Japonska vlada je Kitajski uradno prenesla svojo zaskrbljenost zaradi obsežnih vojaških vaj, ki jih je Peking ta teden sprožil v okolici Tajvana. Čeprav proti Japonski niso bili izvedeni neposredni vojaški ukrepi, Tokio pričakuje, da bi kitajska vojska lahko v prihodnje še okrepila svoje dejavnosti v regiji. Odnosi med državama so se dodatno zaostrili zaradi predhodnih izjav japonske premierke o morebitni krizni situaciji v zvezi s Tajvanom, kar Peking interpretira kot vmešavanje v notranje zadeve. Napetosti stopnjujejo tudi dejavnosti kitajske obalne straže, ki po poročanju japonskih virov rekordno število dni zapored patruljirajo v bližini otočja Diaoyu, ki je predmet dolgoletnega ozemeljskega spora med državama. Japonska je v odgovor na kitajske manevre proti Tajvanu napotila ladjo, ki bo zbirala podatke in spremljala potek vojaških vaj. Peking vaje utemeljuje kot odgovor na domnevne provokacije in krepitev vezi med Tajpejem in Tokiem.

Predsednik Ši Džinping je v novoletnem nagovoru obljubil blaginjo za vse in napovedal novo poglavje v razvoju Kitajske, ob začetku 15. petletnega načrta (2026–2030). Poudaril je prizadevanja za močan začetek tega obdobja in izpostavil napredek Kitajske na področju umetne inteligence.

Kitajska je v Varnostnem svetu Združenih narodov uradno obtožila ameriško podjetje SpaceX, da njegovi sateliti sistema Starlink ogrožajo kitajsko vesoljsko postajo. Po navedbah Pekinga sta se satelita omenjenega podjetja dvakrat nevarno približala njihovi postaji, zaradi česar so morali kitajski astronavti izvesti izogibalne manevre, da bi preprečili trčenje. Kitajska stran trdi, da Združene države Amerike s svojo dejavnostjo kršijo mednarodne pogodbe o vesolju in nezakonito zasedajo omejene orbitalne vire. Ameriška stran te obtožbe zavrača in poudarja, da podjetje SpaceX aktivno prilagaja višino svojih satelitov, da bi zmanjšalo tveganje za trčenja v vse bolj nasičeni zemeljski orbiti. Tehnološka in informacijska vojna med velesilama se tako s površja Zemlje seli v vesolje, kjer se obe državi potegujeta za prevlado na področju satelitskih komunikacij, raziskovanja lune in nadzora nad nizkozemeljsko orbito. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko pomanjkanje jasnih mednarodnih pravil glede prometa v vesolju v prihodnje povzročilo še več tovrstnih incidentov.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 s prestola največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil izrinil ameriško podjetje Tesla. BYD je v minulem letu dosegel rekordno prodajo 4,6 milijona vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast, medtem ko je Tesla zabeležila že drugo zaporedno leto upada z dobavljenimi 1,64 milijona vozili. Samo v četrtem četrtletju je Teslina dobava padla za 16 odstotkov, kar je pod pričakovanji Wall Streeta, vlagatelji pa se vedno bolj osredotočajo na prihodnje projekte, kot sta Robotaxi in humanoidni robot Optimus. Sočasno se ameriško gospodarstvo ob vstopu v leto 2026 sooča z naraščajočo negotovostjo. Čeprav se je inflacija umirila, so napovedi gospodarske rasti za prihodnje leto nižje, zaupanje gospodinjstev pa ostaja krhko. Ameriški dolar je v letu 2025 izgubil več kot 12 odstotkov vrednosti v primerjavi s švicarskim frankom, k čemur so prispevale napovedi o nadaljnjem nižanju obrestnih mer s strani Federal Reserve in politična tveganja, povezana s trgovinsko politiko predsednika Trumpa. Analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem, saj vlagatelji postajajo previdni zaradi pričakovanih carin in upočasnjevanja rasti.

Leto 2025 je zaznamovala prevlada umetne inteligence, ki je z velikimi posli dvignila vrednost tehnoloških podjetij. S&P 500 je zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je spodbudilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga Nvidie.

Ameriško tehnološko podjetje Nvidia se sooča z izjemnim porastom povpraševanja po svojih naprednih čipih za umetno inteligenco H200 na kitajskem trgu, zaradi česar je proizvajalca TSMC zaprosilo za pospešitev in povečanje proizvodnih zmogljivosti. Po navedbah virov so kitajski tehnološki giganti, med katerimi izstopa lastnik TikToka ByteDance, oddali naročila za več kot dva milijona čipov H200 za leto 2026. Nvidia ima trenutno na zalogi le okoli 700.000 enot, kar povzroča precejšen razkorak med ponudbo in povpraševanjem. Podjetje ByteDance načrtuje, da bo leta 2026 za računalniško opremo namenilo 14 milijard ameriških dolarjev, kar vključuje tudi nakupe procesorjev Huawei Ascend. Kljub ameriškim izvoznim omejitvam in geopolitičnim napetostim kitajska podjetja še naprej agresivno investirajo v strojno opremo za umetno inteligenco, da bi podprla razvoj velikih jezikovnih modelov in oblačnih storitev. TSMC naj bi proizvodnjo za Nvidia H200 znatno povečal v drugem četrtletju leta 2026, medtem ko prve dobave pričakujejo že pred kitajskim novim letom.

Oblasti Republike Srbske so podpisale nove pogodbe s kitajskim podjetjem China Overseas Engineering Group (COVEC) za gradnjo avtocestnih odsekov, ki bodo povezali Banjaluko z Beogradom. Projekt, katerega vrednost presega 500 milijonov evrov, bo v celoti financiran s posojili kitajskih bank. Gre za strateško naložbo entitete Bosne in Hercegovine, ki si prizadeva za boljšo infrastrukturno integracijo s sosednjo Srbijo. Naložba vključuje gradnjo ključnih cestnih povezav na ozemlju Republike Srbske, pri čemer so kitajski partnerji prevzeli vlogo glavnih izvajalcev in financerjev. Kritiki tovrstnih dogovorov pogosto opozarjajo na naraščajočo dolžniško odvisnost od Pekinga, vendar entitetsko vodstvo poudarja nujnost posodobitve prometne mreže za gospodarski razvoj regije. Projekt utrjuje prisotnost kitajskega kapitala na Zahodnem Balkanu, kjer so infrastrukturni projekti pod okriljem pobude Pas in pot vse pogostejši.

Hongkonški delniški trg je po močnem začetku leta 2026 oslabel zaradi naraščajočih kitajsko-japonskih napetosti. Indeks Hang Seng se je umaknil s sedemtedenskega vrha, medtem ko so celinske delnice padle zaradi pobiranja dobička v finančnem sektorju. Tehnološke delnice so bile v Hongkongu pod pritiskom zaradi slabega rezultata na Wall Streetu. UBS bo v Šanghaju gostil konferenco Greater China 2026, ki bo obravnavala teme, kot so ekonomija, naložbe in tehnologija. Kitajska podjetja so prevladovala na lestvici investicijskega bančništva v azijsko-pacifiški regiji v letu 2025.

Nvidia je na sejmu CES 2026 predstavila tehnologijo umetne inteligence za avtomobile, pri čemer jo bo Mercedes kot prvi preizkusil. Nvidia je prav tako predstavila platformo Alpamayo AI za izboljšanje avtonomne vožnje. Poleg tega bo Nvidia tehnologijo umetne inteligence uvedla tudi v gradbeno opremo. Lenovo je razkril program AI Cloud Gigafactory, ki naj bi pospešil uvedbo storitev umetne inteligence.

Združene države Amerike so Kitajsko pozvale k zadržanosti in prekinitvi dejanj, ki po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v regiji. Odziv Washingtona sledi obsežnim kitajskim vojaškim manevrom v okolici Tajvana, ki jih ameriška administracija označuje za nepotreben pritisk na otok. Po navedbah ameriških uradnikov kitajske vojaške aktivnosti zmanjšujejo regionalno stabilnost in ogrožajo varnost plovnih poti. Napetosti so se dodatno zaostrile po novoletnem nagovoru tajvanskega predsednika Laia Ching-teja, ki je napovedal okrepitev obrambnih zmogljivosti države. Kitajska na tovrstne izjave in tesnejše sodelovanje med Tajpejem in Washingtonom redno odgovarja z demonstracijo vojaške sile, kar sproža zaskrbljenost tudi med drugimi zavezniki v regiji, vključno z Japonsko in Avstralijo. Washington poudarja, da morajo biti vsa nesoglasja rešena po mirni poti in brez uporabe ustrahovanja.

Tajvanski premier Džuo Rongtai je ostro kritiziral tajvanski parlament, ker ta ni sprejel resolucije o obsodbi kitajskih vojaških vaj v bližini otoka. Džuo je poudaril, da so kitajske vojaške aktivnosti neposredno ogrozile varnost mednarodnih plovnih in zračnih poti na enem najgosteje naseljenih pomorskih območij na svetu, kjer letno pluje več kot 100.000 ladij. Po njegovem mnenju bi morala Tajvan in njegova zakonodajna veja oblasti v interesu nacionalne varnosti in zaščite svobode plovbe podati enotno in močno protestno noto proti Peking. Kritika premierja sledi glasovanju v parlamentu, kjer je opozicija, ki jo vodi stranka Kuomintang (KMT) ob podpori stranke TPP, potrdila predlog obsodbe samega premierja Džua in generalnega sekretarja sveta za nacionalno varnost Vu Džaosieja. Džuo je izjavil, da spoštuje odločitev parlamenta glede kritike njegovega dela, vendar meni, da je nerazumljivo in nesprejemljivo, da poslanci hkrati molčijo ob kitajskih vojaških grožnjah, ki ogrožajo suverenost in varnost države. Dogajanje odraža globok politični razkol v državi, kjer opozicija stopnjuje pritisk na vlado predsednika Laja, medtem ko Peking stopnjuje vojaški pritisk na otok.

Nekdanji predsednik stranke TPP, Ko Wen-je, je obiskal poslansko skupino stranke Gibanje za demokratično napredovanje (DPP) v parlamentu s prošnjo za pomoč pri sprejetju zakona o umetni oploditvi, natančneje pri delu, ki se nanaša na nadomestno materinstvo. Kljub temu je stranka TPP v objavi kasneje kritizirala predsednika Laja Ching-teja. DPP je izrazil pripravljenost slediti vladnemu predlogu zakona in upa na pomoč Ko Wen-jeja pri potrditvi proračuna in nakupu vojaške opreme. Poleg tega se v javnosti pojavljajo vprašanja o pristojnostih izvršnega sveta (vlade) glede že sprejetih zakonov v parlamentu.

Kitajsko obrambno ministrstvo je v uradni izjavi ostro opozorilo pred kakršnim koli tujim vmešavanjem v notranje zadeve države, zlasti v povezavi z razmerami v Tajvanski ožini. Tiskovni predstavnik ministrstva Zhang Xiaogang je pojasnil, da so bile nedavne obsežne vojaške vaje v bližini otoka Tajvan namenjene odvračanju sil, ki si prizadevajo za neodvisnost otoka, ter preprečevanju zunanjih posegov. Kitajska stran je poudarila, da ne bo dovolila nikakršnega povzročanja kaosa ali nestabilnosti v regiji. Vojska ostaja v stanju visoke pripravljenosti in se je po navedbah ministrstva pripravljena odzvati na vse provokativne dejavnosti. Peking vztraja pri stališču, da je vprašanje Tajvana izključno notranja zadeva Kitajske, zato ne dopušča vloge tujih sil ali akterjev pri odločanju o prihodnosti otoka. Stopnjevanje retorike sledi povečanim napetostim v regiji, kjer Kitajska z vojaško prisotnostjo utrjuje svoje ozemeljske zahteve.

Predsednica tajvanske opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Zheng Liwen je ob praznovanju novega leta 2026 pozvala k preseganju političnih razlik in razrešitvi ustavnega zastoja v državi. V svojem nagovoru na slovesnem dvigu zastave je izpostavila nujnost sprave med oblastjo in opozicijo, kar bi omogočilo normalno delovanje parlamenta in sprejetje ključnih politik v korist državljanov. Njen poziv prihaja v času, ko se Tajvan spopada z notranjimi razmoli in zunanjimi pritiski, saj je kitajski predsednik Ši Džinping v svoji novoletni poslanici ponovno poudaril, da je združitev s Tajvanom zgodovinska nujnost. Dogodki ob začetku leta so bili zaznamovani tudi z ideološkimi trenji, ko so predstavniki KMT kritizirali poslance vladajoče Demokratične progresivne stranke (DPP) zaradi domnevnega nespoštovanja državnih simbolov. Medtem ko KMT zagovarja dialog s Pekingom in ohranitev statusa quo, vladajoča DPP opozarja na nevarnost kitajskih teženj po modelu "ena država, dva sistema". Politična napetost se odraža tudi v parlamentu, kjer opozicija še naprej ovira ključne vladne predloge, vključno z obrambnim proračunom, kar povečuje politično negotovost na otoku.

Tajvansko politično prizorišče je ob začetku leta 2026 zaznamoval poglobljen konflikt med predsednikom Lai Ching-tejem in opozicijo, ki jo vodi stranka Kuomintang (KMT). Predsednik Lai je v novoletnem nagovoru postopek ustavne obtožbe, ki so ga zoper njega sprožili opozicijski poslanci, označil za izgubo časa in parlament pozval, naj se raje posveti konstruktivnemu delu. Odnosi med vejami oblasti so se dodatno zaostrili zaradi vprašanj proračuna in zakonodajnih sprememb, ki jih vlada zavrača ali izpodbija pred ustavnim sodiščem. Opozicijska stranka KMT je v uradnem odzivu ostro zavrnila predsednikove očitke in poudarila, da je ustavna obtožba priložnost za vlado, da prevzame odgovornost za svoja dejanja, ki jih opozicija opisuje kot protiustavna. Stranka je predsednika pozvala, naj nastopi v zakonodajnem juhanu in poda poročilo o stanju v državi ter odgovori na vprašanja poslancev. Spor med taboroma se odraža tudi v blokadi proračunskih sredstev za obrambo in nestrinjanju glede pokojninske reforme, kar hromi politično stabilnost države.

Tajske oblasti so danes uradno obtožile sosednjo Kambodžo kršitve sporazuma o prekinitvi ognja, ki sta ga državi sklenili v soboto po več tednih trajajočih oboroženih spopadov na obmejnem območju. Po navedbah Bangkoka je Kambodža nad tajsko ozemlje poslala več kot 250 brezpilotnih letalnikov, kar predstavlja resen incident v času, ko sta se strani na pogovorih na Kitajskem zavezali k utrditvi zaupanja in miru. Kljub nedavnemu dogovoru o takojšnji prekinitvi sovražnosti ostajajo razmere na meji napete. Obtožbe o kršitvah prihajajo le nekaj dni po intenzivnih diplomatskih prizadevanjih, s katerimi so želeli končati tritedensko obdobje spopadov, ki so terjali žrtve in povzročili beg lokalnega prebivalstva. Tajsko zunanje ministrstvo je poudarilo, da uporaba dronov neposredno spodkopava sobotni dogovor, medtem ko se kamboška stran na te specifične očitke še ni podrobneje odzvala. Incident dodatno otežuje mirovni proces, ki poteka pod mednarodnim nadzorom in ob posredovanju sosednjih držav.

Po predlogu spremembe Zakona o odnosih med Tajvanom in Kitajsko s strani poslanke Lin I-chin, ki predvideva preimenovanje zakona in črtanje omembe združitve, se je oglasil Svet za celinsko Kitajsko in poudaril, da mora imeti sprememba zakona široko družbeno podporo, saj je zakon temelji na ustavnih dopolnilih in je politično občutljiv. Opozicija (KMT) je kritizirala predlagane spremembe in jih označila za "igranje z ognjem" ter uporabo "zdravila za strah pred Kitajsko". Poslanka Xu Yuzhen je dejala, da se s spremembo ustave ni za šaliti.

Južnokorejska politika se je znašla sredi novih obtožb o korupciji in zlorabi položaja, ki pretresajo tako opozicijsko Demokratsko stranko kot vladajočo stranko Narodna sila. Nekdanji vodja poslanske skupine Demokratske stranke Kim Byeong-gi je vpleten v škandal glede podkupnin za nominacije kandidatov na lokalnih volitvah leta 2022. Kim naj bi domnevno vedel, da je sodelavec poslanke Kang Sun-woo prejel 100 milijonov vonov od kandidata za mestnega svetnika, a je to zamolčal. Kljub pozivom k odstopu je Kim izjavil, da stranke ne bo zapustil po lastni volji, temveč se bo boril za dokazovanje svoje nedolžnosti. Istočasno se z očitki o neprimernem ravnanju sooča ministrska kandidatka Lee Hye-hoon iz vladajoče stranke Narodna sila. Občinska svetnica Son Ju-ha je javno obtožila Leejevo, da je med opravljanjem funkcije predsednice lokalnega odbora izvajala psihološki pritisk in nadlegovanje nad njo, medtem ko je bila Sonova noseča. Ti dogodki so sprožili ostre odzive v političnem prostoru, pri čemer vodstvo stranke Narodna sila zahteva uvedbo posebne preiskave o »korenitih korupcijskih kartelih« znotraj Demokratske stranke, medtem ko se sami branijo pred obtožbami o notranjem avtoritarizmu.

Avtomobilski proizvajalci načrtujejo lansiranje prenovljenih modelov in povsem novih vozil v letu 2026. Ford bo leta 2028 ponudil prvi sistem za pomoč vozniku, ki omogoča vožnjo brez nadzora, najprej na električnih vozilih. Agnik pa bo ponudil rešitve na osnovi globokega strojnega učenja za analizo vozil.

Vzhodno Azijo, predvsem Tajvan in Hongkong, je zajela prva močna fronta hladnega celinskega zraka v letošnji zimski sezoni, ki je povzročila drastičen padec temperatur in povečano število nujnih medicinskih posegov. V Hongkongu so termometri v jutranjih urah kazali 12 stopinj Celzija, medtem ko so na Tajvanu oblasti izdale opozorila za 18 okrožij, kjer bi se temperature zaradi radiacijskega ohlajanja lahko spustile pod 5 stopinj Celzija. Zaradi suhega zimskega monsuna so meteorologi opozorili na izrazite razlike med dnevnimi in nočnimi temperaturami, kar predstavlja resno tveganje za zdravje prebivalstva. Zdravstvene službe v Kaohsiungu so v enem samem dnevu zabeležile 11 primerov zastoja srca (OHCA), ki jih pripisujejo nenadni ohladitvi. Zdravniki opozarjajo na kritične znake, ki napovedujejo možnost nenadne smrti v hladnem vremenu, in pozivajo k previdnosti, zlasti pri starejših in kroničnih bolnikih. Pričakovati je, da bo vpliv hladnega zračnega sistema trajal vsaj do konca tedna, pri čemer se bodo razmere stabilizirale šele po 10. januarju. Za severne dele Tajvana je razglasil oranžni alarm, saj se bodo temperature dlje časa zadrževale pod pragom 10 stopinj Celzija.

Severno poloblo je ob prehodu v leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, močan veter in obilno sneženje v Združene države Amerike, Veliko Britanijo, Estonijo in Grčijo. V Združenih državah Amerike so izdali številna opozorila pred zimskimi nevihtami, saj so nekatere zvezne države poročale o več kot 20 centimetrih snega in sunkih vetra do 70 kilometrov na uro. Temperature so v nekaterih predelih padle krepko pod ledišče, pri čemer so občutki mraza zaradi vetra dosegali tudi do -30 stopinj Celzija. V Evropi se s podobnimi razmerami spopadajo v Veliki Britaniji, kjer so izdali rumena opozorila zaradi snega in ledu, ter v Grčiji, kjer je vdor polarnega zraka povzročil nenaden padec temperatur in sneženje tudi v nižjih predelih države, vključno z okolico Aten. Napovedi za prve dni januarja kažejo na nadaljevanje hladnega vremena, vendar meteorologi v prihodnjem tednu pričakujejo postopno otoplitev. Kljub mrazu so novoletna praznovanja na prostem v večini mest potekala po načrtih, čeprav so oblasti prebivalce pozvale k previdnosti in uporabi toplih oblačil zaradi nevarnosti ozeblin.

Zahodne države so začele razvijati inovativne metode za pridobivanje kritičnih mineralov in redkih zemelj, da bi zmanjšale svojo geostrateško odvisnost od kitajske prevlade na tem področju. Namesto dolgotrajnega odpiranja novih rudnikov se številna zagonska podjetja osredotočajo na ekstrakcijo kovin iz obstoječih virov, kot so naftne vrtine, odpadni tokovi in odvržena elektronika. Ta premik predstavlja poskus hitrega povečanja domačih predelovalnih zmogljivosti v Združenih državah Amerike. Strokovnjaki izpostavljajo, da bi lahko samo naftne vrtine podjetja Chevron v treh okrožjih Teksasa zagotovile svetovne potrebe po rodiju, ki velja za eno najdragocenejših plemenitih kovin. Rodij in drugi kritični materiali so ključni za proizvodnjo pametnih telefonov, električnih vozil, obnovljivih virov energije in sodobnega orožja. Ker so ti materiali v preteklosti služili kot orodje kitajskega geopolitičnega pritiska, nove tehnologije ločevanja elementov, kot sta neodim in dizprozij, postajajo prednostna naloga ameriške industrije in nacionalne varnosti.

Kitajske oblasti so po poročanju tiskovne agencije Reuters uvedle novo, uradno nedokumentirano pravilo, ki od domačih proizvajalcev polprevodnikov zahteva uporabo vsaj 50-odstotnega deleža opreme kitajskega izvora pri širjenju proizvodnih zmogljivosti. Trije neimenovani viri, ki so seznanjeni z zadevo, so potrdili, da Peking s tem ukrepom stopnjuje prizadevanja za dosego tehnološke neodvisnosti in samozadostnosti v sektorju čipov. Ta neuradna direktiva naj bi neposredno vplivala na nakupe strojne opreme za litografijo in druge ključne procese v industriji polprevodnikov. Kitajska vlada se s to potezo odziva na vse strožje izvozne omejitve s strani Združenih držav Amerike in njihovih zaveznic, ki omejujejo dostop do napredne zahodne tehnologije. Čeprav pravilo ni javno objavljeno, viri trdijo, da morajo podjetja pri načrtovanju novih tovarn prednostno izbrati domače dobavitelje, kar bi lahko dolgoročno preoblikovalo globalne dobavne verige v visokotehnološkem sektorju.

Članki obravnavajo vpliv umetne inteligence na različnih področjih. Razpravljajo o tem, kako blokovna veriga lahko pomaga pri preverjanju resničnosti v spletnem okolju, kjer umetna inteligenca ustvarja vsebino. Kitajska uvaja stroge predpise za sisteme umetne inteligence, ki morajo upoštevati socialistične vrednote. CIO morajo prevzeti vodilno vlogo pri eksperimentiranju z umetno inteligenco, podjetja pa se morajo zavedati tveganj in koristi razvoja umetne inteligence.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je sprožilo uradno preiskavo in oceno prevzema zagonskega podjetja Manus, ki ga je nedavno kupila ameriška tehnološka družba Meta Platforms. Kitajske oblasti so preiskavo uvedle zaradi suma kršitev zakonodaje o nadzoru izvoza tehnologije, saj ima podjetje Manus, ki razvija napredne agente umetne inteligence, kitajske korenine. Preiskava se osredotoča na vprašanje, ali bi ta posel lahko omogočil nedovoljen prenos kritične tehnologije v tujino in s tem ogrozil nacionalne interese. Kitajske oblasti so izrazile zaskrbljenost, da bi prevzemi tovrstnih podjetij s strani ameriških velikanov lahko spodbudili novejša kitajska tehnološka podjetja k selitvi poslovanja v tujino. Po poročanju lokalnih medijev ministrstvo preverja, ali je bila transakcija izvedena v skladu z veljavnimi predpisi, ki omejujejo izvoz določenih tehničnih rešitev, povezanih z umetno inteligenco. Preiskava prihaja v času zaostrenih odnosov med Združenimi državami Amerike in Kitajsko na področju visoke tehnologije. Če bo ministrstvo ugotovilo kršitve, bi to lahko pomenilo blokado ali revizijo pogojev prevzema, ki je ocenjen na približno dve milijardi ameriških dolarjev. Primer Manus predstavlja pomemben mejnik pri uveljavljanju kitajskega nadzora nad intelektualno lastnino na področju umetne inteligence, kjer Peking poskuša preprečiti odliv znanja in talentov h konkurenčnim zahodnim podjetjem. Meta navedb o preiskavi za zdaj še ni podrobneje komentirala.

Ameriški State Department je izrazil zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana in pozval Kitajsko k zadržanosti ter prenehanju pritiska na Tajvan. Tajvanski minister za zunanje zadeve, Lin Chia-lung, se je ZDA zahvalil za podporo in poudaril, da bo Tajvan nadaljeval s sodelovanjem z ZDA in drugimi podobno mislečimi državami pri obrambi mednarodnega reda.

Kitajska ljudska armada je drugi dan najobsežnejših vojaških vaj doslej proti Tajvanu izstrelila več raket in v bližino otoka razporedila nove amfibijske jurišne ladje, bombnike ter bojna plovila. Kitajske sile so s temi dejanji praktično obkolile otok, s čimer simulirajo popolno pomorsko in zračno blokado ozemlja, ki ga Peking obravnava kot svojo odpadniško provinco. Zaradi raketnih dejavnosti je bil začasno zaprt zračni prostor nad nekaterimi deli regije, kar je povzročilo motnje v civilnem letalskem prometu. Ob stopnjevanju napetosti so bili zabeleženi tudi bližnji srečanji vojaških plovil na morju, kitajska vojska pa je objavila propagandne videoposnetke, ki vključujejo simulacije napadov z uporabo robotov in robotskih psov. Namen teh manevrov je po navedbah analitikov demonstracija sile in preverjanje pripravljenosti na morebitno invazijo ali dolgotrajno osamitev otoka. Tajvanske oblasti so dejanja obsodile kot provokacijo, ki ogroža regionalno stabilnost in varnost v Tajvanski ožini.

Japonska je uradno izrazila zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana, poudarila pomen stabilnosti v Tajvanski ožini in sprožila pomisleke pri Kitajski. Evropske države, vključno z Veliko Britanijo in Nemčijo, so prav tako pozvale k zadržanosti. Tajvansko zunanje ministrstvo je obsodilo kitajske vojaške vaje in jo označilo za povzročitelja težav v mednarodni skupnosti.

Kitajska vojska je okoli Tajvana sprožila obsežne vojaške vaje, ki vključujejo zračne, mornariške in raketne enote. V okviru operacij so kitajske sile izstrelile rakete v morje severno in južno od otoka ter simulirale popolno blokado. V vajah sodelujejo najsodobnejše amfibijske jurišne ladje, bombniki in rušilci, ki delujejo usklajeno z namenom testiranja bojne pripravljenosti. Peking je manevre označil za strogo opozorilo separatističnim silam in zunanjim akterjem, ki se vmešavajo v notranje zadeve Kitajske. Tajvanske oblasti so dejanja obsodile kot visoko provokativna in nepremišljena, saj dejavnosti z uporabo pravega streliva neposredno vplivajo na varnost pomorskega in zračnega prometa v regiji. Stopnjevanje napetosti sledi nedavnim obrambnim pripravam Tajpeja, ki je julija izvedel civilne in vojaške vaje za primer invazije. Kitajska s temi manevri stopnjuje pritisk na otok, ki ga smatra za del svojega ozemlja, medtem ko se mednarodna skupnost boji morebitne destabilizacije v Južnokitajskem morju.

Kanadsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi izrazilo resno zaskrbljenost zaradi nedavnih obsežnih kitajskih vojaških manevrov v bližini Tajvana. Kanadska vlada je poudarila nujnost ohranjanja trenutnega statusa quo in stabilnosti v Tajvanski ožini, kar je ključnega pomena za regionalni mir. Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung se je kanadski vladi iskreno zahvalil za njihovo odločno stališče in podporo. Minister Lin je ob tem poudaril, da mir v regiji ni zgolj lokalno vprašanje, temveč predstavlja mednarodno soglasje, ki mu sledijo številne demokratične države po svetu. Kitajsko stopnjevanje vojaške prisotnosti in uporaba sile za spreminjanje geopolitičnih razmer sta sprožila val diplomatskih odzivov. Poleg Kanade so se v zadnjih dneh z vrsto opozoril in pozivov k deeskalaciji oglasile tudi Združene države Amerike, Japonska, Evropska unija, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Avstralija, Nova Zelandija in Filipini. Tajvanska diplomacija te odzive interpretira kot potrditev, da mednarodna skupnost ne bo molčala ob enostranskih poskusih destabilizacije azijsko-pacifiške regije. Tajvansko obrambno ministrstvo medtem še naprej pozorno spremlja premike kitajskih sil, ki so s svojimi vajami, vključno z uporabo pravega streliva, neposredno ogrozile varnost plovnih poti.

Kitajska, Južna Afrika, Švedska in jemensko gibanje Ansarullah so se pridružili valu mednarodnih obsodb po tem, ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland kot neodvisno državo. Kitajsko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo neomajno podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije, pri čemer je tiskovni predstavnik Lin Jian opozoril, da nobena država ne bi smela podpirati separatističnih sil zaradi lastnih interesov. Kitajske oblasti so somalilandske voditelje pozvale k prenehanju separatističnih dejavnosti in prenehanju sodelovanja z zunanjimi silami. Južna Afrika je v uradni izjavi opozorila, da izraelska poteza predstavlja neposredno grožnjo miru in stabilnosti na Afriškem rogu, saj krši mednarodno pravo. Podobno stališče je zavzela Švedska, ki je izrazila solidarnost z uradnim Mogadišem. Odzivi prihajajo po tem, ko je Izrael postal prva država, ki je priznala neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive v Somaliji, kjer je tamkajšnji parlament potezo že razglasil za nično in neveljavno. Mednarodna skupnost se spopada z zaskrbljenostjo, da bi takšna dejanja lahko povzročila dodatno regionalno nestabilnost.

Joy Hollingsworth je bila soglasno imenovana za predsednico mestnega sveta Seattla, s čimer je postala prva temnopolta ženska na tem položaju v zgodovini mesta. Njena izvolitev odraža zmernejši pristop k vodenju sveta, kar je v nasprotju z novo, progresivno koalicijo v lokalni vladi. Ob njeni zaprisegi sta bili prisotni tudi novi članici mestnega sveta, Dionne Foster in Alexis Mercedes Rinck. Hollingsworth je poudarila pomen spoštovanja različnih stališč in idej znotraj sveta, kljub morebitnim nesoglasjem. V Hongkongu je bila Starry Lee izvoljena za predsednico zakonodajnega sveta, za kar se je iskreno zahvalila volivcem in svojemu nasprotniku Ronicku Chanu za racionalno razpravo. Poudarila je, da so pred zakonodajalci številni izzivi in da morajo aktivno ponujati predloge in rešitve za izboljšanje življenja v mestu. Napovedala je tudi prvo sejo novega zakonodajnega obdobja, ki bo namenjena razpravi o požaru v Tai Poju, in obljubila, da bo ostala nepristranska in pravična pri vodenju sej. V Portlandu pa mestni svet šele pričakuje odločitev o izvolitvi predsednika, ki bo vodil svet v prihodnjem letu. Predsednik sveta ima pomembno vlogo pri vodenju sej, določanju dnevnih redov in usmerjanju zadev v odbore. Medtem je župan Portlanda, Keith Wilson, predstavil načrt za izselitev nekaterih ljudi iz začasnih zatočišč, ki ne sodelujejo s socialnimi službami, kar je naletelo na neodobravanje nekaterih mestnih svetnikov in članov Odbora za brezdomstvo in stanovanja. Te lokalne politične odločitve so del širšega trenda kadrovskih sprememb in razprav o financah ter upravljanju, ki so zaznamovale lokalne svete v preteklosti, kot kažejo dogodki iz julija 2025.

Tajvanska vojska je izvedla nujne vaje za bojno pripravljenost v mestu New Taipei kot odziv na dvodnevne vojaške vaje kitajske Ljudske osvobodilne vojske. Kitajska je izvedla tudi vaje z bojnimi izstrelki blizu Tajvana, ki naj bi bile ene največjih do sedaj. Vaje so poimenovane 'Justice Mission 2025' in predstavljajo šesto večjo vojaško vajo Kitajske okoli Tajvana.

Številna tajvanska podjetja so v decembru 2025 zabeležila rekordne prihodke. Med njimi so Synnex, ki je dosegel skoraj štiri leta visoko rast prihodkov, ter Jian Ding, katerega prihodki so bili najvišji doslej za mesec december, četrtletje in celo leto. Svetovno napredno podjetje je imelo drugo najvišjo rast prihodkov doslej. Advantech je prav tako presegel prejšnje rezultate z 18,5-odstotno rastjo prihodkov na letni ravni. Guanglong je zabeležil 45-odstotno letno rast v decembru, kar je rekordno visoko za ta mesec. Kljub temu je treba upoštevati, da so na prihodke Guanglonga vplivali prihodki od gradbenih projektov.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je v uradni izjavi zavrnil poročila o domnevno povečani prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v vodah okoli Grenlandije. Po njegovih besedah so informacije, ki so se razširile v javnosti in nekaterih medijih, neresnične. Rasmussen je poudaril, da slika, po kateri naj bi bil otok obkoljen z ladjami omenjenih velesil, ne ustreza dejanskemu stanju na terenu. Zunanji minister je pojasnil, da Danska pozorno spremlja dejavnosti v arktični regiji, vendar trenutno ne zaznava neobičajnih premikov ali kopičenja tujih sil, ki bi upravičevali širjenje takšnih govoric. Izjava prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti na Arktiki, kjer si države prizadevajo za nadzor nad naravnimi viri in plovnimi potmi, vendar so tokratne specifične trditve o obkolitvi otoka po mnenju danskega vrha neutemeljene.

Tajvanska obalna straža je poročala, da so se kitajske vojaške ladje in plovila obalne straže začeli umikati iz voda okoli Tajvana, kar nakazuje na zaključek vojaških vaj. Peking je ostro odgovoril na mednarodne kritike, pri čemer je obsodil Japonsko in Avstralijo zaradi njunih komentarjev glede kitajskih vojaških vaj. Kitajske oblasti so vojaške vaje označile za "strogo opozorilo" separatističnim silam in proti "zunanjemu vmešavanju", ameriški kongresniki pa so vaje označili za "namerno eskalacijo".

Nvidia je napovedala vpeljavo tehnologije umetne inteligence v gradbeno opremo in predstavila platformo BlueField-4 za širitev umetne inteligence. Platforma Vera Rubin podjetja Nvidia zmanjšuje stroške izvajanja naprednih modelov umetne inteligence. Podjetje Naver je končalo gradnjo največjega računalniškega grozda za umetno inteligenco v Južni Koreji, ki temelji na Nvidiinih čipih.

Kitajska ljudska osvobodilna vojska je v sredo sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v morju okoli Tajvana, s katerimi je želela uveljaviti svojo suverenost nad otokom. Gre za niz visokointenzivnih manevrov, ki so v zadnjih dneh leta 2025 znatno povečali napetosti v Vzhodni Aziji. Vaje so vključevale simulacijo popolne blokade otoka, uporabo pravega streliva ter sodelovanje bombnikov in amfibijskih jurišnih ladij. Manevri, ki so se končali na predvečer novega leta, so sprožili ostre odzive v Tajpeju in Tokiu. Tajvanske oblasti so med vajo opozorile na sočasen val dezinformacij, ki so se širile po spletu z namenom povzročanja panike med prebivalstvom. Kitajska stran je vaje označila za nujne za zaščito nacionalne celovitosti, medtem ko so mednarodni opazovalci poudarili, da gre za eno najbolj neposrednih provokacij v zadnjem obdobju, ki neposredno vpliva na stabilnost pomorskih poti v regiji.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru v Pekingu poudaril, da je ponovna združitev Kitajske in Tajvana neizogiben zgodovinski proces. Njegove besede prihajajo neposredno po zaključku obsežnih dvodnevnih vojaških vaj kitajske vojske v okolici otoka, ki so služile kot opozorilo tamkajšnjim oblastem. Xi je izpostavil, da prebivalce na obeh straneh Tajvanske ožine družijo neraztrgljive krvne in sorodstvene vezi, ter združitev označil za naraven trend časa, ki ga ni mogoče ustaviti. Kitajski voditelj je v govoru podal pregled dosežkov preteklega leta in začrtal ambiciozne načrte za prihodnost, pri čemer ostaja vprašanje Tajvana ena ključnih točk njegove zunanje in notranje politike. Peking vztrajno krepi vojaški in politični pritisk na Taipei, zadnji nagovor pa ponovno potrjuje neomajno stališče Kitajske glede suverenosti nad otokom. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da tovrstna retorika povečuje napetosti v regiji, zlasti v luči nedavnih vojaških manevrov, ki so simulirali blokado otoka.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je prispel v Peking na štiridnevni državniški obisk na Kitajskem, kjer se bo srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk je Leejev prvi uradni obisk na Kitajskem po prevzemu položaja. Prvi Leejev dogodek je bilo srečanje s korejsko diasporo. Kitajska naj bi pred srečanjem "Xi-Lee" postavila štiri zahteve in štiri obljube, s ciljem preprečiti Južni Koreji aktivnejšo vlogo v Indo-Pacifiku. Med obiskom je Severna Koreja izstrelila več balističnih raket proti Japonskemu morju. Lee je pred obiskom izjavil, da Južna Koreja spoštuje načelo ene Kitajske.

Peking je objavil svoj prvi strateški dokument za Latinsko Ameriko in Karibe v zadnjem desetletju, s katerim želi Kitajska okrepiti svoj vpliv v regiji in prekiniti preostale diplomatske vezi med tamkajšnjimi državami in Tajvanom. Po poročanju ameriškega časnika Wall Street Journal je ta poteza neposreden odgovor na prizadevanja ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa za ponovno vzpostavitev prevlade Združenih držav Amerike na zahodni polobli. Peking v dokumentu obljublja znatne investicije in gospodarsko sodelovanje, kar kritiki označujejo za taktiko ustvarjanja nerealnih pričakovanj za dosego političnih ciljev. Analitiki opozarjajo, da gre za načrtno strategijo izpodrivanja ameriškega vpliva, hkrati pa za diplomatsko ofenzivo proti Tajvanu. Ker so številne države v Latinski Ameriki tradicionalno podpirale Tajpej, Peking zdaj z ekonomskimi spodbudami izvaja pritisk, da bi te države priznale politiko ene Kitajske. Napetost med Washingtonom in Pekingom se tako seli na novo geografsko področje, kjer se bosta velesili spopadali za strateško prevlado in nadzor nad ključnimi naravnimi viri regije.

Kitajski predsednik Xi Jinping je napovedal, da bo bruto domači proizvod (BDP) Kitajske v letu 2025 dosegel približno pet odstotkov, kar je v skladu z uradno zastavljenimi cilji kitajske vlade. Xi je ob tem izpostavil »izjemen dinamičnost« kitajskega gospodarstva, ki se po njegovih besedah uspešno spopada z zunanjimi pritiski in notranjimi izzivi. Ta napoved sledi podatkom za leto 2024, ko je bila gospodarska rast prav tako petodstotna. Kljub optimističnim napovedim kitajskega vrha nekateri ekonomski analitiki opozarjajo, da gospodarski model države ostaja neuravnotežen. Kitajska se spopada z dolgotrajno nepremičninsko krizo in šibko domačo porabo, kar bi lahko v prihodnje otežilo doseganje zastavljenih stopenj rasti. Xi Jinping kljub temu vztraja pri oceni, da je kitajski gospodarski motor ključni steber svetovne stabilnosti in razvoja. Napovedi so bile podane v času, ko se Peking trudi spodbuditi investicije in okrepiti zaupanje mednarodnih trgov v kitajski finančni sistem.

Kitajske oblasti so napovedale obsežen naložbeni načrt za leto 2026, s katerim želijo spodbuditi upočasnjeno gospodarsko rast. Nacionalna komisija za razvoj in reforme (NDRC) je razkrila, da bo za ključne infrastrukturne projekte in v okviru osrednjega proračuna namenila približno 2950 milijard juanov (okoli 380 milijard evrov). S temi sredstvi namerava država okrepiti domače investicije in zagotoviti stabilnost v obdobju gospodarskih pritiskov. Kitajski predsednik Xi Jinping je na novoletnem sprejemu v Pekingu poudaril, da je kitajsko gospodarstvo v letu 2025 pokazalo odpornost in vitalnost kljub zunanjim pritiskom. Po njegovih besedah bo gospodarska rast v iztekajočem se letu dosegla približno pet odstotkov, s čimer Kitajska ostaja med najhitreje rastočimi velikimi gospodarstvi na svetu. Skupni obseg bruto domačega proizvoda naj bi tako narasel na 140 bilijonov juanov, k čemur so pomembno prispevali tehnološki preboji in posodobitev industrijskih sistemov.

Kitajski zunanji minister Wang Yi se je v telefonskem pogovoru z južnokorejskim kolegom Cho Tae-yulom zavzel za krepitev dvostranskih odnosov pred napovedanim državniškim obiskom južnokorejskega predsednika Lee Jae-myunga na Kitajskem. Wang je med pogovorom, ki je potekal 31. decembra, poudaril pomen spoštovanja načela ene Kitajske glede vprašanja Tajvana in kritiziral japonske politične sile, češ da poskušajo zavrteti kolo zgodovine nazaj. Južnokorejski predsednik bo Peking obiskal med 4. in 7. januarjem, kar bo njegovo prvo srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom od prevzema funkcije. Srečanje poteka v času povečanih regionalnih napetosti, ko Kitajska po mnenju analitikov poskuša izkoristiti obisk za zbliževanje s Seulom in zmanjšanje vpliva zavezništev med ZDA, Japonsko in Južno Korejo. Peking si prizadeva, da bi Južna Koreja zavzela bolj nevtralno držo v sporih glede Tajvanske ožine, zlasti po nedavnih kitajskih vojaških vajah in zaostreni retoriki do Tokia. Obisk velja za ključen korak pri stabilizaciji gospodarskih in diplomatskih vezi, ki so bile v preteklosti podvržene nihanjem zaradi varnostnih vprašanj na Korejskem polotoku.

Japonska, Litva, Avstralija in Nova Zelandija so se v sredo pridružile številnim državam, ki so izrazile globoko zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških manevrov s pravim strelivom v bližini Tajvana. Japonska vlada je uradno prenesla svoje pomisleke Pekingu in opozorila, da tovrstne dejavnosti neposredno stopnjujejo napetosti v Tajvanski ožini. Podobne pozive k zadržanosti in deeskalaciji so podale tudi Litva, Avstralija in Nova Zelandija, ki so izpostavile pomen ohranjanja stabilnosti v regiji. Kitajska ljudska osvobodilna vojska je pred tem izvedla obsežne dvodnevne vaje, ki so vključevale simulacijo blokade otoka in izstreljevanje raket. Manevri so sledili ponovljenim izjavam kitajskega predsednika Xija Jinpinga o neizogibni priključitvi Tajvana. Mednarodna skupnost se je na te dogodke odzvala s poudarjanjem nujnosti mirnega reševanja sporov, medtem ko je tajvanski predsednik Lai Ching-te obljubil odločno obrambo suverenosti otoka.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 ponovno poudaril, da je združitev Kitajske in Tajvana neizogiben zgodovinski proces. V govoru, ki ga je prenašala osrednja kitajska televizija CCTV, je Ši izpostavil leto 2025 kot leto spomina na 80. obletnico zmage v vojni proti japonski agresiji in uvedbo novega spominskega dneva ob vrnitvi Tajvana pod kitajsko oblast. Ši je v svojem nastopu uporabil znano retoriko o skupni krvi, ki povezuje prebivalce na obeh straneh Tajvanske ožine. Nagovor prihaja v obdobju povečanih napetosti, saj je Kitajska v letu 2025 izvedla obsežne vojaške vaje pod imenom 'Pravična misija 2025', ki so bile usmerjene proti Tajvanu. Kljub spravljivemu tonu o sorodstvenih vezeh Peking še naprej stopnjuje pritisk na otok, kar vključuje tako vojaško ustrahovanje kot tudi pravno preganjanje tajvanskih politikov, ki zagovarjajo neodvisnost. Tajvanska stran te izjave ocenjuje kot ponavljanje starih ideoloških vzorcev, ki ne upoštevajo realnosti na terenu in želja tajvanskega ljudstva.

Kitajska je uvedla dodatne trgovinske ukrepe proti Japonski, vključno s preiskavo uvoza diklorosilana in prepovedjo izvoza nekaterih redkih zemeljskih elementov. Ta poteza je bila odgovor na izjave japonskega premierja glede Tajvana in je še poslabšala odnose med državama.

Nacionalna meteorološka služba je v petek izdala opozorila o močnem vetru za različne okraje v zvezni državi New York, ki veljajo med 7. in 22. uro. Opozorilo o močnem vetru z sunki do 72 km/h je bilo izdano za okraje Oneida, Yates, Seneca, Cayuga, Onondaga, Steuben, Schuyler in Madison. Dodatno opozorilo, tokrat o močnem vetru s sunki do 96 km/h, pa je bilo izdano za severni Erie ter okraje Niagara, Orleans, Monroe, Genesee in Wyoming. Opozorilo o močnem vetru s sunki do 80 km/h velja tudi za okraje Wayne, Cayuga, Oswego, Livingston, Ontario, Cattaraugus in Allegany.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je izjavil, da kitajske vojaške vaje niso osamljen dogodek, temveč del širše strategije širitve avtoritarne oblasti, ki ogroža globalno stabilnost, medtem ko je predsednica Kuomintanga Zheng Liwen ponovila poziv k sprejemu konsenza iz leta 1992 in obljubila udeležbo na novoletni slovesnosti pred predsedniško palačo. Zheng Liwen je izrazila upanje, da bo Kitajska prenehala z vojaškimi aktivnostmi in da bo vlada pod vodstvom DPP sprejela konsenz iz leta 1992 in se uprla tajvanski neodvisnosti.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je v nedeljo osebno nadzoroval vojaško vajo s hipersoničnimi raketami, ki so bile izstreljene iz okrožja Ryokpho v Pjongjangu. Po poročanju državne tiskovne agencije KCNA so rakete preletele razdaljo 1000 kilometrov v smeri severovzhoda in uspešno zadele tarče ob vzhodni obali države. Kim je ob tem poudaril nujnost krepitve jedrskega odstraševanja in priprave sil na dejanske vojne razmere, kar je utemeljil s trenutno geopolitično krizo ter zapletenimi razmerami v mednarodni skupnosti. Preizkus se je odvil v času povečanih napetosti, saj je Pjongjang pred tem ostro obsodil ameriške napade na Venezuelo in jih označil za kršitev suverenosti te države. Istočasno se je predsednik Južne Koreje Lee Jae Myung v Pekingu mudil na uradnem državniškem obisku pri kitajskem predsedniku. Tovrstno stopnjevanje raketnih dejavnosti v regiji nadaljuje trend kaže razkazovanja moči, s katerim želi Severna Koreja v mednarodnem okolju potrditi svojo praktično jedrsko moč in odzivnost svojih raketnih sil na zunanje pritiske. Dogodek je neposredno povezan s predhodnimi preizkusi, vključno z decembrsko izstrelitvijo križarskih raket, kar kaže na sistematičen razvoj njihovega arzenala.