili, OECD napoveduje upočasnitev gospodarske rasti z 2,4 odstotka na 1,7 odstotka do leta 2026. Vlagatelji izražajo zaskrbljenost zaradi napovedanih carin in nestanovitnosti na borznih trgih, kjer ameriški indeksi zaostajajo za svetovnim povprečjem. Tesla se v luči slabših prodajnih rezultatov vse bolj usmerja v razvoj avtonomnih taksijev in humanoidnih robotov Optimus, da bi povrnila zaupanje delničarjev.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naziv največjega svetovnega prodajalca električnih vozil, saj ga je prehitel kitajski tekmec BYD. Tesla je lani dobavila 1,64 milijona vozil, kar predstavlja 9-odstotni upad v primerjavi z letom prej, medtem ko je BYD prodal rekordnih 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo politični polarizaciji izvršnega direktorja Elona Muska, izteku ameriških davčnih olajšav in močni konkurenci iz tujine. Kljub temu so delnice Tesle ob koncu tedna zabeležile rahlo rast, saj vlagatelji še vedno stavijo na razvoj avtonomnih taksijev in humanoidnih robotov. Širše ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa kaže mešano sliko. Čeprav je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju leta 2025 robustna (4,3 %), se trg dela ohlaja z najšibkejšim zaposlovanjem po letu 2009. Povprečne carinske stopnje so se zvišale na 16,8 %, kar je povečalo proračunske prihodke, a hkrati destabiliziralo trgovinske odnose in zvišalo življenjske stroške. Na kitajski strani tehnološki velikan Xiaomi močno presega cilje; po prodaji 410.000 vozil v letu 2025 načrtujejo dobavo 550.000 enot v letu 2026, s čimer se dodatno zaostruje konkurenca na svetovnem trgu.

Vrednost novozelandskega dolarja se je v četrtkovi trgovalni seji v primerjavi z ameriškim dolarjem znižala na približno 0,5750, kar predstavlja padec že tretji zaporedni dan. Glavni razlog za šibkost novozelandske valute je previdnost vlagateljev, ki jo spodbujajo zaostrene geopolitične razmere v Aziji, zlasti naraščajoče napetosti med Japonsko in Kitajsko. Slednja je namreč prepovedala izvoz nekaterih redkih zemelj in materialov z vojaškim potencialom na Japonsko, kar neposredno vpliva na Novo Zelandijo kot pomembno trgovinsko partnerico obeh držav. Na trgih prevladuje negotovost tudi zaradi dogajanja v Južni Ameriki, potem ko so ameriške sile v posebni operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen prehod oblasti, kar vnaša dodatno geopolitično tveganje. Takšne razmere tradicionalno krepijo ameriški dolar kot varno zatočišče, hkrati pa negativno vplivajo na bolj tvegane valute, kot je novozelandski dolar. Dodaten pritisk na valutni par NZD/USD povzroča pričakovanje ključnih podatkov s trga dela v Združenih državah Amerike, ki bodo objavljeni v petek. Čeprav zadnji ekonomski kazalniki kažejo na krhko stanje ameriškega gospodarstva, ameriški dolar ohranja stabilnost, medtem ko se vlagatelji umikajo iz bolj tveganih naložb. Tržni udeleženci zdaj pozorno spremljajo morebitne nove podatke o tedenskih zahtevkih za brezposelnost, ki bi lahko dodatno vplivali na gibanje tečajev pred koncem tedna.

Kitajski predsednik Ši Džinping in ruski predsednik Vladimir Putin sta si ob začetku leta 2026 izmenjala novoletne čestitke, v katerih sta poudarila močno strateško vez med državama. Ši je v sporočilu izpostavil, da je partnerstvo v preteklem letu 2025 naredilo odločne korake naprej, hkrati pa je izrazil pripravljenost na ohranjanje tesnih stikov z ruskim kolegom pri usmerjanju dvo-stranskih odnosov proti novim dosežkom. Po navedbah kitajskih medijev Peking stavi na nadaljnjo vzajemno podporo na svetovnem prizorišču. Dialog med voditeljema odraža poglobljeno sodelovanje, ki se je krepilo skozi celotno preteklo leto, zlasti na področju energetike in geopolitičnega usklajevanja. Pogovori so potrdili, da državi ostajata ključni zaveznici v luči napetih odnosov z zahodnimi silami. Kitajska stran je v uradnem sporočilu poudarila, da nameravata državi v prihodnje še tesneje sodelovati pri vprašanjih globalne varnosti in gospodarskega razvoja.