Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru ponovil neomajno stališče Pekinga glede vprašanja Tajvana in poudaril, da je združitev domovine zgodovinska nujnost. Xi je v govoru, ki so ga prenašali državni mediji, izjavil, da se vsi Kitajci na obeh straneh Tajvanske ožine morajo zavedati skupnega cilja in sodelovati pri prenovi naroda. Kitajski voditelj je združitev označil za neizbežno, kar stopnjuje retoriko glede statusa otoka, ki ga Kitajska obravnava kot svoje ozemlje. Sporočilo prihaja le dan po zaključku intenzivnih vojaških vaj kitajske vojske v bližini otoka, kar mednarodni opazovalci interpretirajo kot stopnjevanje pritiska na tajvansko administracijo. Nekatera poročila ob tem namigujejo na konkretne časovne okvire, pri čemer se omenja leto 2026 kot ključno za uresničitev teh načrtov. Kljub stopnjevanju napetosti Xi poudarja, da gre za vprašanje nacionalne identitete in usode, ki je po njegovih besedah ni mogoče ustaviti. Tajvanska stran se na te izjave uradno še ni odzvala, vendar so v preteklosti podobne napovedi v Taipei-ju zavrnili kot spodkopavanje regionalnega miru.

Kitajski nacionalni urad za statistiko je poročal, da se je indeks nabavnih menedžerjev (PMI) v predelovalnih dejavnostih decembra zvišal na 50,1 točke, kar predstavlja 0,9 odstotne točke več kot prejšnji mesec. S tem se je kazalnik po osmih zaporednih mesecih krčenja prvič dvignil nad mejo 50 točk, ki razmejuje krčenje od rasti, in dosegel najvišjo raven v zadnjih devetih mesecih. Analitiki porast pripisujejo predvsem povečani proračunski porabi ob koncu leta in okrevanju gradbenega sektorja, ki se je po štirih mesecih prav tako vrnil v območje rasti. Izboljšanje je opaziti tudi v neproizvodnem sektorju, kjer se je indeks poslovne aktivnosti povzpel na 50,2 točke. Kljub spodbudnim decembrskim podatkom je povprečna vrednost indeksa PMI za celotno leto 2025 znašala 49,6 točke, kar ostaja na ravni lanskega leta. Podatki kažejo na okrepljeno zaupanje podjetij, saj je indeks optimizma dosegel najvišjo točko v zadnjih 21 mesecih, kar sovpada s pripravami na začetek novega petletnega gospodarskega načrta.

Kitajski državni mediji in povezani profili na družbenih omrežjih so objavili satelitske posnetke bivališča in delovnega mesta tajvanskega poslanca vladajoče stranke DPP ter strokovnjaka za informacijsko vojskovanje Shen Pujo-yanga. Tajvansko ministrstvo za digitalni razvoj je nemudoma ukrepalo in od tehnoloških velikanov, kot sta Meta in Google, zahtevalo odstranitev spornih vsebin, ki so vključevale tudi neposredne grožnje. Spletne platforme so se na zahtevo odzvale in sporne objave že umaknile. Incident se je dodatno stopnjeval s krajo identitete, saj je poslanka Wu Szu-yao prejela grozilna sporočila, poslana v imenu Shen Pujo-yanga. Tajvanske oblasti te dogodke označujejo za del širše kampanje čezmejne represije, s katero želi Peking ustrahovati demokratično izvoljene predstavnike otoka. Kljub resnosti situacije pa zakonodajni predlogi za obsodbo tovrstnih kitajskih dejavnosti v tajvanskem parlamentu ostajajo v postopku brez končne potrditve.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru za leto 2026 poudaril krepitev kitajskega gospodarstva in ponovil neomajno stališče glede Tajvana. Po njegovih navedbah je kitajsko gospodarstvo v letu 2025 doseglo približno petodstotno rast, s čimer so se okrepile nacionalna obramba, tehnološka moč in splošna blaginja države. Ši je v svojem govoru izpostavil, da se kakovost življenja v kitajskih gospodinjstvih izboljšuje, država pa vztrajno napreduje na poti do celovite modernizacije. Poseben poudarek je predsednik namenil vprašanju Tajvana, pri čemer je dejal, da je ponovna združitev domovine zgodovinska nujnost, ki je ni mogoče ustaviti. Poudaril je globoke sorodstvene vezi med prebivalci na obeh straneh Tajvanske ožine. Mediji so ob tem opozorili tudi na vizualne spremembe kitajskega voditelja skozi leta, saj so uporabniki družbenih omrežij primerjali njegove nastope od leta 2014 dalje. Nagovor prihaja v času, ko Kitajska napoveduje nove naložbene cikle za leto 2026, s katerimi želi ohraniti stabilnost in razvojni zagon kljub globalnim negotovostim.

Wall Street je leto 2025 zaključil blizu rekordnih vrednosti, pri čemer je rast tehnoloških delnic prevladala kljub zaskrbljenosti glede Trumpovih carin. Kljub temu so ameriške delnice v sredo padle, pri čemer je Dow Jones izgubil več kot 300 točk. Samsung je v začetku leta 2026 objavil, da se osredotoča na nov čip HBM4.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung se je v Pekingu srečal s Xi Jinpingom, kjer je kitajska stran zahtevala jasno izjavo o nasprotovanju neodvisnosti Tajvana, na kar naj bi se Južna Koreja izognila hitremu odzivu. Lee Jae-myung je obiskal tudi Šanghaj in poudaril skupno zgodovino odpora proti japonski agresiji. Medtem pa naj bi ZDA širile obseg delovanja ameriških sil v Južni Koreji, da bi se pripravile na morebitne izredne razmere v zvezi s Tajvanom.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je 4. januarja prispel v Peking na svoj prvi štiridnevni državniški obisk na Kitajskem, odkar je junija lani nastopil predsedniški mandat. Med srečanjem s predstavniki korejske diaspore v Pekingu je Lee poudaril, da je Kitajska nepogrešljiva partnerica pri prizadevanjih za mir in ponovno združitev Korejskega polotoka. Obisk se odvija v času povečanih regionalnih napetosti, saj je Severna Koreja ob začetku novega leta izvedla prvi preizkus balistične rakete, kar dodatno poudarja pomen usklajevanja med Seulom in Pekingom glede varnostnih vprašanj. Predsednik Lee se bo med obiskom srečal s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom, s katerim bosta obravnavala vprašanja dvostranskega sodelovanja in stabilnosti v regiji. Čeprav so se odnosi med državama v zadnjem desetletju spopadali z upadom naklonjenosti v južnokorejski javnosti, kitajska stran obisk ocenjuje kot ključno priložnost za krepitev partnerstva med sosednjima državama. Leejeva diplomacija temelji na prepričanju, da je konstruktiven dialog s Pekingom nujen za zmanjšanje vpliva severnokorejskih provokacij in zaščito gospodarskih interesov Južne Koreje.

V Iranu so ponovno izbruhnili množični protesti, ki jih spremljajo poročila o domnevnem prestopu nekaterih policijskih enot na stran protestnikov. Posnetki, ki krožijo po družbenih omrežjih, prikazujejo stopnjevanje upora proti tamkajšnjim oblastem, medtem ko se varnostne sile soočajo z vse večjim pritiskom nezadovoljnega prebivalstva. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj demonstranti zahtevajo korenite sistemske spremembe in konec represije. Istočasno se na Tajvanu poglablja politični razkol v parlamentu, kjer opozicija zavrača obravnavo državnega proračuna. Takšno ravnanje je sprožilo val kritik v javnosti, saj državljani opozarjajo na negativne posledice za delovanje države in javnih služb. Ankete na ulicah kažejo na naraščajočo jezo nad politiki, ki po mnenju volivcev prejemajo plačo, a ne opravljajo svojega dela, kar ohromlja tajvansko demokracijo v kritičnem času. Na področju zunanje politike pa je tajvanski predsednik Lai Ching-te zavzel neposredno držo pri zaščiti tajvanske suverenosti, kar je sprožilo ostre odzive nekaterih opozicijskih poslancev. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so retorični napadi opozicije v prid kitajskim interesom, saj Kitajsko označujejo za sovražno državo, ki ogroža stabilnost v regiji. Politična razhajanja glede varnostnih vprašanj še dodatno zapletajo notranjo stabilnost otoka.

Kuba je zavrnila namero Združenih držav Amerike o obsežni prodaji orožja Tajvanu, kar ocenjuje kot neposredno grožnjo suverenosti Kitajske ter miru in stabilnosti v regiji. Kubanski minister za zunanje zadeve Bruno Rodríguez je ponovil podporo načelu "ene same Kitajske", pri čemer priznava Tajvan kot neločljiv del kitajskega ozemlja.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v četrtek Peking pozvalo k zadržanosti in prekinitvi vojaškega pritiska na Tajvan. Po navedbah Washingtona kitajske vojaške dejavnosti v regiji po nepotrebnem stopnjujejo napetosti in ogrožajo regionalno stabilnost. Ameriška administracija je poudarila, da tovrstni manevri ne prispevajo k mirnemu reševanju sporov, temveč povečujejo tveganje za morebitne incidente. Najnovejše opozorilo prihaja po tem, ko je Kitajska v zadnjem obdobju znatno okrepila svojo vojaško prisotnost v okolici otoka, vključno z letalskimi in pomorskimi operacijami. Washington je kitajsko stran pozval, naj namesto demonstracije sile izbere pot dialoga. Odnosi med velesilama ostajajo zaostreni, saj Peking Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja, medtem ko ZDA ohranjajo politiko podpore tajvanski samoobrambi in nasprotujejo vsakršnim enostranskim spremembam statusa quo s silo.

Japonski senator kitajskega rodu Ši Hei, član stranke Japonsko združenje za obnovo (Nippon Ishin no Kai), je prek družbenega omrežja X napovedal svoj nameravani obisk Tajvana. Ši Hei, ki mu je Kitajska prepovedala vstop v državo, je v svoji izjavi poudaril, da možnost njegovega nemotenega vstopa na Tajvan služi kot neposreden dokaz, da je otok neodvisna država, ki ni podrejena Pekingu. Po njegovih besedah dejstvo, da kitajske prepovedi ne veljajo na tajvanskem ozemlju, jasno kaže na ločenost obeh entitet. Napovedani obisk prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti v regiji in bi lahko dodatno zaostril odnose med Japonsko in Kitajsko. Ši Hei, ki je znan po svojem kritičnem odnosu do kitajske vlade, s svojo potezo neposredno izziva načelo ene Kitajske, ki ga zagovarja Peking. Njegove izjave, o katerih so poročali tudi mednarodni mediji, kot je Radio France Internationale (RFI), krepijo diplomatski pomen Tajvana kot avtonomne politične entitete v vzhodni Aziji.

Predsednica tajvanske opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Zheng Liwen je v seriji javnih nastopov ostro kritizirala vladajočo Demokratično progresivno stranko (DPP) in pozvala k političnemu poenotenju opozicije pred prihajajočimi lokalnimi volitvami leta 2026. Zhengova je na srečanju v Kaohsiungu izrazila močno podporo lokalnim kandidatkam, med njimi Ko Chih-en za županjo Kaohsiunga in Chang Chia-chun za vodenje okraja Yunlin, pri čemer je izpostavila potrebo po zamenjavi dolgoletne oblasti DPP v južnih regijah države. Poleg kadrovskih vprašanj se je voditeljica KMT odločno odzvala na zakonodajni predlog poslanke DPP Lin Yi-jin, ki predvideva izbris besedne zveze "pred nacionalno združitvijo" iz zakona o odnosih s celinsko Kitajsko. Zhengova je to potezo označila za "zaslon za prekrivanje" neuspehov politikov DPP in javno pozvala predsednika Laija Ching-teja, naj razjasni svoje stališče do vprašanja neodvisnosti Tajvana. Hkrati je potrdila, da komunikacija s stranko Tajvanska ljudska stranka (TPP) glede morebitnega sodelovanja na volitvah poteka nemoteno, kar nakazuje na strategijo oblikovanja enotnega opozicijskega bloka proti vladajoči koaliciji.

V stranki DPP so potekala predvolilna srečanja za nominacijo kandidata za župana okrožja Chiayi. Kandidata sta bila poslanec Cai Yiyu in okrožni svetnik Huang Rongli. Huang Rongli je obljubil, da bo v treh letih odplačal dolg okrožja in v četrtem letu začel izplačevati denar občanom. Prav tako je obljubil brezplačno zdravstveno zavarovanje za starejše od 65 let ter subvencije za kosila in šolnine za učence. Cai Yiyu pa je predstavil strategijo za razvoj okrožja Chiayi v naslednjih desetih letih, s poudarkom na kmetijstvu, industriji, tehnologiji in turizmu.

Predsednica tajvanskega sveta za morske zadeve Kuan Bi-ling se je znašla v središču političnih kritik, potem ko je v javnost prišla novica, da je 31. decembra lani, medtem ko je Kitajska izvajala vojaške vaje v okolici otoka, priredila poslovilni banket za visoke uradnike obalne straže. Dogodek, ki se je odvil v prestižnem lokalu v mestu Kaohsiung, je sprožil številne pomisleke o primernosti ravnanja v času povečane nacionalne ogroženosti. Kuanova je pojasnila, da je bil namen srečanja zahvala dvema uradnikoma za njun prispevek k varnosti na morju, vendar pa kritiki poudarjajo, da bi morali biti ključni kadri v času kitajskih provokacij na svojih položajih. V bran ministrici je stopil njen soprog Hsu Yang-ming, nekdanji podžupan Tainana, ki je poudaril, da uradniki ne morejo popolnoma prekiniti osnovnih življenjskih funkcij, kot je prehranjevanje, kljub t. i. »novi normalnosti« kitajskih pritiskov. Hkrati so se pojavili podatki, da se je ministrica prvi dan vojaških vaj udeležila tudi sestanka o upravljanju onesnaževanja morja, kar je opozicija označila za neustrezno prednostno nalogo glede na resnost vojaške grožnje. Incident je povzročil precejšnjo politično škodo vladajoči stranki DPP na začetku novega leta.

Podpredsednik Sveta za morske zadeve in načelnik tajvanske obalne straže Chang Chung-lung je danes odločno zavrnil kritike opozicije glede uradnega kosila, ki se ga je predsednica sveta Guan Biling udeležila v času kitajskih vojaških vaj konec lanskega leta. Chang je pojasnil, da je šlo za vnaprej načrtovan delovni dogodek v Kaohsiungu, ki so ga izvedli po strokovni oceni stanja. Poudaril je, da na srečanju niso uživali alkohola ali peli, temveč je dogodek služil izključno uradnim namenom. Opozicijske stranke so Guan Bilingovo obtožile neodgovornosti, ker se je 31. decembra 2023, ko je Kitajska izvajala obsežne vojaške manevre »Pravična misija 2025«, udeležila kosila v banketni dvorani. Po besedah Changa je bila odločitev o izvedbi dogodka sprejeta po temeljitem premisleku, stroške v višini približno 70.000 tajvanskih dolarjev pa so krili iz proračuna za uradne dejavnosti. Nekateri uradniki so ob tem namignili, da bi lahko za diskreditacijo predsednice sveta stala kampanja dezinformacij, ki jo domnevno spodbuja kitajski urad za zadeve Tajvana.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2025 izpostavil izjemen tehnološki vzpon države, ki ga zaznamujejo preboji na področju umetne inteligence (UI) in robotike. Kljub ameriškim omejitvam pri izvozu naprednih polprevodnikov so kitajska podjetja, kot je DeepSeek, razvila stroškovno učinkovite modele UI, ki zaobilaze obstoječe sankcije. Ši je poudaril, da je kitajski bruto domači proizvod (BDP) leta 2025 dosegel 140 bilijonov juanov (približno 20 bilijonov dolarjev), s čimer je država izpolnila cilje petletnega načrta in ohranila stabilno petodstotno gospodarsko rast. Na trgu strojne opreme za UI se odvijajo obsežni premiki, saj podjetje ByteDance za leto 2026 načrtuje nakup Nvidijinih čipov H200 v vrednosti 14 milijard dolarjev, kar predstavlja znatno povečanje glede na letošnje investicije. Čeprav je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa odobrila izvoz teh specifičnih procesorjev, Peking formalne odobritve za nakup še ni podal, saj želi zaščititi domačo industrijo polprevodnikov. Hkrati se v tekmo za prevlado na področju pomnilniških čipov HBM4 vrača južnokorejski Samsung, ki po navedbah vodstva podjetja že prejema pozitivne odzive strank glede konkurenčnosti svojih novih produktov, kar signalizira ponovni vzpon tehnološkega giganta v tem ključnem segmentu.

Tajvanska vojska je razkrila posodobljene zmogljivosti svojih lovcev F-16V, ki so opremljeni z naprednimi podvessnimi sistemi za nadzor in ciljanje na dolge razdalje. Strokovnjaki poudarjajo, da bodo sistemi Sniper, IRST (Infrared Search and Track) in MS-110 v prihodnje služili kot strateške oči tajvanskega letalstva. Ti sistemi omogočajo letalom delovanje v vlogah ostrostrelskega merka, opazovalnega stolpa in strateškega nadzora, kar bistveno povečuje odpornost in odzivnost zračne obrambe v primeru morebitnih konfliktov. Objava posnetkov kitajskih vojaških letal, ki so jih s temi sistemi posneli tajvanski piloti, je v javnosti sprožila široko razpravo o tehnološki premoči na nebu. Integracija teh naprednih senzorjev omogoča pasivno sledenje tarčam brez uporabe radarja, kar zmanjšuje opaznost tajvanskih letal, hkrati pa zagotavlja natančne podatke o gibanju nasprotnika na velikih razdaljah. S tem Tajvan vzpostavlja vseobsegajočo nadzorno mrežo, ki je ključna za ohranjanje varnosti v Tajvanski ožini.

Nekdanji župan kitajskega mesta Guangžov, Čžang Či, je bil obsojen na smrtno kazen zaradi obsežne korupcije, poneverbe sredstev in zlorabe uradnega položaja. Preiskovalci so med hišno preiskavo v njegovi rezidenci odkrili izjemno količino neprijavljenega premoženja, ki je vključevalo približno 13 ton zlatih palic, skritih v kleti. Poleg plemenitih kovin so oblasti zasegle tudi večje vsote gotovine in dokumentacijo o lastništvu številnih luksuznih nepremičnin. Kitajske oblasti so obsodbo izrekle v okviru ostrega boja proti korupciji v državnem aparatu, ki ga vodi kitajski vrh pod vodstvom predsednika Ši Džinpinga. Primer Čžanga Čija izstopa zaradi ekstremnih količin zaseženega zlata, kar ga uvršča med najodmevnejše primere finančne kriminalitete v novejši zgodovini države. Sodba odraža ničelno toleranco Pekinga do visokih uradnikov, ki izrabljajo svoje položaje za osebno bogatenje, hkrati pa služi kot opozorilo ostalim partijskim funkcionarjem.

Kuan Bi-ling, predsednica tajvanskega sveta za morske zadeve, se je javno opravičila po razkritju, da se je skupaj z visokimi uradniki obalne straže udeležila poslovilnega banketa v času, ko je Kitajska izvajala obsežne vojaške vaje v bližini otoka. Dogodek, ki je potekal v luksuznem hotelu v mestu Kaohsiung, je sprožil ostre kritike v javnosti in med opozicijskimi politiki, ki so vladi očitali neprimerno ravnanje v času povečane nacionalne ogroženosti. Kritiki so izpostavili kontrast med delom vojakov na prvi bojni liniji in sproščenim vzdušjem vodstva v zaledju. Poslanec Lai Shyh-bao je situacijo opisal kot politično neobzirnost, saj so vaje vključevale tudi streljanje s pravim strelivom v smeri Tajvana. Kuan Bi-ling je v pojasnilu priznala udeležbo na kosilu, vendar je poudarila, da je obalna straža kljub temu ves čas v celoti nadzorovala razmere in bila pripravljena na morebitno posredovanje.

Tajvanski dolar je na zadnji trgovalni dan leta 2025 trgovanje končal pri vrednosti 31,438 za ameriški dolar, s čimer je v celotnem letu pridobil 1,343 enote oziroma 4,27 odstotka vrednosti. S tem se je končalo triletno obdobje nenehnega padanja vrednosti tajvanske valute, ki se je začelo leta 2022. Kljub rahlemu upadu na zadnji dan trgovanja, ko je valuta izgubila 0,01 tajvanskega dolarja, je leto zaznamovala visoka volatilnost, ki so jo povzročali predvsem geopolitični pretresi in negotova denarna politika ameriške centralne banke Federal Reserve. Medtem ko je devizni trg ob koncu leta kazal znake stabilizacije, je tajvanska borza zadnji trgovalni dan končala z rekordnimi vrednostmi, saj je osrednji indeks presegel mejo 29.000 točk. Analitiki ocenjujejo, da so h krepitvi valute v letu 2025 prispevali predvsem tuji kapitalski prilivi, čeprav je trg maja doživel močan pretres in odliv sredstev. Za leto 2026 finančne institucije napovedujejo nadaljnjo krepitev tajvanske valute, k čemur naj bi prispevala večja preglednost finančnih tokov med Tajvanom in Združenimi državami Amerike.

Kitajska nacionalistična stranka (KMT) in Demokratična progresivna stranka (DPP) sta v luči priprav na prihodnje volitve in zakonodajno obdobje določili vodstvo svojih parlamentarnih skupin. V stranki KMT je položaj generalnega koordinatorja v nacionalnem parlamentu obdržal Fu Kun-chi, ki je bil po spremembi notranjih pravil o omejitvi mandatov edini kandidat. Fu je ob izvolitvi napovedal ostro opozicijsko delovanje in napovedal »upor delavcev in kmetov« proti politikam vladajoče stranke DPP. Na lokalni ravni v mestu Taichung je stranka DPP prav tako oblikovala novo vodstvo svetniške skupine pod vodstvom Zhouja Yong-honga. Glavna naloga novega vodstva bo podpora kandidaturi He Xin-chun za položaj županje na volitvah leta 2026. Te notranje politične osvežitve se odvijajo v času povečanih napetosti s celinsko Kitajsko, ki izvaja preiskave proti tajvanskim politikom zaradi njihovih stališč o neodvisnosti otoka, kar dodatno zaostruje politično ozračje v državi.

Predsednica tajvanske opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Zheng Liwen je ostro zavrnila poročilo ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW), ki ji je očitalo, da njene izjave sovpadajo s kitajskimi propagandnimi narativi. Zhengova je trditve inštituta označila za del "dobavne verige dezinformacij", ki jo po njenih besedah usmerja vladajoča Demokratična progresivna stranka (DPP) z namenom diskreditacije političnih nasprotnikov in ustvarjanja notranjih sporov. Na očitke se je odzval tiskovni predstavnik vladajoče stranke DPP Li Kuncheng, ki je Zhengvo obtožil, da s svojimi dejanji postavlja osebne politične interese nad nacionalno varnost države. Po navedbah stranke DPP naj bi bili njeni nastopi usmerjeni v pridobivanje naklonjenosti Pekinga in utiranje poti za morebitno srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Spor se je razplamtel v času povečanih napetosti v Tajvanski ožini, ko vprašanja nacionalne identitete in odnosov s Kitajsko močno polarizirajo tajvansko politično prizorišče. Poslanka vladajoče stranke Lin Chu-yin je ob tem opozorila, da tovrstno ravnanje opozicije spodkopava medsebojno zaupanje med Tajvanom in Združenimi državami Amerike. Medtem ko KMT zagovarja dialog s Pekingom kot sredstvo za zmanjšanje napetosti, DPP poudarja potrebo po krepitvi obrambnih zmogljivosti in zmanjšanju odvisnosti od celinske Kitajske.

Mjanmarska vojaška hunta je ob 78. obletnici neodvisnosti države, ki je bila obeležena 4. januarja 2026, amnestirala in izpustila več kot 6000 zapornikov. Med izpuščenimi sta tudi odmevni osebnosti: manekenka Nang Mwe San, ki je bila leta 2022 obsojena na šestletno zaporno kazen zaradi domnevnih kršitev zakonodaje o elektronskih transakcijah, povezanih z objavo eksplicitnih vsebin, ter nekdanji minister za informiranje U Ye Htut. Slednji je bil zaprt leta 2023 zaradi objav na družbenih omrežjih, ki naj bi škodovale ugledu vojaške uprave. Amnestija prihaja v času, ko se vojaški režim spopada z močnim odporom uporniških skupin, kot je Vojska naroda Ta'ang (TNLA), in nenehnimi kritikami mednarodne skupnosti, vključno z Združenimi narodi, zaradi kršitev človekovih pravic in zatiranja civilnega prebivalstva. Kljub uradnim proslavam v mestih, kot je Naypyidaw, se vojska na terenu sooča z izgubo nadzora v ključnih regijah, vključno z zveznima državama Shan in Kachin. Poročila navajajo, da uporniške sile pod vodstvom KIA in AA dosegajo pomembne vojaške uspehe, kar sili hunte k uporabi letalskih napadov na civilne cilje, šole in verske objekte. Hkrati so se pojavile informacije o vzpostavljanju novih središč za spletne goljufije v obmejnih območjih pod zaščito obmejnih straž (BGF), ki se vse bolj distancirajo od neposrednega vpliva centralne vojske in raje sodelujejo s kitajskimi kriminalnimi združbami. Kitajska medtem preko svojih državnih medijev poudarja lastno stabilnost in uspeh razvojnega modela pod vodstvom Xi Jinpinga, s čimer ohranja vpliv v regiji.

Keysight Technologies je predstavil novo programsko rešitev za zagotavljanje zanesljivosti sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci. Socure se je pridružil skupnosti WEF Unicorn in bo sodeloval v Davosu 2026, s poudarkom na zaupanja vredni identiteti. Ministrstvo za obrambo ZDA išče rešitve za uporabo UI/ML pri ocenjevanju sprejetja ničelne zaupnosti. Ping Identity je zaključil prevzem podjetja Keyless in dodal biometrijo brez znanja v svojo ponudbo. Izvršni Yuan je zaključil srečanje o znanosti in tehnologiji v Taipeiju, kjer so načrtovali nove načine uporabe tajvanske umetne inteligence za gospodarski razvoj.

Severna Koreja je v nedeljo ob svoji vzhodni obali izstrelila več balističnih raket, kar predstavlja prvi tovrstni preizkus v novem letu. Po navedbah južnokorejske vojske se je izstrelitev zgodila le dan po obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike proti Venezueli, ki velja za tesno zaveznico Pjongjanga. Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je pred preizkusom obiskal vojaško tovarno, kjer je preveril stanje proizvodnje taktičnega vodenega orožja, kar nakazuje na nadaljnjo krepitev vojaških zmogljivosti države. Provokacija se je odvila le nekaj ur pred odhodom južnokorejskega predsednika na uradni obisk na Kitajsko, kar stopnjuje napetosti v regiji. Pjongjang s temi dejanji nadaljuje strategijo kazanja moči v času globalnih političnih pretresov. Dogodek sledi obdobju intenzivnega vojaškega usposabljanja in modernizacije oborožitve, ki ga je Kim Jong Un napovedal že v preteklem letu, ko je vojsko pozval k pripravljenosti na takojšen spopad.

Japonska premierka Sanae Takaichi in predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump sta v sredo, 2. januarja, opravila uvodni telefonski pogovor, v katerem sta potrdila trdnost medsebojnega zavezništva. Voditelja sta se dogovorila za tesno sodelovanje pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v indopacifiški regiji, pri čemer sta posebno pozornost namenila nedavnim vojaškim vajam kitajske vojske v okolici Tajvana. Trump je ob tej priložnosti japonsko premierko ponovno povabil na uradni obisk v Washington. Po navedbah japonskih vladnih virov sta se sogovornika dogovorila, da bosta njuni administraciji začeli usklajevati podrobnosti za obisk Takaichijeve v ZDA, ki naj bi se predvidoma zgodil spomladi letošnjega leta. Premierka je po pogovoru medijem sporočila, da je bil namen klica utrditev osebnih vezi in potrditev strateškega partnerstva med Tokiem in Washingtonom v luči naraščajočih regionalnih napetosti. Pogovor predstavlja pomemben korak pri oblikovanju zunanjepolitične koordinacije med novo japonsko vlado in Trumpovo administracijo glede vprašanj Kitajske in varnosti v ožini.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je na zunanjepolitičnem simpoziju izjavil, da je Peking odigral ključno vlogo pri umirjanju vojaških napetosti med Indijo in Pakistanom. S temi navedbami se je Kitajska pridružila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je že večkrat poudaril, da je Washington preprečil morebitno vojno med jedrskima silama po njunem letošnjem vojaškem spopadu. Wang Yi je poudaril prizadevanja Pekinga za vzpostavitev trajnega miru v regiji, kar odseva podobne retorične vzorce ameriške administracije. Indija se na kitajske trditve o posredovanju še ni uradno odzvala, vendar je New Delhi v preteklosti vztrajno zavračal vmešavanje tretjih strani v dvostranska vprašanja s Pakistanom. Kljub temu Kitajska zdaj javno prevzema del zaslug za stabilizacijo razmer, kar nakazuje na širšo geopolitično tekmo za vpliv v Južni Aziji. Spor med Indijo in Pakistanom, ki se je letos sprevrgel v neposredne letalske spopade, ostaja eno najnevarnejših kriznih žarišč na svetu, kjer sta obe velesili skušali uveljaviti svojo diplomatsko moč.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v letu 2025 s serijo diplomatskih dejavnosti utrdil položaj Kitajske kot ključne akterke na svetovnem prizorišču v obdobju, ki so ga zaznamovali naraščajoči konflikti in mednarodna trenja. Pregled diplomatskih prizadevanj Pekinga ob koncu leta kaže na strateško usmerjenost države k stabilnosti v času, ko se človeštvo nahaja na pomembnem razpotju geopolitičnih preobrazb. Kitajska diplomacija je pod Šijevim vodstvom v iztekajočem se letu zasledovala cilje večpolarnega sveta in aktivnega sodelovanja pri reševanju globalnih kriz. Kljub stopnjevanju napetosti v mednarodni skupnosti je Kitajska skušala ohraniti podobo stabilne velesile, ki se spopada z izzivi sodobnega časa skozi prizmo lastnih zunanjepolitičnih doktrin. Uradni Peking poudarja, da so njihovi koraki na svetovnem odru odločni in usmerjeni k preoblikovanju svetovne politike v korist širše mednarodne skupnosti.

Tajvanska obalna straža je sporočila, da so se kitajske vojaške ladje in plovila obalne straže začeli umikati iz voda v bližini otoka, kar nakazuje na zaključek obsežnih kitajskih vojaških vaj. Kljub umiku glavnine sil je namestnik direktorja tajvanske obalne straže Hsieh Ching-chin opozoril, da manjše število plovil še vedno pluje zunaj cone 24 navtičnih milj. Predsednica sveta za morske zadeve Guan Bi-ling je med trajanjem vaj objavila dokaze o dejavnostih tajvanske obalne straže, ki je neposredno spremljala kitajska plovila in zagotavljala svobodno plovbo trgovskim ladjam. S tem je zavrnila kitajske trditve o popolni blokadi otoka. Peking je vaje, poimenovane 'Pravična misija-2025', sprožil kot odgovor na politična dogajanja, pri čemer je obalna straža Kitajske izvajala t. i. patrulje za uveljavljanje prava v bližini otokov Matsu in Wuqiu.

Kitajska vojska je v torek zjutraj po lokalnem času v okviru drugega dneva obsežnih vojaških vaj v Tajvanski ožini izstrelila več raket. Peking s temi manevri simulira popolno blokado otoka, s čimer želi po navedbah tamkajšnjih oblasti izkazati odločnost pri preprečevanju separatizma in spodbujanju ponovne združitve s celino. Kitajske sile izvajajo vaje z uporabo pravega streliva tako v zraku kot na morju. Oblast v Tajpeju je kitajske aktivnosti označila za vojaško ustrahovanje in kršenje regionalne stabilnosti. Po navedbah tajvanskega ministrstva za obrambo Kitajska s stopnjevanjem vojaške prisotnosti v ožini neposredno ogroža varnost otoka. Napetosti v regiji so se s temi dejanji močno povečale, mednarodna skupnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov v eni najbolj občutljivih geopolitičnih točk na svetu.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je v Caracasu sestal s posebnim odposlancem kitajskega predsednika Xi Jinpinga, Qiu Xiaoqijem, v času zaostrenih odnosov z Združenimi državami Amerike, ki so v Karibskem morju zbrale vojaške sile.

Kitajski državni mediji in spletni vplivneži so v začetku leta 2026 sprožili usklajeno kampanjo ustrahovanja proti tajvanskemu poslancu Demokratične napredne stranke (DPP) in strokovnjaku za informacijsko vojskovanje Shen Pujuangu. V kampanji so bili objavljeni podrobni satelitski posnetki njegovega bivališča v bližini parka Daan v Tajpeju in delovnih prostorov v parlamentu, kar so tajvanski varnostni organi označili za obliko čezmejnega zatiranja. Namen objav, opremljenih z grozilnimi pripisi o »majhnem tehnološkem pretresu s celine«, je bil spodbuditi spletne uporabnike k sledenju poslancu in širjenju strahu med tajvansko javnostjo. Odziv tajvanskih oblasti je bil hiter; ministrstvo za digitalni razvoj je od platform, kot je Meta, zahtevalo nemovit umik objav zaradi kršitev zasebnosti in spodbujanja nadlegovanja. Sekretar Sveta za nacionalno varnost Wu Zhaoxie je dejanja ostro obsodil in jih označil za poskus destabilizacije demokratične družbe. Shen Pujuang je ob tem poudaril, da gre za klasičen primer kitajskega delovanja, ki želi z zmanjševanjem občutka varnosti posameznikov vplivati na širšo politično stabilnost Tajvana, vendar meni, da so tovrstne metode vedno manj učinkovite.

Tajvansko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo nedavne izjave venezuelskega ministrstva za zunanje zadeve, ki je ameriško prodajo orožja Tajvanu označilo za vmešavanje v notranje zadeve Kitajske. Tajvanska diplomacija je v uradnem odzivu poudarila, da so trditve Caracasa neresnične in da Venezuela s sklicevanjem na načelo ene Kitajske neutemeljeno zanika suverenost Tajvana. Po navedbah ministrstva v Tajpeju dejanja Združenih držav Amerike niso namenjena destabilizaciji regije, temveč krepijo obrambne zmogljivosti demokratičnega otoka. Predstavniki Tajvana so Venezuelo pozvali, naj se namesto vmešavanja v vprašanja suverenosti drugih držav raje posveti lastnim notranjim težavam in pomanjkanju demokratične legitimnosti. V izjavi so poudarili, da sedanja venezuelska vlada nima trdne podpore ljudstva in bi se morala odzvati na potrebe lastnih državljanov. Tajvan ostaja neodvisna in suverena država, ki bo še naprej sodelovala z mednarodnimi partnerji pri zagotavljanju varnosti v Tajvanski ožini.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svojem novoletnem nagovoru poudaril, da je proces ponovne združitve Kitajske neizbežen. Kitajski voditelj je v govoru, ki ga je prenašala državna televizija, izpostavil zgodovinsko nujnost priključitve Tajvana k celinski Kitajski, kar predstavlja eno ključnih strateških usmeritev njegove administracije. Xi je ob tem dejal, da so vsi Kitajci na obeh straneh Tajvanske ožine povezani s skupnim ciljem in bi morali deliti slavo pomladitve kitajskega naroda. Izjava prihaja v obdobju povečanih napetosti v regiji, saj so kitajske oborožene sile tik pred koncem leta izvedle obsežne vojaške manevre v okolici otoka. Peking Tajvan obravnava kot svoje ozemlje, medtem ko vlada v Tajpeju vztraja pri suverenosti in demokratični ureditvi. Retorika kitajskega vrha se v zadnjem obdobju stopnjuje, kar povzroča zaskrbljenost v mednarodni skupnosti glede stabilnosti v Vzhodni Aziji in varnosti plovnih poti v Južnokitajskem morju.

Indijsko ministrstvo za finance je v torek uradno uvedlo triletne uvozne carine na določene jeklene izdelke, s čimer želi zaščititi domačo industrijo pred pritokom poceni blaga, predvsem iz Kitajske. Po navedbah vladnega odloka bodo carine v prvem letu znašale 12 odstotkov, v drugem letu 11,5 odstotka, v zadnjem letu pa se bodo znižale na 11 odstotkov. Ukrep sledi večmesečnim razpravam o potrebi po zaščitnih mehanizmih, potem ko se je izkazalo, da predhodni začasni ukrepi niso zadostovali za dolgoročno stabilizacijo trga. Odločitev New Delhija prihaja v času zaostrenih svetovnih trgovinskih odnosov, povezanih s kitajskim izvozom jekla, hkrati pa sledi podobnim protekcionističnim ukrepom, ki so jih že sprejele Združene države Amerike. Indijska vlada s tem korakom neposredno naslavlja težave domačih proizvajalcev, ki so se v zadnjem obdobju spopadali z nelojalno konkurenco subvencioniranega kitajskega jekla. Čeprav se carine nanašajo na širok nabor izdelkov, so določene izjeme še vedno predvidene, vendar vlada poudarja, da je primarni cilj vzpostavitev pravičnejših pogojev na domačem trgu.

Kitajski predsednik Xi Jinping se je sestal z južnokorejskim predsednikom Leejem Jae-myungom. Po mnenju varnostnih strokovnjakov naj bi Kitajska zahtevala, da Južna Koreja ponovno potrdi spoštovanje načela "ene Kitajske" in nasprotuje širitvi misije ameriških sil v Južni Koreji. V zameno naj bi Kitajska odpravila prepoved potovanj v Južno Korejo in obljubila podvojitev števila kitajskih turistov, kar naj bi bil del strategije za oslabitev zavezništva med ZDA, Japonsko in Južno Korejo ter indo-pacifiškega demokratičnega zavezništva.

Tajvanska policija je okrepila varnost poslanca Shena Pumu-yanga, potem ko so kitajski državni mediji objavili njegove fotografije, satelitske posnetke njegovega doma in delovnega mesta ter pozvali javnost k posredovanju informacij. Policija je napovedala stroge ukrepe proti lokalnim sodelavcem, ki so pomagali pri zbiranju in posredovanju teh informacij. Tiskovni predstavnik DPP Wu Cheng je dejanje označil za ustrahovanje v stilu mafije, sekretar Sveta za nacionalno varnost Wu Zhao-xie pa je kitajski režim označil za "bolan in ogaben". Zunanje ministrstvo je dodalo, da je Kitajska izgubila civilizacijsko dno.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 izjavil, da je Kitajska dosegla cilje 14. petletnega načrta za gospodarski in družbeni razvoj ter da napreduje na poti kitajske modernizacije. Ponovno je izpostavil vprašanje Tajvana in izrazil prepričanje, da je združitev neizogibna, s čimer je okrepil zaskrbljenost glede morebitne invazije.

V tajvanskem parlamentu se je leto 2026 začelo z ostrim političnim spopadom, saj so poslanci vladajoče Demokratične progresivne stranke (DPP) že na novega leta dan zasedli vhode v parlamentarno dvorano. S tem dejanjem so si želeli zagotoviti prednost pri oddaji predlogov na prvem zasedanju leta, ki bo potekalo 2. januarja. Glavni cilj vladajoče koalicije je prekinitev blokade državnega proračuna za leto 115 (2026) po tajvanskem koledarju, ki vključuje kritična sredstva za obrambo v višini 1,25 bilijona tajvanskih dolarjev ter povišanje plač za vojsko in policijo. Napetosti so se stopnjevale tudi zaradi spornega predloga zakona o partijskem premoženju, s katerim želi opozicijski Kuomintang (KMT) zaščititi premoženje organizacij, povezanih z nekdanjim avtoritarnim režimom. Čeprav je KMT načrtoval hitro sprejetje zakona, se je postopek ustavil, ko je stranka Tajvanska ljudska stranka (TPP) izrazila notranje razkole glede podpore predlogu. Predsednik države Lai Ching-te in premier Cho Jung-tai sta opozicijo pozvala k razumu, saj neizglasovan proračun neposredno ogroža nacionalno varnost in socialno stabilnost države v času povečanih pritiskov s strani celinske Kitajske.

Avstralsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi ostro obsodilo obsežne vojaške manevre kitajske vojske v okolici Tajvana. Kanbera je opozorila, da tovrstne dejavnosti povečujejo tveganje za nenamerno stopnjevanje napetosti v regiji, kar ogroža stabilnost v Indo-pacifiku. Avstralija se je s tem pridružila krogu zahodnih držav, ki so v zadnjih dneh izrazile zaskrbljenost nad ravnanjem Pekinga. Kitajsko veleposlaništvo v Avstraliji se je na kritike odzvalo z uradnim diplomatskim protestom. Tiskovni predstavnik veleposlaništva je obtožil avstralsko stran, da namenoma zamenjuje dejstva in zavaja javnost glede narave vojaških vaj. Peking vztraja, da so manevri suverena pravica Kitajske in odgovor na domnevne provokacije sil, ki si prizadevajo za neodvisnost Tajvana. Diplomatski spor med državama se je tako poglobil ravno v času, ko so se odnosi začeli stabilizirati.

Indijska opozicija je v sredo od predsednika vlade Narendra Modija zahtevala uradno pojasnilo glede navedb kitajskega zunanjega ministra Wang Yi-ja, ki je zatrdil, da je Peking v letu 2025 posredoval pri vzpostavitvi premirja med Indijo in Pakistanom. Kitajski minister je v svojem letnem pregledu diplomacije izpostavil, da je Kitajska igrala vlogo mirovnega pogajalca pri reševanju majskega vojaškega spopada med sosednjima jedrskima silama. Te trditve so v neposrednem nasprotju z uradnim stališčem New Delhija, ki vztrajno zavrača vsakršno vmešavanje tretjih strani v dvostranska vprašanja z Islamabadom. Predstavniki indijske kongresne stranke in poslanec Asaduddin Owaisi so navedbe označili za žalitev indijske nacionalne varnosti in suverenosti. Po mnenju opozicije si Peking prizadeva za prevlado v Južni Aziji, medtem ko indijsko ministrstvo za zunanje zadeve poudarja, da je bila odločitev o prekinitvi ognja sprejeta izključno na ravni generalnih direktorjev vojaških operacij obeh držav. Poleg Kitajske je podobne trditve o posredovanju v preteklosti podal tudi ameriški predsednik Donald Trump, kar Indija prav tako vztrajno zanika.

Tajvanska mesta so 1. januarja 2026 obeležila vstop v novo leto s tradicionalnimi slovesnostmi dviga zastave, ki so jih zaznamovali pozivi k miru in stabilnosti v Tajvanski ožini. Župani večjih mest, vključno z mestoma Kaohsiung, Taoyuan in Taichung, so v svojih nagovorih izpostavili pomen nacionalne varnosti v luči povečanih napetosti s Kitajsko. Župan Kaohsiunga, Chen Chi-mai, je v svojem zadnjem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kitajske vojaške vaje, ki po njegovih besedah enostransko spodkopavajo mir v vzhodni Aziji in predstavljajo neposredno grožnjo tajvanski varnosti. Na slovesnostih po vsem otoku se je zbralo na tisoče državljanov, ki so s svojo udeležbo izkazali domoljubje in odpor do zunanjih pritiskov. Županja Taichunga, Lu Shiow-yen, je poudarila, da brez miru in varnosti ni mogoč gospodarski razvoj ali blaginja prebivalstva. Dogodki so potekali v času, ko se Tajvan sooča z zahtevnimi geopolitičnimi razmerami in pritiski Pekinga, lokalni voditelji pa so izkoristili priložnost za krepitev narodne zavesti in pozive k notranji enotnosti pred prihajajočimi izzivi v letu 2026.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung je v torek prispel v Peking na štiridnevni državniški obisk, kar predstavlja prvi tovrstni obisk kakega južnokorejskega voditelja na Kitajskem po devetih letih. Ob prihodu na letališče Capital International ga je sprejel kitajski minister za znanost in tehnologijo Yin Hejun, kar v diplomatskih krogih velja za izjemno visoko stopnjo protokolarne časti v primerjavi s prejšnjimi obiski. Glavni namen srečanja s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom je obnova dvostranskih odnosov, ki so bili od leta 2016 napeti zaradi namestitve ameriškega obrambnega sistema THAAD. Na petkovem vrhu bosta voditelja razpravljala o perečih vprašanjih, vključno z denuklearizacijo Korejskega polotoka, spornimi kitajskimi strukturami v Rumenem morju in postopno odpravo kitajskih omejitev na korejske kulturne vsebine (t.i. 'Hallyu ban'). Ob obisku je predviden podpis več kot desetih memorandumov o soglasju na področjih gospodarstva, industrije, podnebja in prometa. Predsednik Lee bo svojo pot zaključil v Šanghaju, kjer bo obeležil zgodovinske obletnice korejskega gibanja za neodvisnost, kar poudarja simbolni pomen obiska v luči regionalne stabilnosti.

Severna Koreja je izstrelila neidentificirano balistično raketo v smeri Japonskega morja, kar sta potrdila vojaška poveljstva v Seulu in obrambno ministrstvo v Tokiu. Incident se je zgodil v času, ko se je južnokorejski predsednik odpravil na pomembno srečanje s kitajskim voditeljem, kar v diplomatskih krogih interpretirajo kot namerno provokacijo Pjongjanga. Raketni preizkus predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na Korejskem polotoku, kjer severnokorejski režim kljub mednarodnim sankcijam in opozorilom vztraja pri razvoju svojega oborožitvenega programa. Najnovejša izstrelitev sledi obdobju popolne prekinitve diplomatskih stikov med državama. Potem ko je Pjongjang julija letos uradno zavrnil vse pobude za dialog s strani nove južnokorejske vlade, se je vojaška retorika le še zaostrila. Strokovnjaki ocenjujejo, da Severna Koreja s takšnimi dejanji krepi svoj pogajalski položaj in obenem testira odzivnost mednarodne skupnosti, zlasti Kitajske kot svoje ključne zaveznice.

Kandidat stranke DPP za župana okrožja Chiayi, Huang Rong-li, je med predstavitvijo političnega programa obljubil, da bo v treh letih zmanjšal dolg okrožja za 4,4 milijarde NTD in v četrtem letu izplačal denarne nagrade. Obljubil je tudi brezplačno zdravstveno zavarovanje za starejše od 65 let in subvencije za šolske malice ter šolnine. Poudaril je pomembnost župana z administrativnimi izkušnjami.

V stranki DPP se v Kaohsiungu in Tainanu odvija intenzivna kampanja pred predizbori za župana. V Kaohsiungu se za nominacijo potegujejo poslanci邱議瑩 (Qiu Yiying), 林岱樺 (Lin Daihua), 賴瑞隆 (Lai Ruilong) in 許智傑 (Xu Zhijie), ki so v zadnjem tednu pred volitvami organizirali različne dogodke, vključno s parado vozil in velikimi zborovanji. V Tainanu pa je poslanec 林俊憲 (Lin Junxian) organiziral zborovanje v okrožju Annan, ki velja za trdnjavo poslanke 陳亭妃 (Chen Tingfei). Podporo mu je izrazil tudi nekdanji premier 蘇貞昌 (Su Zhenchang), ki je izpostavil tri ključne zahteve za prihodnjega župana.

Kitajski predsednik Ši Džinping se je v ponedeljek v Pekingu sestal z južnokorejskim predsednikom Li Džae Mjungom. Glavni namen srečanja je bila krepitev strateškega partnerstva in gospodarskega sodelovanja med državama. Ši je med pogovori poudaril pomen pravilnih strateških odločitev Južne Koreje, medtem ko je Li izrazil prizadevanja za vzpostavitev novega obdobja v dvostranskih odnosih. Obisk kitajskega voditelja predstavlja pomemben diplomatski premik, saj gre za prvi tovrstni obisk južnokorejskega voditelja na Kitajskem po več letih. Državnika sta razpravljala o stabilnosti v regiji in poglobitvi trgovinskih vezi, kar je ključno za obe gospodarstvi v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer. Kitajska stran je izpostavila potrebo po avtonomni zunanji politiki Seula, ki ne bi bila podvržena zunanjim pritiskom, medtem ko je Južna Koreja iskala zagotovila za mir na Korejskem polotoku. Srečanje sledi Leejevemu prihodu v Peking v začetku januarja, kar je napovedalo otoplitev odnosov med azijskima velesilama.

Kitajsko ministrstvo za finance in davčna uprava sta napovedala znižanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) pri prodaji nepremičnin, ki so v lasti manj kot dve leti. Nova uredba, ki bo stopila v veljavo 1. januarja 2026, znižuje davčno stopnjo s 5 % na 3 %, medtem ko prodaja nepremičnin, ki so v lasti več kot dve leti, ostaja oproščena plačila DDV. Gre za prvo tovrstno spremembo po devetih letih, s katero želi Peking povečati likvidnost na sekundarnem trgu in zmanjšati stroške za lastnike, ki se soočajo s hitro prodajo ali špekulativnim trgovanjem. Kljub ukrepom so analitiki pri investicijski banki JPMorgan Chase skeptični glede dejanskega učinka teh sprememb na trg. Po njihovem mnenju so prihranki za prodajalce minimalni in verjetno ne bodo bistveno izboljšali pričakovanj kupcev glede gibanja cen nepremičnin. Medtem ko Hongkong beleži povečano aktivnost zaradi nižjih stopenj kolkovin in rastočih najemnin, ki najemnike spodbujajo k nakupu lastnih domov, osrednji kitajski trg še vedno išče stabilnost sredi širših gospodarskih negotovosti in spremenljivih obrestnih mer.

Indijska vlada je uradno uvedla zaščitne carine na uvoz določenih jeklenih izdelkov iz Kitajske in Vietnama, da bi omejila nenaden porast uvoza in zaščitila domačo industrijo. Po navedbah indijskega finančnega ministrstva bodo carine veljale tri leta, pri čemer se bodo stopnje postopoma zniževale. V prvem letu bo dajatve znašala 12 odstotkov, v drugem letu 11,5 odstotka, v zadnjem tretjem letu pa se bo stopnja znižala na 11 odstotkov. Ukrep je bil sprejet kot odziv na močan pritisk kitajskega jekla na indijski trg, kar je povzročilo nestabilnost pri lokalnih proizvajalcih. Gre za klasičen primer trgovinske zaščite, s katero želi New Delhi preprečiti damping in zagotoviti konkurenčnost domačega gospodarstva. Carine se nanašajo na specifične jeklene izdelke, ki so v zadnjem obdobju preplavili trg zaradi upada povpraševanja v drugih svetovnih regijah in kitajskih izvoznih presežkov. Odločitev odraža širši trend v azijsko-pacifiški regiji, kjer se države vse pogosteje spopadajo s trgovinskimi neravnovesji s pomočjo protekcionističnih ukrepov.

Kitajske oblasti so v okviru obsežne protikorupcijske preiskave uradno izključile iz partije in odpustile Zhouja Xianwanga, ki je v času izbruha pandemije covida-19 leta 2019 opravljal funkcijo župana mesta Wuhan. Centralna komisija za disciplinsko inšpekcijo in Nacionalna nadzorna komisija sta v skupni izjavi navedli, da je Zhou vpleten v koruptivne posle, kjer je zlorabljal svoj položaj za pridobitev premoženjske koristi, hkrati pa so mu očitali tudi moralno sporna dejanja in t.i. trgovino z vplivom za spolne usluge. Zhou je bil pod drobnogledom preiskovalcev že od lanskega julija, ko so se začeli vrstiti očitki o nezakonitem prejemanju velikih količin denarja in drugih dragocenosti. Njegov padec s položaja sledi podobni usodi Jiang Chaolianga, nekdanjega partijskega sekretarja province Hubei, ki je bil zaradi nepravilnosti odstavljen že oktobra lani. Oba uradnika sta bila v mednarodni javnosti močno izpostavljena zaradi začetnega upravljanja s krizo ob izbruhu novega koronavirusa v Wuhanu, čeprav se trenutne obtožbe osredotočajo predvsem na osebno korupcijo in finančne malverzacije.