Kitajska ljudska osvobodilna vojska je v sredo sporočila, da je uspešno zaključila dvodnevne vojaške vaje v morju okoli Tajvana, s katerimi je želela uveljaviti svojo suverenost nad otokom. Gre za niz visokointenzivnih manevrov, ki so v zadnjih dneh leta 2025 znatno povečali napetosti v Vzhodni Aziji. Vaje so vključevale simulacijo popolne blokade otoka, uporabo pravega streliva ter sodelovanje bombnikov in amfibijskih jurišnih ladij. Manevri, ki so se končali na predvečer novega leta, so sprožili ostre odzive v Tajpeju in Tokiu. Tajvanske oblasti so med vajo opozorile na sočasen val dezinformacij, ki so se širile po spletu z namenom povzročanja panike med prebivalstvom. Kitajska stran je vaje označila za nujne za zaščito nacionalne celovitosti, medtem ko so mednarodni opazovalci poudarili, da gre za eno najbolj neposrednih provokacij v zadnjem obdobju, ki neposredno vpliva na stabilnost pomorskih poti v regiji.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru v Pekingu poudaril, da je ponovna združitev Kitajske in Tajvana neizogiben zgodovinski proces. Njegove besede prihajajo neposredno po zaključku obsežnih dvodnevnih vojaških vaj kitajske vojske v okolici otoka, ki so služile kot opozorilo tamkajšnjim oblastem. Xi je izpostavil, da prebivalce na obeh straneh Tajvanske ožine družijo neraztrgljive krvne in sorodstvene vezi, ter združitev označil za naraven trend časa, ki ga ni mogoče ustaviti. Kitajski voditelj je v govoru podal pregled dosežkov preteklega leta in začrtal ambiciozne načrte za prihodnost, pri čemer ostaja vprašanje Tajvana ena ključnih točk njegove zunanje in notranje politike. Peking vztrajno krepi vojaški in politični pritisk na Taipei, zadnji nagovor pa ponovno potrjuje neomajno stališče Kitajske glede suverenosti nad otokom. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da tovrstna retorika povečuje napetosti v regiji, zlasti v luči nedavnih vojaških manevrov, ki so simulirali blokado otoka.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je prispel v Peking na štiridnevni državniški obisk na Kitajskem, kjer se bo srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk je Leejev prvi uradni obisk na Kitajskem po prevzemu položaja. Prvi Leejev dogodek je bilo srečanje s korejsko diasporo. Kitajska naj bi pred srečanjem "Xi-Lee" postavila štiri zahteve in štiri obljube, s ciljem preprečiti Južni Koreji aktivnejšo vlogo v Indo-Pacifiku. Med obiskom je Severna Koreja izstrelila več balističnih raket proti Japonskemu morju. Lee je pred obiskom izjavil, da Južna Koreja spoštuje načelo ene Kitajske.

Peking je objavil svoj prvi strateški dokument za Latinsko Ameriko in Karibe v zadnjem desetletju, s katerim želi Kitajska okrepiti svoj vpliv v regiji in prekiniti preostale diplomatske vezi med tamkajšnjimi državami in Tajvanom. Po poročanju ameriškega časnika Wall Street Journal je ta poteza neposreden odgovor na prizadevanja ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa za ponovno vzpostavitev prevlade Združenih držav Amerike na zahodni polobli. Peking v dokumentu obljublja znatne investicije in gospodarsko sodelovanje, kar kritiki označujejo za taktiko ustvarjanja nerealnih pričakovanj za dosego političnih ciljev. Analitiki opozarjajo, da gre za načrtno strategijo izpodrivanja ameriškega vpliva, hkrati pa za diplomatsko ofenzivo proti Tajvanu. Ker so številne države v Latinski Ameriki tradicionalno podpirale Tajpej, Peking zdaj z ekonomskimi spodbudami izvaja pritisk, da bi te države priznale politiko ene Kitajske. Napetost med Washingtonom in Pekingom se tako seli na novo geografsko področje, kjer se bosta velesili spopadali za strateško prevlado in nadzor nad ključnimi naravnimi viri regije.

Kitajski predsednik Xi Jinping je napovedal, da bo bruto domači proizvod (BDP) Kitajske v letu 2025 dosegel približno pet odstotkov, kar je v skladu z uradno zastavljenimi cilji kitajske vlade. Xi je ob tem izpostavil »izjemen dinamičnost« kitajskega gospodarstva, ki se po njegovih besedah uspešno spopada z zunanjimi pritiski in notranjimi izzivi. Ta napoved sledi podatkom za leto 2024, ko je bila gospodarska rast prav tako petodstotna. Kljub optimističnim napovedim kitajskega vrha nekateri ekonomski analitiki opozarjajo, da gospodarski model države ostaja neuravnotežen. Kitajska se spopada z dolgotrajno nepremičninsko krizo in šibko domačo porabo, kar bi lahko v prihodnje otežilo doseganje zastavljenih stopenj rasti. Xi Jinping kljub temu vztraja pri oceni, da je kitajski gospodarski motor ključni steber svetovne stabilnosti in razvoja. Napovedi so bile podane v času, ko se Peking trudi spodbuditi investicije in okrepiti zaupanje mednarodnih trgov v kitajski finančni sistem.

Kitajske oblasti so napovedale obsežen naložbeni načrt za leto 2026, s katerim želijo spodbuditi upočasnjeno gospodarsko rast. Nacionalna komisija za razvoj in reforme (NDRC) je razkrila, da bo za ključne infrastrukturne projekte in v okviru osrednjega proračuna namenila približno 2950 milijard juanov (okoli 380 milijard evrov). S temi sredstvi namerava država okrepiti domače investicije in zagotoviti stabilnost v obdobju gospodarskih pritiskov. Kitajski predsednik Xi Jinping je na novoletnem sprejemu v Pekingu poudaril, da je kitajsko gospodarstvo v letu 2025 pokazalo odpornost in vitalnost kljub zunanjim pritiskom. Po njegovih besedah bo gospodarska rast v iztekajočem se letu dosegla približno pet odstotkov, s čimer Kitajska ostaja med najhitreje rastočimi velikimi gospodarstvi na svetu. Skupni obseg bruto domačega proizvoda naj bi tako narasel na 140 bilijonov juanov, k čemur so pomembno prispevali tehnološki preboji in posodobitev industrijskih sistemov.

Kitajski zunanji minister Wang Yi se je v telefonskem pogovoru z južnokorejskim kolegom Cho Tae-yulom zavzel za krepitev dvostranskih odnosov pred napovedanim državniškim obiskom južnokorejskega predsednika Lee Jae-myunga na Kitajskem. Wang je med pogovorom, ki je potekal 31. decembra, poudaril pomen spoštovanja načela ene Kitajske glede vprašanja Tajvana in kritiziral japonske politične sile, češ da poskušajo zavrteti kolo zgodovine nazaj. Južnokorejski predsednik bo Peking obiskal med 4. in 7. januarjem, kar bo njegovo prvo srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom od prevzema funkcije. Srečanje poteka v času povečanih regionalnih napetosti, ko Kitajska po mnenju analitikov poskuša izkoristiti obisk za zbliževanje s Seulom in zmanjšanje vpliva zavezništev med ZDA, Japonsko in Južno Korejo. Peking si prizadeva, da bi Južna Koreja zavzela bolj nevtralno držo v sporih glede Tajvanske ožine, zlasti po nedavnih kitajskih vojaških vajah in zaostreni retoriki do Tokia. Obisk velja za ključen korak pri stabilizaciji gospodarskih in diplomatskih vezi, ki so bile v preteklosti podvržene nihanjem zaradi varnostnih vprašanj na Korejskem polotoku.

Japonska, Litva, Avstralija in Nova Zelandija so se v sredo pridružile številnim državam, ki so izrazile globoko zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških manevrov s pravim strelivom v bližini Tajvana. Japonska vlada je uradno prenesla svoje pomisleke Pekingu in opozorila, da tovrstne dejavnosti neposredno stopnjujejo napetosti v Tajvanski ožini. Podobne pozive k zadržanosti in deeskalaciji so podale tudi Litva, Avstralija in Nova Zelandija, ki so izpostavile pomen ohranjanja stabilnosti v regiji. Kitajska ljudska osvobodilna vojska je pred tem izvedla obsežne dvodnevne vaje, ki so vključevale simulacijo blokade otoka in izstreljevanje raket. Manevri so sledili ponovljenim izjavam kitajskega predsednika Xija Jinpinga o neizogibni priključitvi Tajvana. Mednarodna skupnost se je na te dogodke odzvala s poudarjanjem nujnosti mirnega reševanja sporov, medtem ko je tajvanski predsednik Lai Ching-te obljubil odločno obrambo suverenosti otoka.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 ponovno poudaril, da je združitev Kitajske in Tajvana neizogiben zgodovinski proces. V govoru, ki ga je prenašala osrednja kitajska televizija CCTV, je Ši izpostavil leto 2025 kot leto spomina na 80. obletnico zmage v vojni proti japonski agresiji in uvedbo novega spominskega dneva ob vrnitvi Tajvana pod kitajsko oblast. Ši je v svojem nastopu uporabil znano retoriko o skupni krvi, ki povezuje prebivalce na obeh straneh Tajvanske ožine. Nagovor prihaja v obdobju povečanih napetosti, saj je Kitajska v letu 2025 izvedla obsežne vojaške vaje pod imenom 'Pravična misija 2025', ki so bile usmerjene proti Tajvanu. Kljub spravljivemu tonu o sorodstvenih vezeh Peking še naprej stopnjuje pritisk na otok, kar vključuje tako vojaško ustrahovanje kot tudi pravno preganjanje tajvanskih politikov, ki zagovarjajo neodvisnost. Tajvanska stran te izjave ocenjuje kot ponavljanje starih ideoloških vzorcev, ki ne upoštevajo realnosti na terenu in želja tajvanskega ljudstva.

Kitajska je uvedla dodatne trgovinske ukrepe proti Japonski, vključno s preiskavo uvoza diklorosilana in prepovedjo izvoza nekaterih redkih zemeljskih elementov. Ta poteza je bila odgovor na izjave japonskega premierja glede Tajvana in je še poslabšala odnose med državama.

Nacionalna meteorološka služba je v petek izdala opozorila o močnem vetru za različne okraje v zvezni državi New York, ki veljajo med 7. in 22. uro. Opozorilo o močnem vetru z sunki do 72 km/h je bilo izdano za okraje Oneida, Yates, Seneca, Cayuga, Onondaga, Steuben, Schuyler in Madison. Dodatno opozorilo, tokrat o močnem vetru s sunki do 96 km/h, pa je bilo izdano za severni Erie ter okraje Niagara, Orleans, Monroe, Genesee in Wyoming. Opozorilo o močnem vetru s sunki do 80 km/h velja tudi za okraje Wayne, Cayuga, Oswego, Livingston, Ontario, Cattaraugus in Allegany.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je izjavil, da kitajske vojaške vaje niso osamljen dogodek, temveč del širše strategije širitve avtoritarne oblasti, ki ogroža globalno stabilnost, medtem ko je predsednica Kuomintanga Zheng Liwen ponovila poziv k sprejemu konsenza iz leta 1992 in obljubila udeležbo na novoletni slovesnosti pred predsedniško palačo. Zheng Liwen je izrazila upanje, da bo Kitajska prenehala z vojaškimi aktivnostmi in da bo vlada pod vodstvom DPP sprejela konsenz iz leta 1992 in se uprla tajvanski neodvisnosti.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je v nedeljo osebno nadzoroval vojaško vajo s hipersoničnimi raketami, ki so bile izstreljene iz okrožja Ryokpho v Pjongjangu. Po poročanju državne tiskovne agencije KCNA so rakete preletele razdaljo 1000 kilometrov v smeri severovzhoda in uspešno zadele tarče ob vzhodni obali države. Kim je ob tem poudaril nujnost krepitve jedrskega odstraševanja in priprave sil na dejanske vojne razmere, kar je utemeljil s trenutno geopolitično krizo ter zapletenimi razmerami v mednarodni skupnosti. Preizkus se je odvil v času povečanih napetosti, saj je Pjongjang pred tem ostro obsodil ameriške napade na Venezuelo in jih označil za kršitev suverenosti te države. Istočasno se je predsednik Južne Koreje Lee Jae Myung v Pekingu mudil na uradnem državniškem obisku pri kitajskem predsedniku. Tovrstno stopnjevanje raketnih dejavnosti v regiji nadaljuje trend kaže razkazovanja moči, s katerim želi Severna Koreja v mednarodnem okolju potrditi svojo praktično jedrsko moč in odzivnost svojih raketnih sil na zunanje pritiske. Dogodek je neposredno povezan s predhodnimi preizkusi, vključno z decembrsko izstrelitvijo križarskih raket, kar kaže na sistematičen razvoj njihovega arzenala.

Poslanka DPP Lin Yijin je zanikala, da bi umaknila predlog sprememb Zakona o odnosih med ljudmi z obeh strani ožine, ki predvideva izbris formulacije "pred ponovno združitvijo države" in "regije", ter pozvala KMT, naj preneha širiti lažne novice. Skupina KMT v parlamentu je odgovorila, da obstaja pisni zapis predloga in da si DPP ne upa priznati svojih dejanj. Zheng Liwen, predsednica KMT, je dejala, da je težava v miselnosti predsednika Laija, ki ne spoštuje zakonov, ki jih je sprejel parlament.

Kitajska ljudska armada je dan po zaključku Foruma dveh mest (Twin City Forum) sprožila obsežne vojaške vaje v okolici Tajvana, ki so vključevale tudi streljanje z ostrim strelivom dolgega dosega. Tajvanska opozicijska svetnica Jian Shu-pei je ostro kritizirala tajpejskega župana Jiang Wan-ana, češ da je Kitajska darilo v obliki pand uporabila za pomiritev politikov, medtem ko sočasno izvaja vojaško ustrahovanje prebivalstva. Po navedbah strateških strokovnjakov so vaje z imenom 'Pravična misija' politično motivirane in nimajo mednarodnopravne legitimnosti. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je Kitajska danes izvedla daljinsko raketno streljanje, kar tajvanski politiki označujejo za neposreden poskus destabilizacije demokratične družbe. Govornica Demokratične progresivne stranke (DPP) Han Ying je poudarila, da se Peking poslužuje starih metod ustrahovanja, ki so tokrat improvizirane in usmerjene proti suverenosti otoka. Odnosi med Tajpejem in Pekingom ostajajo na najnižji točki, saj Kitajska stopnjuje vojaško prisotnost v Tajvanski ožini kot odgovor na politične dejavnosti na otoku.

Kitajska vojska je drugi dan obsežnih vojaških manevrov v bližini Tajvana izvedla simulacijo popolne blokade otoka, pri čemer je uporabila bojne rakete, bombnike in mornariška plovila. Poveljstvo vzhodnega krila kitajske vojske je potrdilo, da so vaje z uporabo pravega streliva potekale na petih lokacijah v morju in zračnem prostoru okoli otoka ter vzdolž kitajske obale. Poleg raketnega obstreljevanja je Kitajska v operacijo vključila tudi nove amfibijske jurišne ladje, kar kaže na povečano pripravljenost za morebitno invazijo. Operacija, ki so jo kitajske oblasti pospremile z objavo propagandnih videoposnetkov, je bila usmerjena v urjenje mornariških in letalskih enot za osamitev otoka od preostalega sveta. Tajvanske oblasti in mednarodni opazovalci so dejanja označili za stopnjevanje napetosti v regiji, medtem ko Peking vaje utemeljuje kot nujno opozorilo separatistom. Manevri so se zaključili v večernih urah po lokalnem času, vendar ostajajo odnosi med stranema na najnižji točki v zadnjih desetletjih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v telefonskem pogovoru z japonsko premierko Sanae Takaiči slednjo povabil na uradni obisk v Združene države Amerike, ki bo predvidoma potekal spomladi. Voditelja sta v 25-minutnem pogovoru potrdila voljo za krepitev sodelovanja na področjih gospodarstva in varnosti, s posebnim poudarkom na stabilnosti v indo-pacifiški regiji. Do povabila prihaja v obdobju povečanih diplomatskih napetosti med Tokiem in Pekingom, ki so se zaostrile po lanskih izjavah premierke Takaičijeve o morebitnem vojaškem posredovanju Japonske v primeru kitajskega napada na Tajvan. Trumpovo vabilo predstavlja nadaljevanje njunega tesnega sodelovanja, ki se je začelo oktobra 2025, ko sta državi podpisali strateški sporazum o oskrbi z redkimi zemeljskimi elementi, da bi zmanjšali odvisnost od Kitajske. Čeprav je Trump v preteklosti Takaičijevo svetoval k previdnosti pri provociranju Pekinga, trenutna koordinacija obiskov — vključno s Trumpovim napovedanim aprilskim potovanjem na Kitajsko — kaže na intenzivno ameriško diplomatsko posredovanje v regiji. Strani sta se dogovorili, da bodo podrobnosti spomladanskega obiska uskladile v prihodnjih tednih.

Kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek je na začetku leta 2026 predstavilo novo tehnično dokumentacijo, ki uvaja metodo Manifold-Constrained Hyper-Connections (mHC). Ta arhitekturni premik je zasnovan za povečanje stroškovne učinkovitosti pri urjenju velikih modelov umetne inteligence, s čimer želi podjetje ostati konkurenčno ameriškim tekmecem, ki imajo dostop do večjih računskih zmogljivosti. Metoda mHC predstavlja poskus optimizacije procesov, ki bi omogočili razvoj zmogljivejših sistemov z manj finančnimi sredstvi. Istočasno je podjetje Notion AI razkrilo uspeh svoje tretje generacije programske opreme, ki temelji na poenostavitvi umetne inteligence. Namesto kompleksnih kodnih shem in obsežnega programiranja so se usmerili k preprostim pozivom in uporabniku prijaznim formatom, kar je privedlo do znatnega izboljšanja zmogljivosti njihovih prilagodljivih AI agentov. Ta pristop dokazuje, da lahko zmanjšanje abstrakcije v programskem inženiringu vodi do hitrejšega sprejetja tehnologije med končnimi uporabniki. Na področju obrambe pa so letalske sile Združenih držav Amerike objavile nove načrte za razvoj sodelovalnih bojnih letal (CCA). Generalmajor Joseph Kunkel je pojasnil, da bodo te platforme delovale kot večnamenski sistemi, sposobni izvajati različne misije za ohranjanje zračne premoči. Namesto ozko specializiranih naprav se vojska usmerja k fleksibilnim in prilagodljivim rešitvam, ki bodo odgovarjale na razvijajoče se grožnje v prihodnjih spopadih.

Kitajska trditev o posredovanju med Indijo in Pakistanom med majskim konfliktom je sprožila odzive. Indijska opozicijska stranka Kongres je izrazila zaskrbljenost in zahtevala pojasnila glede kitajskih trditev o pomoči pri posredovanju premirja. Ayaz Sadiq, govorec pakistanskega parlamenta, in indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar sta se rokovala v Dhaki, kar je prvi kontakt na visoki ravni med državama po majskem konfliktu.

Kitajsko tehnološko podjetje ByteDance je za leto 2026 pripravilo ambiciozen načrt za nakup procesorjev za umetno inteligenco (AI) v vrednosti 100 milijard juanov oziroma približno 14 milijard ameriških dolarjev. Glavnina teh sredstev bo namenjena strojni opremi ameriškega proizvajalca Nvidia, zlasti modelu H200, ki predstavlja vrhunec trenutne ponudbe za obdelavo kompleksnih algoritmov. Načrtovana poraba v letu 2026 pomeni znatno povečanje glede na leto 2025, ko je podjetje za te namene predvidelo 85 milijard juanov. Kljub temu da ima ByteDance lastno ekipo za načrtovanje čipov z več kot tisoč zaposlenimi, njihovi izdelki še ne dosegajo zmogljivosti Nvidijine strojne opreme, kar podjetje sili v odvisnost od ameriškega dobavitelja. Izvedba posla je tesno povezana s politiko Washingtona in Pekinga. Administracija predsednika Trumpa je nedavno odobrila izvoz čipov H200 na Kitajsko pod posebnim licenčnim režimom, kar predstavlja velik preobrat v primerjavi s prejšnjimi strogimi omejitvami. Vendar pa Peking uradne odobritve za nakupe s strani kitajskih podjetij še ni podal, saj obstajajo indici, da želi Kitajska z omejevanjem uvoza zaščititi in spodbuditi razvoj domače polprevodniške industrije. Zaradi izjemnega povpraševanja, ki presega dva milijona enot, se je Nvidia za pomoč pri proizvodnji že obrnila na tajvanskega partnerja TSMC, saj trenutne zaloge znašajo le okoli 700.000 čipov.

Poslanka vladajoče stranke DPP Lin Yi-chin je umaknila predlog spremembe Zakona o odnosih med Tajvanom in Kitajsko, ki bi spremenil ime zakona in izbrisal omembo "pred združitvijo države". Podpredsednik KMT Xiao Xucen je napovedal, da bo predsednik Lai Ching-te zaostril odnose s Kitajsko s sodnimi postopki proti opozicijskim poslancem, da bi DPP pridobil večino v parlamentu.

Predsednik Lai Čing-te je v novoletnem nagovoru znova izpostavil nujnost obrambe Tajvana, na kar se je odzval kitajski Urad za tajvanske zadeve, ki je nagovor označil za spodbujanje nasprotovanja in separatistične retorike. Medtem je premier卓榮泰 izrazil upanje na hitro obravnavo proračuna, zakona o posebnih obrambnih ukrepih in predloga zakona o finančni porazdelitvi v parlamentu, omenil pa je tudi načrte za prihodnje izobraževalne razvojne račune za otroke in mladostnike.鄭麗文 se je udeležila novoletne slovesnosti國民黨 in pozvala k sodelovanju in preseganju razlik med strankami.

Severna Koreja je v zgodnjih jutranjih urah izstrelila več balističnih raket v Japonsko morje, kar predstavlja prvo tovrstno provokacijo v letošnjem letu. Po podatkih združenega načelstva štabov južnokorejske vojske so rakete, izstreljene iz bližine Pjongjanga, preletele približno 900 kilometrov, preden so padle v vodo zunaj japonskega izključnega ekonomskega območja. Dogodek se je zgodil le dva meseca po zadnjem preizkusu balističnih raket kratkega dosega, ki ga je Pjongjang izvedel 7. novembra lani. Izstrelitev sovpada z začetkom državniškega obiska južnokorejskega predsednika Leeja na Kitajskem, kjer naj bi se s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom pogovarjal o denuklearizaciji Korejskega polotoka. Analitiki ocenjujejo, da gre za premišljeno dejanje, s katerim želi severnokorejski režim uveljaviti svojo prisotnost pred vrhom v Pekingu. Hkrati je do izstrelitve prišlo neposredno po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump objavil novico o odstavitvi venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar nakazuje na poskus Severne Koreje, da Združenim državam Amerike pokaže svojo vojaško premoč v primerjavi z drugimi nasprotnicami Washingtona. Urad predsednika Južne Koreje je ostro obsodil dejanje kot kršitev resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov in zahteval takojšnjo prekinitev vseh provokacij. Obveščevalne službe Južne Koreje in ZDA v sodelovanju z Japonsko trenutno izvajajo podrobno analizo tehničnih specifikacij izstreljenih projektilov, medtem ko vojska ostaja v stanju visoke pripravljenosti.

Kitajska vzhodna bojna cona je izvedla obsežne vaje z bojnim streljanjem v zračnem in pomorskem prostoru okoli Tajvana. Vaje so vključevale simulacije napadov na morju in v zraku, pa tudi protipodmorniško bojevanje. Izvedli so dve raketni obstreljevanji s 27 raketami dolgega dosega iz province Fujian na severno in južno vadbeno območje blizu Tajvana. Rakete so padle blizu 24 navtičnih milj od tajvanskega ozemlja. Vojaške vaje so se začele ob 8. uri zjutraj in trajale 10 ur.

Kitajska ljudska armada je v okviru obsežnih vojaških vaj z naslovom "Pravična misija 2025" objavila serijo propagandnih videoposnetkov, s katerimi stopnjuje psihološki pritisk na Tajvan. Vzhodno poveljstvo kitajske vojske je izdalo videospot z naslovom "Ukrepi za prevzem oblasti", v katerem prikazujejo napredne vojaške zmogljivosti, vključno s taktikami za uničenje ključnih tarč in popolno nevtralizacijo sovražnikovih sil. Besedila pesmi v videoposnetkih neposredno opozarjajo, da bodo tisti, ki se zanašajo na tuje sile za dosego neodvisnosti Tajvana, tarča kitajskih raketnih sistemov Dongfeng. Propagandna kampanja dopolnjuje dejanske vojaške manevre v okolici otoka, ki so se začeli konec decembra 2024. Kitajski vojaški blogerji in uradni kanali izpostavljajo zmogljivosti za hitro uničenje tajvanskih obrambnih sistemov, kot so mobilni raketometi HIMARS. Gre za usklajen napad, ki združuje vojaško silo s t.i. "kulturnim bojem", s katerim Peking poskuša demoralizirati tajvansko prebivalstvo in oblasti v Tajpeju, hkrati pa mednarodni javnosti sporoča svojo pripravljenost na morebitno uporabo sile.

Litovsko zunanje ministrstvo je ponovno izrazilo zaskrbljenost zaradi kitajskih vojaških vaj okoli Tajvana in pozvalo, naj se ne ruši obstoječe stanje. Tajvanski zunanji minister Lin Chia-lung je pozdravil podporo Litve in poudaril skupne demokratične vrednote in stališče glede stabilnosti v Tajvanski ožini.

Tajvanska vojska je v torek opozorila javnost na obsežen val kitajskih dezinformacij, ki se širijo po spletu med potekajočimi kitajskimi vojaškimi vajami v okolici otoka. Oblasti v Tajpeju so državljane pozvale, naj ne nasedajo lažnim trditvam, katerih namen je spodkopavanje morale prebivalstva in širjenje nezaupanja v obrambne sile. Vojaško vodstvo poudarja, da Peking uporablja hibridne metode delovanja, s katerimi želi vplivati na javno mnenje v času povečanih napetosti. Istočasno je Japonska preko diplomatskih poti Kitajski izrazila resno zaskrbljenost zaradi vojaških aktivnosti v bližini Tajvana. Japonski uradniki so poudarili, da stabilnost v Tajvanski ožini neposredno vpliva na regionalno varnost, vključno z varnostjo japonskega otočja. Stopnjevanje vojaške prisotnosti v regiji povečuje tveganje za nenamerne incidente, kar povzroča nemir med zavezniki v indopacifiški regiji.

Opozicijski poslanci so že petič zapored blokirali predlog obrambnega proračuna v parlamentu. Jiang Qichen je poudaril, da opozicija ne nasprotuje proračunu za obrambo, vendar želi podrobnejšo razlago. Medtem je Luo Wenjia izjavil, da je Kitajska že "oprala KMT v rdeče" in da je vodstvo stranke pod vplivom Kitajske. Poleg tega naj bi spremembe zakona o strankarskem premoženju omogočile tudi rešitev za Združenje žensk. Ke Wenzhe naj bi se srečal s člani zakonodajnega telesa, da bi spodbudil spremembe zakona o reproduktivni medicini.

Tajvansko ministrstvo za notranje zadeve je v luči naraščajočih varnostnih tveganj in vse močnejšega pritiska Kitajske sprejelo nove predpise, ki omejujejo potovanja visokih uradnikov in javnih uslužbencev na kitajsko celino. Z novim letom bodo morali politični funkcionarji, župani in uslužbenci, ki delujejo na področju nacionalne varnosti, upoštevati strožje pogoje pri uveljavljanju pravice do obiska sorodnikov ali udeležbe na pogrebih. Dovoljena stopnja sorodstva za takšne obiske se bo s sedanjega četrtega kolena znižala na tretje koleno. Odločitev je odziv na pogoste primere nezakonitih pridržanj in zasliševanj tajvanskih državljanov s strani kitajskih oblasti ter povečanega tveganja za osebno varnost javnih uslužbencev. Sprememba pravilnika o vstopu na ozemlje celinske Kitajske za javne uslužbence in osebe s posebnim statusom je bila uradno objavljena v decembru, veljati pa bo začela s 1. januarjem 2026. Ukrep odraža širšo strategijo tajvanske vlade za zaščito nacionalnih interesov in omejevanje možnosti za kitajsko infiltracijo.

Tajvansko obrambno ministrstvo je v soboto, 2. februarja, sporočilo, da so v zadnjih 24 urah v bližini otoka zaznali šest ladij kitajske mornarice, eno javno plovilo ter dva kitajska balona. Balona sta bila opažena v petek zvečer; prvi približno 93 navtičnih milj severozahodno od mesta Keelung, drugi pa 92 navtičnih milj jugozahodno od mesta Taichung. Kitajska plovila so se gibala v morju okoli Tajvanske ožine, kar predstavlja nadaljevanje pritiska Pekinga na otok. Tajvanske oborožene sile so na dejavnosti odgovorile z aktivacijo svojih sistemov. Za spremljanje in odzivanje na gibanje kitajskih sil so uporabili lastna letala, ladje ter obalne raketne sisteme. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti, ko Kitajska redno izvaja vojaške manevre v okolici otoka, ki ga obravnava kot del svojega ozemlja. Tajvanska stran je poudarila, da razmere pozorno spremlja in da so njihove enote pripravljene na ustrezno ukrepanje v primeru dodatnih provokacij.

Vzhodno poveljstvo kitajske ljudske osvobodilne vojske (PLA) je v ponedeljek izvedlo obsežne bojne vaje in patrulje v zračnem prostoru ter vodah severno in jugozahodno od Tajvanske ožine. V operaciji so sodelovali rušilci, fregate, lovska letala, bombniki in brezpilotni zrakoplovi, ki so v usklajevanju z raketnimi enotami dolgega dosega izvajali simulacije napadov na pomorske cilje. Po navedbah tiskovnega predstavnika poveljstva, višjega polkovnika Shi Yija, so bile vaje osredotočene na izvajanje natančnih napadov in preverjanje odzivnosti sil. Posebne bombniške skupine so izvedle patrulje bojne pripravljenosti na odprtem morju vzhodno od otoka, pri čemer so simulirale vdore na dolge razdalje. Od 29. decembra so kitajske pomorske in zračne sile stopnjevale svojo prisotnost v neposredni bližini Tajvana, pri čemer so se plovila in letala otoku približevala iz različnih smeri. Namen teh manevrov je po uradnih navedbah testiranje sposobnosti enot za hitre premike in vzpostavitev bojne formacije v kriznih razmerah.

Kitajski državni mediji so objavili satelitske posnetke doma in delovnega mesta poslanca Shen Pao-yanga, kar je sprožilo ostro obsodbo tajvanskih uradnikov. Ministrstvo za digitalni razvoj je dejanje označilo za spletno nasilje in digitalno prisilo, minister za nacionalno varnost Wu Chao-hsieh pa je potezo označil za bolno in odvratno obliko čezmejne represije, ki presega sprejemljive družbene meje. Chen Chao-Tzu je dodal, da dejanje krši mednarodne konvencije o človekovih pravicah in predstavlja izziv tajvanski suverenosti.

V stranki KMT poteka boj za nominacijo za župana okraja Changhua leta 2026, pri čemer je Xie Yifeng izjavila, da jo je strankarsko vodstvo pozvalo h kandidaturi. Druga dva kandidata, Ke Chengfang in Hong Rongzhang, sta se odzvala na to izjavo. Pojavile so se tudi govorice, da bi lahko njen brat, predsednik okrajnega sveta Xie Dianlin, prav tako kandidiral, vendar naj bi se odločil za drugo pot. V okraju Nantou se je stranka DPP odločila, da bo za izziv županu Xu Shuhua imenovala zobozdravnika Wen Shizhenga. Poleg tega je He Qisheng napovedal kandidaturo za župana okraja Hualien na listi stranke KMT, medtem ko Yu Shuzhen poudarja, da ne gre za nasledstvo.

Po tem, ko je bila Guan Biling, predsednica Sveta za morske zadeve, kritizirana zaradi večerje s častniki obalne straže med kitajsko vojaško operacijo 'Pravična misija-2025', se je opravičila in prevzela odgovornost. Opozicijska stranka Kuomintang (KMT) je zahtevala, da prevzame politično odgovornost. Medtem ko jo je zeleni tabor branil, je poslanec Zhong Jia-bin dejal, da je to dejanje kognitivnega vojskovanja.

Na televizijskem soočenju za nominacijo kandidata za župana mesta Kaohsiung leta 2026 sta kandidata iz vrst DPP predstavila svoje vizije. Poslanec Hsu Chih-chieh je obljubil, da bo Kaohsiung postal tajvansko središče za umetno inteligenco z razvojem aplikacije "APP osebni asistent" za mesto, ter napovedal tri glavne usmeritve na področju izobraževanja. Poslanka Chiu Yi-ying je poudarila svoje sposobnosti povezovanja in se predstavila kot najmočnejša "mama kura", ki bo pripeljala Kaohsiung do zmage.

Po preštetih 95% glasov je stranka Vetevendosje Albina Kurtija prejela 49,83% glasov na parlamentarnih volitvah na Kosovu. Zaradi teh rezultatov ima stranka veliko verjetnost, da bo oblikovala vlado. Kurti je zmago označil za zgodovinsko in napovedal, da bo iskal zaveznike za oblikovanje vlade.

Predstavniki tajvanskih zasebnih podjetij so obiskali bazo obalne straže v pristanišču Taichung, da bi izrazili hvaležnost osebju, ki je med nedavnimi kitajskimi vojaškimi manevri neprekinjeno varovalo državno suverenost. Delegacijo sta vodila Huang Zhu, predsednik podjetja Dahan Maritime Engineering, in Bai Chongxian, podpredsednik flote prijateljev obalne straže. Poudarila sta ključno vlogo obalne straže pri izvajanju zakonov na morju, reševalnih akcijah in zagotavljanju pomorskih storitev v času povečanih napetosti. Obisk se je odvil neposredno po zaključku obsežnih kitajskih vojaških vaj z imenom 'Pravična misija-2025', ki so potekale v neposredni bližini otoka. Tajvanska podjetja so s to gesto želela okrepiti moralo pripadnikov obalne straže, ki so bili zaradi kitajskih provokacij v stanju polne pripravljenosti. Dogodek odraža notranjo solidarnost tajvanske družbe in podporo obrambnim strukturam v luči ponavljajočih se pritiskov s strani Pekinga, ki v regiji stopnjuje vojaško prisotnost.

V Tajvanu se je politično dogajanje v luči prihajajočih lokalnih volitev leta 2026 močno zaostrilo. Vladajoča Demokratična progresivna stranka (DPP) in opozicijski Kuomintang (KMT) sta začela z intenzivnim pozicioniranjem kandidatov za ključne županske in lokalne položaje. V mestu Taichung so se dejavnosti okrepile s strani poslanke He Xin-chun (DPP) in podpredsednika parlamenta Jiang Qichena (KMT), medtem ko se v okrožju Nantou omenja zobozdravnik Wen Shizheng kot potencialni adut za izziv trenutni županji Xu Shuhua. Notranja trenja so bila opazna tudi v嘉義 (Chiayi), kjer je poslanec Cai Yi-yu kritiziral svojega tekmeca Huanga Rong-lija zaradi domnevnih povezav s strankarskimi odpadniki. Obenem se v zakonodajnem dvoru odvija razprava o predlaganih spremembah civilnega zakonika, ki bi po vzoru Južne Koreje uvedle t.i. »obdobje razmisleka« pred ločitvijo. Namen predloga je znižati stopnjo ločitev, vendar so mnenja poslancev deljena. Medtem ko nekateri člani KMT predlog podpirajo kot sredstvo za stabilizacijo družin, so v DPP zadržani in poudarjajo pomen varovanja individualnih pravic in svobodne volje posameznikov. Politično ozračje ostaja napeto tudi zaradi preteklih sporov glede obrambnega proračuna in nadzora nad potovanji politikov na Kitajsko, kar še dodatno polarizira javni prostor.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je obiskal Kitajsko, da bi okrepil vezi med državama v času naraščajočih napetosti med Kitajsko in Japonsko glede Tajvana. Kitajska in Južna Koreja sta se zavezali k spodbujanju trgovine in varovanju regionalne stabilnosti. Obisk je potekal v senci severnokorejskih provokacij.

Britansko ministrstvo za promet je napovedalo obsežne spremembe cestnoprometne zakonodaje, ki vključujejo podelitev novih pooblastil lokalnim oblastem za prepoved parkiranja na pločnikih. Nova pravila bodo občinam omogočila uvajanje splošnih prepovedi na celotnih območjih, s čimer se odpravlja zamuden postopek pridobivanja dovoljenj za vsako ulico posebej. Ukrep je namenjen predvsem izboljšanju varnosti in dostopnosti za invalide na vozičkih ter starše z otroškimi vozički, voznike pa ob kršitvah čakajo globe v višini do 100 funtov. Poleg parkiranja nova strategija za varnost v cestnem prometu prinaša strožje pogoje za mlade voznike in spremembe pri licenciranju taksi služb. Vlada pod vodstvom laburistov uvaja obvezno obdobje učenja, ki bo trajalo od tri do šest mesecev, preden bodo kandidati lahko opravljali praktični del vozniškega izpita. Hkrati se načrtuje drastično zmanjšanje števila organov za izdajo licenc taksistom s trenutnih 263 na 70, s čimer želijo preprečiti delo voznikov zunaj njihovih matičnih območij in izboljšati varnost potnikov. Zakonodajni sveženj vključuje tudi strožja pravila glede uporabe varnostnih pasov v vseh vrstah vozil, vključno z avtobusi, ter napoved regulacije e-skirojev. Posebno pozornost vzbuja predlog o odpravi šestmesečnega zakonskega roka za pregon prekrškov, ujetih na kamere za hitrost, kar pomeni, da bi vozniki lahko prejeli kazni tudi več let po storjenem prekršku. V Londonu pa župan Sadiq Khan nadaljuje z načrti za popolno zaprtje ulice Oxford Street za avtomobilski promet, ki naj bi postala izključno cona za pešce.

Severna Koreja je v nedeljo izstrelila več balističnih raket v smeri Japonskega morja, kar je povzročilo takojšen odziv Seula in mednarodne skupnosti. Provokacija se je zgodila ravno v času, ko je južnokorejski predsednik Lee Jae-myung prispel v Peking na uradno srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Urad za nacionalno varnost v Seulu je pod vodstvom namestnika svetovalca Lima Jong-deuka nemudoma sklical izredni sestanek, na katerem so analizirali stanje pripravljenosti in obsodili dejanja Pjongjanga. Izstrelitev raket se je odvila v kompleksnem mednarodnem okolju, le nekaj ur po ameriškem napadu na Venezuelo, kar še dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Južnokorejska stran je Severno Korejo pozvala k takojšnji prekinitvi provokacij, ki spodkopavajo stabilnost na Korejskem polotoku. Dogodek sledi nedavnim napetostim zaradi krepitve vojaškega sodelovanja med Seulom in Washingtonom, kar Pjongjang sistematično označuje za neposredno grožnjo svoji suverenosti. Analitiki ocenjujejo, da je bil tajming izstrelitve skrbno izbran, da bi zasenčil diplomatska prizadevanja predsednika Leeja na Kitajskem, ki velja za ključno zaveznico Severne Koreje.

Priznani ameriški finančnik in vlagatelj Jim Rogers je v celoti izstopil iz ameriškega in ruskega delniškega trga, svoje naložbe pa usmeril v uzbeško gospodarstvo. Rogers je svojo odločitev utemeljil s pričakovanjem konca najdaljšega obdobja rasti v zgodovini ameriških borz, ki traja od leta 2009, in opozoril na neizogibno tržno korekcijo, ki bi lahko prizadela svetovne borze. Čeprav priznava, da je ameriške delnice morda prodal nekoliko prezgodaj, meni, da je trenutni cikel rasti blizu svojega zaključka. Strateg se je odločil za nakup skoraj vseh razpoložljivih vrednostnih papirjev na borzi v Taškentu, kjer trenutno kotira 85 podjetij iz različnih sektorjev, vključno z bančništvom ter naftno in plinsko industrijo. Poleg kapitalskih naložb Rogers zaupa tudi uzbeški nacionalni valuti sum, pri čemer svojih valutnih tveganj ni zavaroval. Njegov trenutni naložbeni portfelj poleg uzbeških naložb obsega le še določene kitajske delnice, predvsem letalskih prevoznikov Air China in China Eastern. Rogers je zanimanje za Uzbekistan kazal že leta 2021, vendar je šele zdaj izvedel popolno prestrukturiranje svojega premoženja. Njegova poteza odraža širše skeptično stališče do zahodnih trgov in iskanje priložnosti na nastajajočih trgih v Srednji Aziji, kjer vidi večji potencial za dolgoročno rast ob nižjih vstopnih vrednotenjih. Pri tem poudarja, da se v prihodnje ne izključuje niti izstop iz kitajskih naložb, če bi ti trgi postali pregreti.

Proizvajalec električnih vozil GreenPower Motor Company je z državo Nova Mehika sklenil dogovor o vzpostavitvi novega proizvodnega obrata in sedeža podjetja v Združenih državah Amerike. Investicija v kraju Santa Teresa bo po ocenah prinesla 200 milijonov dolarjev gospodarskega učinka in ustvarila več kot 340 novih delovnih mest. Projekt vključuje proizvodnjo srednje težkih in težkih električnih vozil, namenjenih tovornemu prometu, šolskim prevozom in potniškemu tranzitu. Država Nova Mehika je podjetju v okviru spodbujanja gospodarstva dodelila finančne spodbude v višini približno 15 milijonov dolarjev, kar vključuje 5 milijonov dolarjev nepovratnih sredstev LEDA ter 9,6 milijona dolarjev davčnih olajšav za ustvarjanje delovnih mest. Odločitev podjetja za to lokacijo temelji na ugodnem ekosistemu za električna vozila, statusu cone za zunanjo trgovino v Santa Teresi ter močni finančni podpori države. Ameriški senator Martin Heinrich je ob napovedi poudaril, da partnerstvo predstavlja pomemben korak h krepitvi domačih dobavnih verig in konkurenčnosti v prihodnosti transporta. Nova tovarna bo poleg proizvodnje služila tudi kot center za servisiranje in operativne dejavnosti podjetja, kar bo prispevalo k čistejšemu zraku in tehnološkemu razvoju celotne regije.

Predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru poudaril nujnost tajvanske obrambne varnosti, na kar se je odzval kitajski Urad za tajvanske zadeve (Guotai Ban) z obtožbo, da spodbuja separatistične ideje in nasprotovanje med Tajvanom in Kitajsko. Xi Jinping je v svojem novoletnem govoru omenil 80. obletnico zmage v protijaponski vojni in ustanovitev spominskega obeležja za osvoboditev Tajvana.

Predsednik Ši Džinping je v novoletnem nagovoru obljubil blaginjo za vse in pozval k okrepitvi prizadevanj za spodbujanje gospodarske rasti ter tehnološkega napredka. Poudaril je tudi neustavljivo ponovno združitev s Tajvanom in izpostavil dosežke Kitajske na področju umetne inteligence.

Kitajska je prvič prikazala izstrelitev hiperzvočne protiladijske rakete YJ-20 z rušilca tipa 055 »Usi«. Raketo so izstrelili s pomočjo metode »hladnega izstrelitve« iz enega od vertikalnih lanserjev.

Tajvanska nacionalna varnostna agencija (NSB) je v najodmevnejšem poročilu za leto 2025 razkrila, da so kitajski hekerji v preteklem letu dnevno izvedli povprečno 2,63 milijona kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Gre za 6-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej, pri čemer so oblasti zaznale največji porast vdorov v energetski sektor, kjer se je število incidentov povečalo za desetkrat. Obveščevalni podatki kažejo na neposredno korelacijo med stopnjevanjem digitalnih vdorov in vojaškimi aktivnostmi kitajske ljudske vojske v okolici otoka, vrhunec pa so napadi dosegli v obdobju okoli obletnice predsedniške inauguracije maja lani. Zaradi naraščajočih groženj sta tajvanski ministrstvi za digitalni razvoj in gospodarstvo že začeli izvajati okrepljene varnostne protokole. Ministrstvo za digitalni razvoj je napovedalo širitev specializirane enote za varovanje kritične infrastrukture z obstoječih 20 na 120 strokovnjakov. Hkrati ministrstvo za gospodarstvo pospešeno uvaja načrte za večjo odpornost električnega omrežja, saj kitajske taktike postajajo vse bolj izpopolnjene in vključujejo raznolike metode vdorov, namenjene destabilizaciji ključnih državnih sistemov.

Tajvanski okrožni svetnik Cai Zheng-yi, znan pod vzdevkom "Rain Brush" in že obsojen zaradi vpletenosti v nameščanje izidov v poklicnem bejzbolu, je bil ponovno obtožen. Tokrat ga obtožujejo vodenja mednarodne mreže za pranje denarja s kitajsko ženo Tang. V štirih letih naj bi oprala kar 225 milijard tajvanskih dolarjev. Caija so aretirali ob poskusu pobega iz države. Tožilstvo ga obtožuje organiziranega kriminala.

Kitajska vojska je v okolici Tajvana nadaljevala obsežne vojaške vaje, v okviru katerih je izstrelila več raket ter v neposredno bližino otoka napotila več deset lovskih letal in mornariških plovil. Po navedbah tajvanskih oblasti so v zadnjih 24 urah v svojem zračnem in pomorskem prostoru zaznali 130 kitajskih vojaških letal, več kot 20 plovil in en balon. Operacija predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti v regiji, saj Peking s temi manevri stopnjuje pritisk na samoupravni otok. Kitajske sile so v sklopu operacije simulirale blokado otoka, kar predstavlja neposredno nadaljevanje aktivnosti, ki so se začele pred nekaj dnevi. Tajvanske obrambne sile so zaradi povečane prisotnosti kitajske vojaške tehnike v stanju visoke pripravljenosti in pozorno spremljajo gibanje vseh enot. Dogajanje v Tajvanski ožini ostaja ena najbolj kritičnih točk v sodobnih mednarodnih odnosih, saj vključuje interese svetovnih velesil in vpliva na stabilnost pomorskih trgovskih poti.

Kitajska vojna mornarica in plovila obalne straže so se po poročanju tajvanske obalne straže začela umikati iz ozemeljskih voda v okolici otoka. Peking je v preteklem tednu izvajal obsežne vojaške manevre, s katerimi so kitajske sile s pomočjo desetine bojnih letal in ladij skušale simulirati popolno pomorsko blokado Tajvana. Tajpej je kitajske dejavnosti v Tajvanski ožini označil za neuspeh, saj Peking kljub obsežni prisotnosti ni dosegel zastavljenih strateških ciljev. Operacija je vključevala vdore v tajvanske ozemeljske vode, kar je povzročilo visoke napetosti v regiji. Tajvanske oblasti so dejanja Kitajske označile za provokacijo, vendar so obenem poudarile, da se kitajske sile zdaj umikajo proti celini. Gre za enega največjih kitajskih vojaških prikazov moči v zadnjem času, ki se je raztezal od Rumenega morja do zahodnega Pacifika.