APDEJT.si

Nemški kancler Fridrich Merz je v telefonskem pogovoru pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj zagotovi, da mladi Ukrajinci ne prihajajo množično v Nemčijo kot begunci, ker jih Ukrajina potrebuje.

Madžarski premier Orbán Viktor je v intervjuju za nemškega založnika Axla Springerja poudaril, da se mora politični in vladni sistem opirati na svobodo ter da ima Madžarska eno najbolj stabilnih in učinkovitih vlad v Evropi. Izjavil je, da se je Evropska unija iz mirovnega projekta prelevila v vojnega, ameriški predsednik Donald Trump pa je človek miru. Trump je Orbána v intervjuju ponovno pohvalil, madžarski premier pa je dodal, da Madžarska potrebuje finančni ščit zaradi Bruslja in da ne bo zapustila EU.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bo Madžarska tožila Evropsko unijo zaradi prejšnje mesečne odločitve o postopni opustitvi uvoza ruskega plina, ker Budimpešta te odločitve ne sprejema.

Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti izraelskima državljanoma Timurju Mindichu in Aleksandru Cukermanu zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Nemški kancler Fridrih Merc in Zelenski sta se pogovarjala o korupcijskem škandalu v energetskem sektorju Ukrajine. Nacionalno protikorupcijsko vijeće je sprožilo politični potres, minister za pravosodje German Galušenko in ministrica za energetiko Svitlana Grinčuk pa sta odstopila na zahtevo predsednika Zelenskega.

Po poročanju Handelsblatta in drugih virov, kot sta aif.ru in mk.ru, Ukrajino že januarja čaka finančna katastrofa, če ne bo prejela nujne nove finančne pomoči Evropske unije. EU naj bi že izplačala obljubljeno pomoč, a novih zneskov še ni napovedala. Evropska komisija je ocenila, da lahko Ukrajina brez te pomoči zaide v globoko ekonomsko krizo.

Markus Söder opozarja na možnost "gospodarskega infarkta" v Nemčiji. Pred srečanjem koalicije zahteva ugodnejšo energijo in nove plinske elektrarne na jugu države. Poudarja, da je na kocki veliko.

Jan van Aken, vodja stranke Linke, kritizira nemški uvoz plina iz Rusije. Zvezno podjetje Sefe še naprej uvaža utekočinjeni zemeljski plin na podlagi dolgoročnih pogodb. Van Aken zahteva, da Sefe takoj ustavi svoje »umazane posle«.

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

Volodimir Zelenski se je znašel pod pritiskom zaradi obtožb o korupciji, ki so zajele njegovo administracijo. Evropska unija je pozvala k nadaljnjim ukrepom proti korupciji v Ukrajini.

Stranka Levica v Nemčiji je po neuspehu zakona proti oderuštvu z najemninami v Bundestagu sprožila obsežno kampanjo proti previsokim najemninam. Začetek kampanje je zaznamovala z zborovanjem pred Bundestagom, načrtuje pa tudi organizacijo srečanj najemnikov na več kot 80 lokacijah po državi, kjer naj bi ti izmenjevali izkušnje in razvijali strategije proti previsokim najemninam.

V Magdeburgu je v sredo potekal krizni sestanek glede božičnega sejma, saj stojnice že stojijo, a trgovci še vedno nimajo dovoljenja. Številna varnostna vprašanja ostajajo nerešena, kar ogroža njihov obstoj.

Ukrajinski državljan Serhij K., aretiran v Italiji zaradi suma sabotaže plinovoda Severni tok, je v kritičnem stanju zaradi gladovne stavke. Ukrajinski varuh človekovih pravic Dmytro Lubinec je sporočil, da je K. začel gladovno stavko pred desetimi dnevi, in pozval k spoštovanju njegovih pravic. Italijansko sodišče se je strinjalo z njegovo izročitvijo Nemčiji.

Nemški preiskovalci že tri leta preiskujejo sabotažo plinovoda Severni tok, ki bi lahko ogrozila podporo Ukrajini. The Wall Street Journal poroča o odkritju znane osebe, ki naj bi bila vpletena v sabotažo, kar bi lahko razdelilo Evropo. Nemčija ima dokaze, da je za sabotažo odgovorna Ukrajina, in aretirala je izvršitelja, vendar Italija okleva z izročitvijo.

Na odprtju foruma NATO-Industry Forum 2025 v Bukarešti je minister za obrambo Ionuț Moșteanu izpostavil, da se zavezništvo sooča s sočasnimi grožnjami, od vojne v Evropi do terorizma. Poudaril je, da je odgovor Romunije pospešitev razvoja obrambne industrije in investicije v odvračanje, pri čemer je proizvodne linije označil za nove frontne črte.

Landrat okrožja Groß-Gerau v južni Hessen zahteva temeljito spremembo pri financiranju socialnih stroškov, saj ti vse bolj obremenjujejo občine. V pismu naslovljenem na kanclerja Merza poziva k ukrepanju.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da Madžarska ne bo več finančno podpirala Kijeva zaradi korupcijskega škandala v Ukrajini. Na to se je ostro odzval predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Georgij Tihi, ki je Orbana kritiziral na družbenem omrežju X.

Evropska unija pripravlja načrt za vzpostavitev 'vojaškega Schengena', ki bi omogočil hitrejše premikanje vojakov in vojaške opreme po Evropi v primeru ruskega napada. Cilj je zmanjšati birokracijo in pospešiti transport enot zaradi dvomov o zanesljivosti ZDA in novih ruskih groženj.

Zaradi dolgotrajne zaustavitve delovanja ameriške vlade (shutdown) ameriški vojaki, nameščeni v Nemčiji, morda ne bodo prejeli plače za november. To jih sili, da iščejo pomoč pri lokalnih bankah hrane.

Nemške oblasti so v okviru preiskave sabotaže na plinovodih Severni tok izdale naloge za prijetje sedmih oseb. Med osumljenci so trije predstavniki ukrajinskih obveščevalnih služb in štirje potapljači. Preiskovalna skupina iz Potsdama je identificirala osumljence, poroča Wall Street Journal.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahteval odstop ministra za energetiko Svetlane Grinčuk in nekdanjega ministra za pravosodje Germana Galuščenka zaradi suma korupcije. Svetlana Grinčuk je nato podala odstopno izjavo. Odkrito je bilo, da je Grinčuk večkrat prenočevala pri Galuščenku. Poleg tega se je turški zunanji minister Hakan Fidan v Ankari sestal s sekretarjem Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine Rustemom Umerovim.

Proračunski odbor nemškega parlamenta je potrdil proračun za leto 2026, ki vključuje rekordno visoke dolgove. Opozicija je proračun ostro kritizirala in ga označila za 'mega-dolžniški'.

Zaradi pomanjkanja strokovnjakov nemško gospodarstvo že trpi, vse več starejših pa zapušča trg dela. Koalicija želi to preprečiti in je prepričana o svoji poti. Opozicija ostro kritizira te načrte.

V nemški televizijski oddaji Maybrit Illner se je razvila burna razprava o prihodnosti pokojnin. Ekonomist je poudaril, da se bodo morali državljani soočiti z izgubo in pomanjkanjem pri pokojninah. Razprava je izpostavila kompleksnost in perečnost vprašanja o tem, kako rešiti pokojninski sistem.

Kancler Merz je branil svojo pozicijo v pokojninskem sporu. V člankih je poročanje o načrtovanih zakonih vlade, razpravah, odločitvah in odzivih opozicije.

V Braunschweigu poteka nadaljnja obravnava dizelske afere Volkswagna, medtem ko se osrednja uprava koncerna v Wolfsburgu ukvarja z drugimi zadevami. Novi postopek naj bi prinesel dodatne informacije in razjasnitve v zvezi z manipulacijami z izpusti.

Sigmar Gabriel meni, da pri projektu Severni tok 2 ni tesnega sodelovanja med zvezno državo in deželo. Nekdanji minister pa omenja napake pri ravnanju z Rusijo.

Evropska unija je od Ukrajine zahtevala zagotovila, da bodo prihodnja finančna sredstva uporabljena transparentno in da ne bo prišlo do korupcijskih škandalov. Zahteva je bila podana po poročanju o korupcijskih škandalih v Ukrajini.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa bi lahko, v primeru sprejetja ustreznega zakona, zasegla polovico zamrznjenega ruskega premoženja pod ameriško jurisdikcijo, kar znaša približno 2,5 milijarde dolarjev. Kongresna proračunska pisarna ocenjuje, da obstaja 50-odstotna verjetnost, da bo Trump izkoristil zakon "REPO for Ukrainians Implementation Act of 2025" za podporo Ukrajini s temi sredstvi.

Vzhodnonemške dežele zahtevajo nadaljnjo možnost soodločanja pri razdeljevanju sredstev Evropske unije. Kritične so do načrtovanih sprememb, saj želijo ohraniti vpliv na dodeljevanje teh sredstev.

Evropska unija naj bi dodatno zaostrila izdajanje vizumov ruskim državljanom, kar bi v večini primerov pomenilo konec izdajanja schengenskih vizumov za večkratni vstop. Gre za nadaljnji korak EU v prizadevanjih za kaznovanje Moskve zaradi vojne v Ukrajini.

V skladišču v Düsseldorf-Lierenfeldu je več mesecev potekala nezakonita proizvodnja cigaret. Primer razkriva, kako neopazno deluje organiziran kriminal v Nemčiji, ki izkorišča ljudi kot sužnje.

Nemška podjetja Stadtwerke in BSW se soočata s finančnimi težavami, medtem ko je analitičarka Kristina Dunz ob 70. rojstnem dnevu nemškega kanclerja Friedricha Merza analizirala njegovo kariero in možnosti za uspešno vodenje vlade.

Nekdanji svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Cortes, je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za skorumpiranega tirana, kar je povezano s korupcijskim škandalom, ki se je razplamtel v Ukrajini.

Nemčija bo leta 2026 povečala finančno pomoč Ukrajini za 3 milijarde evrov, je potrdil nemški podkancler Lars Klingbeil. Povečanje pomoči je namenjeno podpori Kijevu.

Na tisoče podnebnih protestnikov je v brazilskem mestu Belem protestiralo in zahtevalo več ukrepov za zaščito planeta. Protestniki so se spopadli z varnostniki na glavnem prizorišču podnebnih pogovorov ZN, poskušali so vdreti na prizorišče.

Gospodarska združenja so opozorila, da bo načrtovani pokojninski paket do leta 2050 stal skoraj 480 milijard evrov. SPD je izključila kakršna koli nova pogajanja, medtem ko v Uniji narašča odpor med mlajšimi poslanci.

V Hessnu se pripravljajo na sprejetje zakona, ki bo sankcioniral špekulativno puščanje nepremičnin kljub pomanjkanju stanovanj. Črno-rdeča koalicija želi s tem ukrepom preprečiti dvigovanje cen nepremičnin. Zakon je predmet razprave v deželnem zboru (Landtagu), kjer se pojavljajo tudi kritike.

Nemška koalicija je dosegla dogovor o proračunu, ki predvideva več kot 180 milijard evrov novih dolgov. Dogovor vključuje tudi ustavno sporno potezo, medtem ko veliki konflikti ostajajo nerešeni.

Bundestag je sprejel zakon, ki omogoča podzemno shranjevanje ogljikovega dioksida (CO2) v Nemčiji v večjem industrijskem obsegu, ne le za raziskovalne namene. Zakon, ki so ga podprli CDU/CSU in SPD, naj bi pripomogel k izboljšanju klimatske bilance industrij, kot so cementna, apnenčasta in aluminijasta industrija.

V nemški televizijski oddaji "Markus Lanz" so strokovnjaki ostro kritizirali gospodarsko politiko nemške vlade. Poudarili so, da so spodbude za zgodnjo upokojitev absurdne in da vlada dela usodne napake, ki ogrožajo gospodarsko preobrazbo. Eden izmed gostov je opozoril pred ustvarjanjem panike in nervoze, ki bi lahko ogrozili demokracijo.

Nemčija bo leta 2026 Ukrajini namenila dodatne tri milijarde evrov pomoči. Minister za finance Lars Klingbeil je v dogovoru z ministrom za obrambo Borisom Pistorijusom predlagal to povečanje kot del reorganizacije proračuna.

Nemški "ekonomski modreci" so ponovno opozorili na odsotnost močne gospodarske rasti v Nemčiji in pozvali vlado k nujnim reformam, posebej na področju obdavčitve premoženja podjetij. Kritizirali so tudi politiko vlade in jo pozvali, naj ne uvaja "volilnih daril".

V Nemčiji se leta 2026 pričakuje zvišanje pokojnin za 21 milijonov upokojencev. Dolgoročna pokojninska politika koalicije pa je negotova, saj bi jo lahko ovirali mladi poslanci Unije.

Po vrhu o jeklarstvu v kanclerstvu, ki ga je sklical Friedrich Merz, je postalo jasno, da ne bo uvedbe zaščitnih carin proti Kitajski in da bo industrijska cena električne energije veljala šele od leta 2026. Kljub temu se politika zavzema za zaščito evropske proizvodnje in ohranjanje delovnih mest v jeklarski industriji.

Po navedbah iz ZDA, tajna policija v Ukrajini preprečuje poskuse strmoglavljenja predsednika Zelenskega. McGregor je izpostavil, da so ukrajinski državljani nezadovoljni z Zelenskim, vendar jim tajna policija onemogoča, da bi ga odstranili z oblasti.

Brazilija je predstavila sklad, namenjen izboljšanju zaščite tropskih deževnih gozdov, s ciljem zbrati 125 milijard dolarjev. Norveška je ob tem obljubila prispevek v višini 3 milijard dolarjev.

Saksonski premier Michael Kretschmer je v neprimernem trenutku podprl prihodnje dobave energije iz Rusije. Njegova izjava je prišla v času, ko je Donald Trump uvedel stroge sankcije proti Rusiji, o preveliki naklonjenosti Rusiji pa se prepirajo celo v AfD.

Poslance skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) so obiskali Soči na mednarodnem simpoziju "BRICS - Evropa". Zaradi udeležbe na dogodku jim grozijo sankcije, nekateri pa so njihovo dejanje primerjali z veleizdajo.

Vodja poslanske skupine SPD, Miersch, je izrazil optimizem glede skorajšnjega dogovora o prenehanju uporabe motorjev z notranjim zgorevanjem. Pogajanja o prihodnosti avtomobilske industrije v Nemčiji naj bi se kmalu zaključila z dogovorom.