Nemški bančni sektor se ob koncu leta 2025 spopada z naraščajočo krizo, ki jo povzroča rekordno število stečajev v gospodarstvu. Po dostopnih podatkih je v preteklem letu insolventnost razglasilo približno 24.000 podjetij, kar predstavlja najvišjo raven po letu 2003. Ta negativni trend se neposredno odraža v bilancah hranilnic in zadružnih bank, ki v veliki meri financirajo nemški srednji razred (Mittelstand). Skupna vrednost neplačanih posojil je v zadnjem letu dosegla približno 57 milijard evrov, kar sledi že tako visokim izgubam iz leta poprej. Strokovnjaki kot glavne vzroke za gospodarsko oslabelost navajajo kombinacijo pretirane regulacije, deindustrializacije zaradi podnebnih politik in energetsko krizo. Ti dejavniki so povzročili zmanjšanje zasebnega povpraševanja in zmanjšali privlačnost Nemčije za industrijsko proizvodnjo. Ker nemški Mittelstand približno 40 odstotkov svojih potreb financira prek hranilnic in 25 odstotkov prek zadružnih bank, so prav te finančne ustanove najbolj izpostavljene tveganjem zaradi neizpolnjevanja obveznosti dobaviteljev in podjetij v težavah. Razmere kažejo na globoko strukturno krizo nemškega gospodarskega modela, ki se zdaj seli v jedro finančnega sistema.

Število stečajev podjetij v Nemčiji je leta 2025 doseglo najvišjo raven v zadnjih dveh desetletjih, celo preseglo število v času finančne krize leta 2009. Strokovnjaki ne pričakujejo izboljšanja razmer niti v letu 2026, kriza pa naj bi presegla zgolj konjunkturno šibkost in postala vprašanje preživetja za mnoga podjetja.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Zaradi požiga na električnem omrežju v Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije za več deset tisoč gospodinjstev, je preiskavo prevzelo Zvezno tožilstvo. Oblasti sumijo, da je šlo za levičarski ekstremistični napad, zaradi česar preiskujejo tudi sum članstva v teroristični organizaciji. Razmere v jugozahodnem Berlinu se zaostrujejo zaradi nizkih temperatur in sneženja, kar dodatno otežuje življenje prebivalcev brez elektrike. To je najdaljši izpad električne energije v Berlinu po drugi svetovni vojni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Volodimir Zelenski se je v Miamiju srečal z Donaldom Trumpom. Po srečanju je načrtovan telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Rusija je pred srečanjem poudarila skupne točke med Trumpom in Putinom. Donald Trump je medtem čestital voditeljem Tajske in Kambodže za dogovor o prekinitvi ognja. Ob tem je prišlo na dan, da se je Zelenski na skupni novinarski konferenci posmehoval Putinu.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 pozval evropske države, naj odločneje uveljavljajo svoje interese za zagotovitev miru in blaginje na celini. Merz, ki je vodenje nemške vlade prevzel maja lani, je poudaril, da se Evropa spopada z resnimi izzivi, vključno z rusko agresijo, naraščajočim svetovnim protekcionizmom in spreminjajočimi se odnosi z Združenimi državami Amerike. Po njegovih besedah vojna v neposredni bližini predstavlja neposredno grožnjo svobodi in varnosti, saj je ruska agresija del širšega načrta proti celotni Evropi. Kancler je izpostavil, da se Nemčija vsakodnevno spopada s sabotažami, vohunjenjem in kibernetskimi napadi. Ob tem je opozoril na gospodarsko ranljivost celine zaradi odvisnosti od uvoza surovin, ki se po njegovem mnenju uporablja kot politično orodje. Berlin je od leta 2023 znatno povečal izdatke za obrambo, s čimer želi Nemčija prevzeti vodilno vlogo pri krepitvi evropske obrambne avtonomije in nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo.

Po požaru na kabelskem mostu v Berlinu, ki je povzročil obsežen izpad električne energije, policija preiskuje možnost požiga. Prejeli so tudi pismo, v katerem nekdo prevzema odgovornost za požar. Izpad elektrike prizadeva približno 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Nemški transportni sektor se je znašel v resni krizi, saj državi trenutno primanjkuje najmanj 120.000 voznikov tovornjakov. Dirk Engelhardt, tiskovni predstavnik zveznega Združenja cestnih prevoznikov (BGL), je opozoril, da številna podjetja že odpovedujejo naročila in dobave, ker nimajo na voljo dovolj kadra za upravljanje vozil. Razmere so alarmantne, saj se pomanjkanje odraža tudi na policah trgovin, ki v nekaterih primerih ostajajo prazne ne le zaradi cenovnih nesoglasij, temveč predvsem zaradi logističnih zastojev. Združenje je pozvalo politično vodstvo k sprejetju nujnih ukrepov za ublažitev kadrovskega primanjkljaja, saj se letno upokoji bistveno več voznikov, kot jih vstopi na trg dela. Pomanjkanje voznikov v največjem evropskem gospodarstvu povzroča tveganje za popoln transportni kolaps, kar neposredno vpliva na celotne oskrbovalne verige v regiji. Logistična podjetja opozarjajo, da se bo brez sistemskih sprememb in olajšanega zaposlovanja tujih delavcev stanje v prihodnje še dodatno poslabšalo.

Berlinski župan Wegner je sabotažo na elektroenergetskem omrežju v Berlinu označil za terorizem. Odgovornost za napad je prevzela levičarska skupina Vulkangruppe. Zaradi napada je ostalo brez elektrike 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij. Pričakovati je, da bo izpad elektrike trajal do četrtka.

Nemški kancler Friedrich Merz je v pismu koalicijskim partnerjem ocenil, da je gospodarski položaj Nemčije kritičen, prihodnje leto pa bo po njegovih napovedih izjemno težavno. Kot poročajo tuji mediji, vključno z nemško revijo Spiegel, je kancler v dokumentu opredelil prednostne naloge vlade, pri čemer je poudaril nujnost reševanja sistemskih težav, ki zavirajo rast. Po Merčevih navedbah se nemško gospodarstvo spopada s prenizko produktivnostjo ter previsokimi birokratskimi in davčnimi obremenitvami. Kancler je v pismu izpostavil, da mora vlada v prihodnjem obdobju prednostno oblikovati bolj ugodno okolje za investicije in razvoj podjetništva. Njegova opozorila nakazujejo na premik v vladni politiki, kjer bo gospodarski sektor stopil v ospredje državnih prizadevanj. Napovedi za leto 2026 so po Merčevih besedah povezane s težkimi preizkušnjami, kar zahteva takojšnje strukturno prilagajanje, da bi se izognili dolgotrajnejši stagnaciji največjega evropskega gospodarstva.

Najnovejši gospodarski podatki iz Nemčije kažejo, da se inflacijski pritiski v državi ne umirjajo tako hitro, kot so sprva napovedovali analitiki. Čeprav se je val skokovite rasti cen, ki ga je sprožil ruski napad na Ukrajino, v določeni meri polegel, življenje v največjem evropskem gospodarstvu ostaja občutno dražje. Trenutne analize opozarjajo, da bodo potrošniki in podjetja s posledicami povečanih življenjskih stroškov spopadali tudi v letu 2026. Strokovnjaki kot glavni razlog za trdovratno inflacijo navajajo strukturne premike na trgu energentov in dolgotrajne motnje v dobavnih verigah. Kljub prizadevanjem Evropske centralne banke za stabilizacijo cen, nemški gospodarski kazalniki kažejo na počasnejše okrevanje kupne moči prebivalstva. Razprava o prihodnjem gibanju cen se zdaj osredotoča predvsem na vprašanje, ali se bo inflacijska stopnja do leta 2026 sploh vrnila na ciljno raven dveh odstotkov.

Število zaposlenih v Nemčiji je leta 2025 prvič po izbruhu pandemije koronavirusa stagniralo. Nemški zvezni statistični urad (Destatis) navaja razloge za to stagnacijo.

Članki poročajo, da nemška industrijska proizvodnja nepričakovano raste, medtem ko izvoz občutno upada. Postavlja se vprašanje, ali se bo nemško gospodarstvo v novem letu vrnilo na pot rasti.

Nemško tožilstvo je ustavilo preiskavo proti ruskemu milijarderju Ališerju Usmanovu, ki je bil osumljen kršenja zakonodaje o zunanji trgovini in izogibanja sankcijam Evropske unije. Usmanov se je v zameno za ustavitev postopka strinjal s plačilom desetih milijonov evrov, ki bodo razdeljeni med državni proračun in dobrodelne namene. Kljub visokemu znesku njegovi zagovorniki in tožilstvo v Münchnu poudarjajo, da plačilo ne pomeni priznanja krivde ali globe, temveč sporazumno rešitev, ki ohranja domnevo nedolžnosti. Preiskava se je osredotočala na sume, da je Usmanov med aprilom in septembrom 2022 prek tujih podjetij porabil približno 1,5 milijona evrov za varovanje svojih nepremičnin na Bavarskem ter da nemškim oblastem ni pravočasno poročal o lastništvu dragocenega nakita, umetnin in zalog vina. Nemški organi so leta 2022 v povezavi s temi sumi izvedli več hišnih preiskav na objektih, povezanih z milijarderjem. Usmanov, ki velja za tesnega zaveznika Kremlja, je sicer pod sankcijami EU že od začetka ruske invazije na Ukrajino, a je obramba vseskozi zanikala kakršne koli kršitve.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek nove Strategije nacionalne varnosti (NSS) za leto 2025 utrdil doktrino "Amerika na prvem mestu", ki Združene države Amerike postavlja v vlogo realističnega akterja v tekmi s Kitajsko, Rusijo, Iranom in Severno Korejo. Dokument poudarja ohranitev suverenosti in varnosti ZDA kot neodvisne republike, kar predstavlja neposreden odmik od globalističnih teženj prejšnjih administracij. Strategija temelji na predpostavki, da so krize med Bidnovim mandatom zahtevale ostrejši pristop k mednarodnim odnosom. Hkrati se administracija sooča s kritikami glede posegov v Venezueli, kjer ZDA načrtujejo prevzem nadzora nad naftno industrijo po aretaciji Nicolása Madura. Strokovnjaki z MIT opozarjajo, da bi povečanje proizvodnje nafte v Venezueli dolgoročno škodovalo podnebju in stabilnosti države, kar bi izničilo kratkoročne gospodarske koristi. Načrt vključuje tudi sodne postopke proti Maduru v ZDA zaradi obtožb o trgovini z mamilom in orožjem, kar dodatno zaostruje geopolitične napetosti v regiji.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Po poročilih različnih nemških medijev, kot so saechsische.de, ostsee-zeitung.de, haz.de, br.de in op-marburg.de, je bila preiskava proti ruskemu oligarhu Ališerju Usmanovu v Münchnu ustavljena po njegovem plačilu. Preiskava je bila povezana s sankcijami, ki jih je EU uvedla proti podpornikom Putina po ruski invaziji na Ukrajino, in s sumom kršitev teh sankcij.

Nemški kancler Friedrich Merz je v današnjem nagovoru poudaril, da mora Evropa odločneje uveljavljati svoje interese, če želi v letu 2026 zagotoviti mir in blaginjo. Kancler je izpostavil več ključnih dejavnikov, ki ogrožajo stabilnost celine, med katerimi sta osrednja ruska agresija in naraščajoči svetovni protekcionizem. Merz meni, da se mora Evropska unija kljub spreminjajočim se odnosom z Združenimi državami Amerike osredotočiti na lastno politično in gospodarsko suverenost. Po Merčevih besedah so izzivi, s katerimi se celina spopada, zahtevni, vendar premagljivi le s tesnejšim sodelovanjem znotraj evropskih institucij. Poziv prihaja v času, ko se v mednarodnem okolju krepijo trgovinske napetosti in varnostna tveganja, kar od evropskih voditeljev zahteva enotnost in strateško avtonomijo. Kancler je prepričan, da bo leto 2026 ključno za utrditev evropske vloge v novem globalnem redu.

Evropska unija namerava 24. februarja 2026, ob četrti obletnici začetka vojaške agresije v Ukrajini, sprejeti 20. paket sankcij proti Rusiji. Kot poroča nemški časnik Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, bodo novi ukrepi osredotočeni na omejevanje potovanj za določene posameznike in zamrznitev premoženja subjektov, povezanih z ruskim režimom, znotraj držav članic povezave. Načrtovano sprejetje paketa sankcij predstavlja nadaljevanje usklajenih prizadevanj EU za stopnjevanje gospodarskega in političnega pritiska na Moskvo. Diplomati poudarjajo simbolni pomen datuma sprejetja, ki neposredno sovpada z obletnico invazije. Čeprav podrobnosti o vseh vključenih subjektih še niso v celoti znane, se pričakuje, da bodo ukrepi dodatno otežili delovanje ruskega vojaško-industrijskega kompleksa in omejili dostop do evropskega finančnega trga.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem prvem novoletnem nagovoru pozval državljane k pogumu in samozavesti pri spopadanju z globalnimi izzivi. Poudaril je, da Nemčija ni zgolj opazovalka ali "igrača v rokah velikih sil", temveč država, ki je sposobna lastnih odločitev in obvladovanja kriz. V luči negotovih mednarodnih razmer, ki jih zaznamujejo vojna v Ukrajini, grožnje iz Rusije ter zaostreni odnosi z Združenimi državami Amerike, je Merz zagotovil, da Nemčija ostaja varna država, hkrati pa je pozval h krepitvi evropske obrambne sposobnosti. Poleg zunanjepolitičnih vprašanj je kancler stopil v bran nedavno sprejetim pokojninskim reformam in napovedal nadaljnje strukturne spremembe v gospodarstvu ter socialnem sistemu. Po njegovih besedah so te reforme nujne za dolgoročno stabilnost in blaginjo države. Merz je izrazil prepričanje, da leto 2026 za Nemčijo in celotno Evropo predstavlja priložnost za nov začetek, ki bo temeljil na miru in svobodi, državljane pa je pozval, naj ne sledijo tistim, ki v družbi sejejo strah.

Nemška vlada se pripravlja na obsežne reforme v zdravstvenem sistemu, ki naj bi začele veljati leta 2026. Zaradi naraščajočih stroškov zdravstvene oskrbe se pričakujejo spremembe, ki bodo državljane bolj obremenile z doplačili, hkrati pa se bo zmanjšal obseg storitev, ki jih krije javno zdravstveno zavarovanje. Cilj reform je obvladovati naraščajoče stroške in zagotoviti dolgoročno vzdržnost sistema.

Ruska federacija je z današnjim dnem uradno zvišala splošno stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) z 20 na 22 odstotkov. Odločitev, ki je bila sprejeta v preteklem letu, je neposredna posledica naraščajočih stroškov vojaške agresije v Ukrajini, saj Kremelj išče nove vire za financiranje vojne blagajne. Ukrep bo po pričakovanjih ekonomistov dodatno obremenil življenjski standard ruskih državljanov in povišal inflacijske pritiske v državi. Medtem ko Rusija davčno breme povečuje, je Nemčija ubrala nasprotno smer pri obdavčitvi hrane. V nemških restavracijah in lokalih s hitro prehrano se je stopnja DDV za postreženo hrano znižala z 19 na sedem odstotkov. Namen nemškega ukrepa je razbremenitev gostinskega sektorja in spodbujanje potrošnje v času gospodarske negotovosti, kar predstavlja oster kontrast ruskim fiskalnim ukrepom, usmerjenim v militarizacijo gospodarstva.

Nemška družinska podjetja so ob prelomu leta izrazila resno zaskrbljenost glede prihodnosti nemškega gospodarstva, saj raziskava inštituta ifo in Fundacije za družinska podjetja kaže na kritičen upad konkurenčnosti države. Več kot 80 odstotkov od 1.705 anketiranih podjetij je ocenilo, da so davčne obremenitve in prispevki za socialno varnost previsoki, kar onemogoča dvig plač in nagrajevanje ključnih zaposlenih. Poleg visokih stroškov dela podjetnike obremenjujejo še visoke cene energije in obsežna birokracija, kar Nemčijo postavlja v neugoden položaj v primerjavi z drugimi poslovnimi lokacijami. Istočasno se z visokimi davčnimi pritiski spopadajo tudi v Združenem kraljestvu, kjer britanska davčna uprava (HMRC) od samostojnih podjetnikov zahteva plačilo znatnih zneskov. Zaradi sistema predplačil za prihodnje leto se mnogi davkoplačevalci soočajo z računi, ki dosegajo tudi 150 odstotkov njihovega dejanskega dolga za preteklo leto. Ta finančni pritisk je še posebej izrazit za tiste, ki so dejavnost začeli opravljati pred kratkim, saj morajo do konca januarja poravnati tako preostanek davka za prejšnje leto kot tudi prvi obrok za tekoče leto. Obe situaciji v dveh največjih evropskih gospodarstvih kažeta na širši trend fiskalnih pritiskov, ki otežujejo poslovanje in zmanjšujejo razpoložljivi dohodek prebivalstva.

Analize gospodarskega stanja ob prelomu leta v Nemčiji in Združenih državah Amerike razkrivajo naraščajoče pritiske na podjetniški sektor in gospodinjstva. V Nemčiji je raziskava inštituta ifo in Fundacije za družinska podjetja, v kateri je sodelovalo več kot 1700 podjetij, pokazala kritično poslabšanje konkurenčnosti države. Več kot 80 odstotkov vprašanih je izpostavilo nevzdržne davčne obremenitve in visoke stroške dela, ki zavirajo rast in otežujejo nagrajevanje zaposlenih. Hkrati so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v letu 2025 zabeležile mešane rezultate. Kljub robustni gospodarski rasti, ki je v tretjem četrtletju dosegla 4,3 odstotka, so se povprečne carinske stopnje povzpele na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov in povečale pesimizem med ameriškimi potrošniki glede njihove prihodnje finančne varnosti.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki bi po ocenah upravljalca omrežja Stromnetz Berlin lahko trajal vse do prihodnjega četrtka. Do prekinitve oskrbe je prišlo zaradi požara na kabelskem mostu čez kanal Teltow, kar je povzročilo odpoved ključne infrastrukture. Zaradi zahtevnosti sanacije in potrebe po gradnji nadomestnih vodov bo popravilo dolgotrajno, kar bo neposredno vplivalo na več deset tisoč prebivalcev v prizadeti regiji. Dogodek spominja na pretekle varnostne incidente v Berlinu, povezane z energetsko infrastrukturo, saj so pristojne službe v preteklosti že obravnavale primere namernih požigov s strani ekstremističnih skupin. Upravljalec Stromnetz Berlin je potrdil, da ekipe na terenu intenzivno delajo na vzpostavitvi zasilne oskrbe, vendar opozarjajo, da gre za enega kompleksnejših tehničnih izzivov v zadnjem obdobju. Prebivalce so pozvali k potrpežljivosti, medtem ko preiskovalni organi še ugotavljajo natančen vzrok požara na mostu.

Predsednik ZDA Donald Trump je ob koncu leta preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne mizice za eno leto. Medtem pa nemška družinska podjetja opozarjajo, da davki, stroški energije in birokracija uničujejo konkurenčnost.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

V Berlinu in okolici je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je ohromil mestni in regionalni železniški promet. Po poročanju nemških medijev so težave nastale zaradi namernega požiga na infrastrukturi, kar je neposredno vplivalo na delovanje S-Bahna in regionalnih vlakov med Berlinom in Potsdamom. Številne linije so bile prekinjene ali so delovale z velikimi zamudami, kar je povzročilo kaos v javnem prevozu v nemški prestolnici. Preiskovalni organi obravnavajo incident kot sabotažo, saj je ogenj poškodoval ključne električne vode, potrebne za napajanje signalizacije in pogonskih sistemov. Potniki so bili prisiljeni uporabljati alternativne oblike prevoza, medtem ko so ekipe na terenu poskušale odpraviti posledice napada. Dogodek je znova sprožil razpravo o ranljivosti kritične infrastrukture v večjih evropskih mestih in potrebi po strožjem varovanju energetskih vozlišč.

Predsednik opozicijske krščanskodemokratske unije (CDU) Friedrich Merz je v pismu, naslovljenem na poslance koalicije in lastne stranke, izrazil globoko zaskrbljenost nad stanjem nemškega gospodarstva. Merz je izpostavil predvsem previsoke stroške dela v Nemčiji, ki po njegovem mnenju zavirajo gospodarsko rast in zmanjšujejo konkurenčnost države. Na njegove predloge se je odzval vodja poslancev socialdemokratov (SPD) Matthias Miersch, ki je opozoril, da mora biti fokus politike tudi na socialnih vprašanjih. Miersch je v odzivu na Merzove poglede poudaril, da spodbujanje gospodarske rasti ne sme potekati na račun socialne države. Po njegovih besedah je prav socialna varnost tisti temelj, ki omogoča stabilno rast in blaginjo. Razprava med vodilnima strankama nakazuje na poglabljanje razlik v pogledih na reševanje gospodarske krize, s katero se spopada največje evropsko gospodarstvo, hkrati pa odpira vprašanja o prihodnji usmeritvi nemške socialne in ekonomske politike.

Nemški finančni minister Lars Klingbeil je za proračunsko leto 2026 napovedal znatno znižanje sredstev za nemško zvezno računsko sodišče (Bundesrechnungshof). Odločitev o krčenju sredstev in morebitni ukinitvi ene izmed revizijskih ravni je v javnosti sprožila ostre odzive, saj prihaja neposredno po tem, ko je ta neodvisni organ izdal izjemno kritično poročilo o javnofinančni politiki in zadolževanju vlade pod vodstvom Friedricha Merza. Kritiki ministru očitajo, da gre za politični povračilni ukrep proti instituciji, ki je opozorila na tveganja povečevanja dolga in obrestnih mer v trenutnem državnem proračunu. Medtem ko finančno ministrstvo poudarja potrebo po varčevanju na vseh ravneh, opozicija in finančni strokovnjaki opozarjajo, da bi omejevanje proračuna nadzorne institucije lahko resno ogrozilo transparentnost porabe javnega denarja. Takšno ravnanje po mnenju nekaterih predstavlja nevaren precedens v nemški fiskalni politiki, kjer so neodvisni revizijski organi doslej uživali visoko stopnjo avtonomije.

Francoski nacionalni inštitut za statistiko in gospodarske študije (Insee) je v svoji začasni oceni objavil, da se je rast cen življenjskih potrebščin v Franciji decembra na letni ravni upočasnila na 0,8 odstotka, kar je rahlo manj od novembrske rasti, ki je znašala 0,9 odstotka. Ključni dejavnik za umirjanje splošne ravni cen je bil izrazit padec cen energije, ki so se v primerjavi z decembrom prejšnjega leta znižale za 6,8 odstotka, predvsem zaradi cenejših naftnih derivatov. Nasprotno pa so se cene hrane decembra povišale za 1,7 odstotka, kar predstavlja pospešek v primerjavi z novembrom, ko je bila rast 1,4-odstotna. Na mesečni ravni so se cene v decembru v povprečju zvišale za 0,1 odstotka, potem ko so novembra zabeležili 0,2-odstotni padec. Ta mesečni odboj so statistiki pripisali sezonskemu povišanju cen storitev, zlasti v transportnem sektorju, ter ponovni rasti cen hrane. Cene storitev so sicer na letni ravni ostale stabilne pri 2,2-odstotni rasti, cene tobaka pa so se zvišale za 4,1 odstotka. Cene industrijskih izdelkov so se na letni ravni znižale za 0,4 odstotka, kar je manjši padec kot v predhodnem mesecu.

Guverner francoske centralne banke in član Sveta Evropske centralne banke (ECB) François Villeroy de Galhau je v torek opozoril, da bi bila brez uvedbe digitalnega evra resno ogrožena gospodarska suverenost Evrope. Po njegovih navedbah je digitalizacija plačilnega sistema nujna za ohranitev neodvisnosti evropskega finančnega prostora v odnosu do tujih ponudnikov in tehnoloških velikanov. Evropska unija namerava digitalni evro uvesti do leta 2029, pri čemer poudarja pomen zaščite zasebnosti in varnosti plačil. Digitalna valuta bi delovala kot dopolnilo gotovini in bi omogočila varnejše ter učinkovitejše transakcije znotraj območja z evrom. Villeroy de Galhau je izpostavil, da digitalizacija valute ni zgolj tehnološka nadgradnja, temveč strateška nuja za ohranitev vloge evra v globalnem gospodarstvu.

Krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v samostanu Seeon v ospredje postavila reševanje gospodarske krize v Nemčiji. Vodstvo stranke je predstavilo načrte za konec gospodarske stagnacije, pri čemer so poudarili, da mora biti prioriteta prihodnjega delovanja Unije (CDU/CSU) prav okrepitev gospodarstva. Medtem ko je pred letom dni na zasedanju še prevladoval optimizem glede hitre menjave oblasti, je letošnji ton bistveno bolj resen in zaskrbljen. Analitiki opozarjajo, da se stranka sooča s starimi težavami, ki bi lahko ob vztrajanju trenutnih gospodarskih kazalnikov v prihodnje povzročile precejšnje politične in socialne izzive. V razpravah so poudarili potrebo po strukturnih reformah in zmanjšanju birokratskih ovir, kar naj bi po njihovem mnenju Nemčiji povrnilo konkurenčnost na mednarodnem trgu. Stranka se s tem pripravlja na prihajajoče volilno obdobje, kjer bo gospodarska stabilnost osrednja tema kampanje.

V Berlinu je bilo po obsežnem izpadu elektrike, ki je prizadel več deset tisoč ljudi, ponovno priklopljenih približno 7.000 gospodinjstev na električno omrežje. Popravila bi se lahko zavlekla do četrtka. Oblasti preiskujejo možnost požiga s strani levičarskih ekstremistov. Pojavilo se je tudi pismo, v katerem se skupina prizna odgovornost za požig.

V jugozahodnem delu Berlina je v soboto zjutraj prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in 2200 poslovnih objektov. Do prekinitve oskrbe je prišlo zaradi požara na kabelskem mostu čez kanal Teltow, nemška policija pa primer že preiskuje zaradi utemeljenega suma namernega požiga. Po navedbah operaterja omrežja bo motena oskrba za večino prizadetih uporabnikov trajala predvidoma do četrtka popoldne. Izpad energije je povzročil precejšnje težave v vsakodnevnem življenju, saj so poleg stanovanjskih objektov ostali brez napajanja tudi semaforji in trgovine, situacijo pa dodatno otežuje trenutno sneženje in nizke temperature, ki vplivajo na ogrevanje domov. Preiskovalci dogodek povezujejo z možnostjo načrtnega napada na kritično infrastrukturo, kar sledi podobnim incidentom v preteklosti, ko so odgovornost za sabotaže prevzele skrajne skupine.

Nemško združenje zdravstvenih zavarovalnic poziva zvezno ministrico za zdravje, Nino Warken, k takojšnjemu sprejetju dodatnega varčevalnega paketa, da bi preprečili nadaljnjo rast prispevkov. Opozorili so, da brez resnih reform že leta 2027 grozi povprečna stopnja prispevka 18 odstotkov. Združenje je nezadovoljno s trenutnim varčevalnim paketom, ki ga je pripravila ministrica Warken, saj menijo, da je premajhen.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Japonski jen je v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegel dvotedensko najnižjo vrednost, pri čemer je USD/JPY presegel 157,00. Novozelandski dolar se je umaknil pod 0,5800, medtem ko naj bi Fed po mnenju guvernerja Stephena Mirana letos znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. GBP/USD bi lahko našel glavno oviro pri devetdnevnem EMA.

Novo zimsko vreme je v sredo prineslo sneg, led, leden dež in nevarne vozne razmere v Novo Anglijo, regija pa se pripravlja na dodatne neugodne razmere kasneje v tednu. V Novi Mehiki se pričakuje, da bo druga zimska nevihta danes in v petek prinesla dodatne snežne padavine in dež.

Trgovska veriga Mueller je iz prodaje preventivno umaknila otroško mlečno hrano Nestle Beba Pre proizvajalca Nestle Deutschland. Razlog za odpoklic 800-gramskega pakiranja je ugotovljeno mikrobiološko onesnaženje izdelka, ki bi lahko predstavljalo tveganje za zdravje najmlajših uporabnikov. Podjetje je o nevarnosti obvestilo pristojne organe in javnost, obenem pa kupce pozvalo, naj izdelka ne uporabljajo. Potrošniki, ki so omenjeno otroško hrano že kupili, jo lahko vrnejo na prodajno mesto, kjer jim bo povrnjena kupnina. Gre za standardni postopek zagotavljanja varnosti živil, s katerim želi proizvajalec preprečiti morebitne zdravstvene zaplete. Podrobnejše informacije o seriji in rokih uporabe so na voljo na prodajnih mestih in spletnih straneh trgovca, ki poudarja, da je varnost kupcev njihova prioriteta.

Rusija za obhod sankcij pri prevozu nafte v Baltskem morju uporablja t.i. "shadow fleet" oziroma "zombi tankerje", ki dobijo novo identiteto. Stare tankerje ponovno registrirajo na Kitajskem in jih pošiljajo v Evropo kot novogradnje. V tem poslu naj bi imela pomembno vlogo tudi ena od afriških držav.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno zaslužila približno 726.000 evrov, kar znatno presega njeno uradno osnovno plačo. Kot poročajo tuji mediji, ki se sklicujejo na analizo časnika Financial Times, osnovno plačilo Lagardove znaša 466.000 evrov, vendar se je končni znesek zaradi dodatkov in ugodnosti povišal za približno 56 odstotkov. S tem prejemkom se Lagardova uvršča med najbolje plačane uradnike v Evropski uniji, njen zaslužek pa opazno presega celo plačo predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve. Podatki o visokih prejemkih so v javnosti sprožili razprave o plačni politiki v vrhu evropskih institucij, predvsem v primerjavi s povprečnimi prihodki državljanov in drugimi visokimi funkcionarji, kot je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Analiza razkriva, da dodatki k osnovni plači vključujejo različna nadomestila, ki so del pogodbenih obveznosti za najvišje predstavnike centralne banke. Kljub temu, da so ti zneski v skladu z internimi pravili institucije, so razkritja v finančnih krogih povzročila določeno mero nelagodja zaradi kontrasta z gospodarskimi razmerami v evrskem območju.

Časnik Financial Times je poročal, da Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, prejema 726.000 evrov letno, kar je 56 % več od njene uradne plače. To pomeni, da njena plača trikrat presega plačo Jerome Powella, predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve.