Ameriški podpredsednik J. D. Vance je na februarski varnostni konferenci v Münchnu podal odmeven govor, ki je po mnenju nekdanje avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl predstavljal ključen trenutek v transatlantskih odnosih. Vance je v svojem nastopu poudaril, da glavna nevarnost za Evropo ne prihaja iz zunanjosti, temveč iz njenih lastnih notranjih struktur, pri čemer je izpostavil domnevno cenzuro in odtujenost vladajočih elit od državljanov. Njegove izjave, da so protidemokratični trendi v državah, kot sta Nemčija in Velika Britanija, večja grožnja svobodi kot ruska invazija, so povzročile oster odziv med evropskimi zavezniki. Dogodek je sprožil korenite spremembe v mednarodni diplomaciji, saj je govoru sledila serija diplomatskih premikov, vključno s telefonskim pogovorom med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Ta komunikacija je po besedah Kneisslove odprla pot za pogajanja o rešitvi konflikta v Ukrajini. Hkrati je leto 2025 zaznamovala sprememba ameriške retorike, ki pod vodstvom Trumpove administracije daje prednost neposrednemu dogovarjanju z Rusijo in zmanjševanju vojaške pomoči Ukrajini. Evropski voditelji so se ob tem spopadali z izzivom ohranjanja stabilnosti zavezništva NATO in iskanja novih poti za zagotavljanje varnosti na celini brez brezpogojne podpore Washingtona.

Evropski voditelji se soočajo z militarizacijo brez jasne strategije, kar poglablja gospodarski upad, demokratične napetosti in geopolitična tveganja. Nemški kancler Friedrich Merz je izrazil zaskrbljenost glede konca obdobja Pax Americana in napovedal, da bo Nemčija branila svoje interese. Hkrati ZDA in Rusija iz različnih, a povezanih razlogov si prizadevata za oslabitev Evropske unije. Washington EU vidi kot ideološkega in gospodarskega tekmeca.

Po poročanju svetovnih medijev je ameriška operacija v Venezueli sprožila vrsto odzivov. Trump in njegova administracija so podali izjave o državah, ki jezijo Washington. The New York Times poroča, da je aretacija Madura pokazala Trumpovo željo po prevladi ZDA v Južni Ameriki, njegovi "javni plesi" pa so prepričali del njegovega kroga v potrebo po napadu na Venezuelo.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo, v kateri so bombardirale cilje v Venezueli in zajele predsednika Nicolása Madura. Ameriška administracija je napad uradno utemeljila z bojem proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki, vključno z mrežo CADTM-AYNA, operacijo označujejo za imperialistično agresijo in kršitev mednarodnega prava. Do vojaškega posredovanja je prišlo po dolgotrajnem stopnjevanju napetosti in pomorskem obleganju države. Operacija je sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je v nasprotju s svojimi koalicijskimi partnericami ostro obsodila ameriški napad in zajetje venezuelskega voditelja. Akcija sledi mesecem groženj in povečevanja nagrad za Madurovo aretacijo, kar je privedlo do ene največjih geopolitičnih kriz v Latinski Ameriki v zadnjem desetletju. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko se vrstijo obsodbe o uporabi sile pod pretvezo zakonitosti.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Bela hiša je v soboto zvečer uradno potrdila izvedbo obsežne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriške administracije so priprave na ta neobičajen poseg, ki velja za eno najobsežnejših ameriških vojaških akcij v Latinski Ameriki po letu 1989, trajale več mesecev. Maduro je bil po zajetju odpeljan na neznano lokacijo, kar je sprožilo val mednarodnih odzivov in protestov. Zaradi ameriškega posredovanja in odstranitve venezuelskega voditelja so se v več evropskih mestih, vključno s Hamburgom, zbrali protestniki, ki nasprotujejo ravnanju administracije predsednika Donalda Trumpa. Na ulicah Hamburga se je kljub sneženju zbralo približno 300 ljudi, ki so obsodili »ugrabitev« Madura in vojaško agresijo na suvereno državo. Čeprav podrobnosti samega napada še prihajajo v javnost, je jasno, da dogodek korenito spreminja geopolitično sliko regije in stopnjuje napetosti med Washingtonom in zavezniki venezuelskega režima.

Ameriški visoki uradniki, vključno z zunanjim ministrom Marcom Rubiom in posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, so se v sredo, 31. decembra 2025, v spremstvu Jareda Kushnerja sestali s ključnimi zavezniki glede prihodnosti mirovnega procesa v Ukrajini. Pogovorov so se udeležili ukrajinski minister za obrambo Rustem Umerov ter svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bil določiti konkretne korake za ustavitev sovražnosti in vzpostavitev trajnih varnostnih jamstev, ki bi preprečila morebitne ponovne konflikte v regiji. Posebni odposlanec Witkoff je poudaril, da so se sogovorniki osredotočili na praktične načine za izvajanje mirovnega načrta novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Razprave so vključevale oblikovanje učinkovitih mehanizmov za preprečevanje spopadov na terenu. Ukrajinska stran je prek ministra Umerova potrdila, da se bodo stiki nadaljevali takoj po novem letu, ko pričakujejo sprejetje prvih oprijemljivih odločitev. Srečanje predstavlja pomemben korak pri usklajevanju stališč med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede končne oblike mirovnega sporazuma z Rusijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem, ki so povezani z ruskim vojaško-industrijskim sektorjem. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina in izjavil, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom z dronom, kot trdi Kremelj. Trump se je srečal tudi z Zelenskim, nakar so se pojavile ruske obtožbe.

Nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer so se v skupnem prizadevanju zavzeli za stabilen in demokratičen prehod oblasti v Venezueli. Poziv sledi nedavnemu ameriškemu vojaškemu posegu, v katerem so sile Združenih držav Amerike strmoglavile in prijele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Zahodni voditelji so poudarili, da v južnoameriški državi ne sme priti do politične nestabilnosti, ter izrazili pričakovanje, da bo vodenje države prevzela demokratično izvoljena vlada. Kljub mednarodnim pritiskom venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez še naprej podpira strmoglavljenega voditelja, kar kaže na globok notranji razkol v državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj po odstranitvi Madura obstaja resna nevarnost nastanka politične praznine. O vojaškem napadu Združenih držav Amerike in prihodnosti Venezuele bo v ponedeljek na izredni seji razpravljal Varnostni svet Združenih narodov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Volodimir Zelenski se je v Miamiju srečal z Donaldom Trumpom. Po srečanju je načrtovan telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Rusija je pred srečanjem poudarila skupne točke med Trumpom in Putinom. Donald Trump je medtem čestital voditeljem Tajske in Kambodže za dogovor o prekinitvi ognja. Ob tem je prišlo na dan, da se je Zelenski na skupni novinarski konferenci posmehoval Putinu.

Vodja frakcije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu, Manfred Weber, je pozval k napotitvi vojakov iz držav Evropske unije v Ukrajino. Predlagal je, da bi nemški vojaki delovali pod zastavo Evropske unije, s čimer bi Evropa prevzela "odgovorno vlogo" pri zagotavljanju varnosti Ukrajine.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Nemški politolog Stefan Fröhlich je izjavil, da Zelenski zaman pričakuje podporo ZDA za svoj načrt mirovne rešitve konflikta v Ukrajini.

Armin Laschet je predlagal, da Nemčija in Francija skupaj sprožita pobudo za vzpostavitev dialoga z Moskvo glede rešitve konflikta v Ukrajini. Evropa je skupaj z Ukrajino pripravila načrt za prekinitev ognja, vendar ZDA ohranjajo stike z Moskvo, kar ne vzbuja odobravanja pri vseh.

Po poročanju ruskih medijev in Bloomberga so voditelji držav Evropske unije opravili telefonske pogovore po napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusija je Združene narode obtožila prikrivanja terorizma s strani Kijeva, pri čemer se je sklicevala na molk Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice po napadu z brezpilotnimi letalniki.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost in zahtevalo pojasnila glede situacije z venezuelskim predsednikom Madurom. Venezuelski zunanji minister je sporočil, da država prejema podporo iz celega sveta. Generalna sekretarka stranke Podemos je obsodila ZDA in pozvala k prekinitvi odnosov med Španijo in ZDA. Brazilski predsednik Lula da Silva je dejal, da so ZDA prestopile mejo dovoljenega. Podpredsednik ZDA pa je dejal, da je aretacija Madura bila zakonita.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Predhodni vodja je odstopil novembra zaradi korupcijske afere.

Po vsem svetu so potekali množični protesti proti vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike v Venezueli, v katerem so ameriške sile ugrabile predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Adelo Flores. Na stotine ljudi se je zbralo v ameriških mestih, kot so New York, Washington in Los Angeles, kjer so z napisi in vzkliki obsojali ameriško imperialistično politiko ter zahtevali ustavitev posredovanja. Protestniki so dejanje označili za grobo kršitev suverenosti in mednarodnega prava. Demonstracije so se razširile tudi zunaj meja ZDA; v Hamburgu se je zbralo okoli 500 ljudi pod geslom "Roke stran od Venezuele", o podobnih shodih pa poročajo tudi iz Dublina. Medtem ko so nekateri nasprotniki Madurovega režima proslavljali njegovo ujetje, so se zavezniki Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, ostro odzvali na dogajanje. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je Madura prepeljala na ozemlje ZDA, kjer mu nameravajo soditi zaradi obtožb o trgovini z mamili in terorizmu. Situacija v regiji ostaja izjemno napeta, saj je vojaška operacija povzročila globok razkol v mednarodni skupnosti.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedeljo podal kontroverzne izjave o možnosti ugrabitve tujih voditeljev. Kot primer morebitne tarče je izpostavil nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je svoje razmišljanje utemeljil na nedavnih ameriških akcijah v Venezueli, kjer so Združene države Amerike izvedle aretacijo Nicolasa Madura, in dejal, da si lahko predstavlja podobne ruske operacije proti zahodnim politikom. Po poročanju ruske državne tiskovne agencije TASS je Medvedjev ugrabitev Merza označil za "odličen preobrat v tem karnevalu dogodkov". Nemškega kanclerja je pri tem označil z žaljivim izrazom "neonacist". Ruski politik je poudaril, da takšen scenarij po njegovem mnenju ni nerealističen, s čimer je dodatno zaostril že tako napeto retoriko med Moskvo in Berlinom. Gre za nov primer v seriji agresivnih izjav ruskega vrha, ki so usmerjene proti voditeljem držav članic zveze Nato in Evropske unije.

Posebni odposlanec novoizvoljenega ameriškega predsednika Steve Witkoff je sporočil, da so se svetovalci Donalda Trumpa v Parizu sestali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil opredeliti naslednje korake za končanje ruske agresije v Ukrajini, kar odraža Trumpovo zavezo k hitri rešitvi konflikta. V delegaciji sta poleg Witkoffa sodelovala tudi bodoči svetovalec za nacionalno varnost Michael Waltz in kandidat za zunanjega ministra Marco Rubio. Strani so razprave opisale kot konstruktivne, osredotočene pa so bile na usklajevanje stališč med ZDA in ključnimi evropskimi zaveznicami pred uradnim prevzemom oblasti v Washingtonu.

Podpredsednik nemškega parlamenta Omid Nouripour je pozval kanclerja Friedricha Merza, naj Ukrajini odobri dobavo raket Taurus. Nouripour je poudaril, da besedna podpora ni dovolj in da bi moral Merz slediti svojim prejšnjim zahtevam iz opozicije.

Praznovanje novega leta v Nemčiji in na Nizozemskem je zahtevalo več smrtnih žrtev in povzročilo obsežno gmotno škodo. V nemškem mestu Bielefeld sta umrla dva 18-letnika, ki sta uporabljala pirotehnična sredstva lastne izdelave. Po navedbah nemške policije sta mladostnika neodvisno drug od drugega sprožila doma narejene eksplozivne naprave, ki so jima povzročile smrtonosne poškodbe obraza. Poleg tega so v Berlinu obravnavali več kot 30 oseb s hudimi poškodbami rok in obraza, pri čemer so bile v nekaterih primerih potrebne celo amputacije prstov. Na Nizozemskem so oblasti poročale o dveh smrtnih žrtvah, povezanih s pirotehniko, ter o valu nasilja nad policisti in reševalci. V Amsterdamu je izbruhnil uničujoč požar v zgodovinski cerkvi Vondelkerk iz 19. stoletja, ki je povzročil zrušenje 50-metrskega stolpa. Predsednica sindikata nizozemske policije Nine Kooiman je izpostavila, da so se varnostne sile soočale z nezaslišano ravnijo agresije, zaradi česar so oblasti izdale nacionalno opozorilo, naj državljani ne kličejo interventnih služb, razen v primerih neposredne življenjske ogroženosti.

Ameriški zunanje-politični vrh se je s ključnimi evropskimi zavezniki in ukrajinskimi predstavniki posvetoval o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in predsednikov svetovalec Jared Kushner so opravili pogovore z nacionalnimi varnostnimi svetovalci Francije, Velike Britanije in Nemčije. Pri pogovorih je sodeloval tudi glavni ukrajinski pogajalec Rustem Umerov. Po navedbah Witkoffa so bili pogovori plodni, osredotočili pa so se predvsem na vprašanja prihodnjih varnostnih jamstev za Ukrajino in njen povojni razvoj. Srečanje predstavlja nadaljevanje intenzivne diplomatske dejavnosti administracije Donalda Trumpa, ki si prizadeva za čimprejšnjo sklenitev mirovnega sporazuma. Evropski partnerji, med njimi svetovalec nemškega kanclerja Olafa Scholza, so v pogovorih poudarili pomen usklajenega delovanja, saj so se v preteklosti že pojavila ugibanja o morebitnih ločenih pogajanjih med Washingtonom in Moskvo brez prisotnosti Evrope. Ključna točka razhajanj ostaja vprašanje ozemeljske celovitosti Ukrajine in obseg vojaške prisotnosti zahodnih sil po morebitnem premirju.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v vojaški operaciji prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Novica o aretaciji je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti, medtem ko ameriška stran operacijo opravičuje z dolgotrajnimi prizadevanji za vzpostavitev demokracije in obtožbami o vpletenosti režima v nezakonite dejavnosti. Nemški kancler Friedrich Merz je v odzivu na dogajanje sporočil, da je Maduro svojo državo vodil v propad, in opozoril na izjemno težke razmere, v katerih se je znašlo prebivalstvo Venezuele. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjujočih se napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se decembra lani sprevrgle v neposredne vojaške napade na venezuelsko infrastrukturo. Jürgen Hardt, tiskovni predstavnik nemške stranke CDU za zunanje zadeve, je izpostavil vprašanje prihodnosti venezuelskega ljudstva po padcu Madurovega režima. Medtem ko nekatere strani aretacijo označujejo za nujen korak k stabilizaciji regije, drugi kritiki opozarjajo na sporne pravne podlage za neposredno ameriško posredovanje na tujem ozemlju.

Po navedbah vojaškega strokovnjaka in upokojenega podpolkovnika samooklicane Ljudske republike Lugansk Vitalija Kiseleva so bili v brezpilotnih letalnikih, ki so v novoletni noči napadli civilne objekte v kraju Horli v regiji Herson, odkriti sestavni deli nemškega obrambnega koncerna Rheinmetall. Napad je bil usmerjen na lokalno kavarno in hotel, pri čemer ruski viri izpostavljajo vpletenost zahodne tehnologije v napade na območja pod ruskim nadzorom. Kiselev trdi, da analiza razbitin dronov, ki so strmoglavili ali bili sestreljeni nad naseljem, potrjuje uporabo komponent omenjenega nemškega proizvajalca. Navedbe so del širših obtožb Moskve o neposredni vpletenosti držav članic Nata v konflikt preko dobave vojaške opreme in tehnologije ukrajinskim silam. Neodvisnih potrditev o izvoru omenjenih delov ali njihovi specifični vlogi v konstrukciji letalnikov trenutno ni na voljo.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je po zadnjih podatkih lokalnih oblasti v uničujočem požaru, ki je v noči na novo leto izbruhnil v enem izmed lokalnih barov, umrlo 40 oseb, 119 pa jih je bilo poškodovanih. Med poškodovanimi je tudi 14 državljanov Francije, več huje poškodovanih oseb s težkimi opeklinami pa so že premestili v specializirane centre po Evropi, vključno z Nemčijo. Med ranjenimi je tudi mladi nogometaš francoskega kluba FC Metz, ki so ga zaradi resnosti poškodb prepeljali na zdravljenje v tujino. Tožilka, pristojna za primer, je pojasnila, da prve ugotovitve preiskave kažejo na to, da so ogenj najverjetneje povzročile goreče sveče oziroma pirotehnična sredstva. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na vprašanje ustreznosti akustične pene, ki je bila nameščena v lokalu, in ugotavljajo morebitno kazensko odgovornost. Identifikacija žrtev poteka počasi in s težavami, saj so trupla zaradi izjemno visokih temperatur močno poškodovana, zato bo za potrditev identitete v mnogih primerih potrebna analiza DNK.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedavnem intervjuju podal provokativne izjave glede morebitne ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in namignil, da bi bila njegova ugrabitev realen scenarij, podobno kot se je zgodilo z aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Ruski politik je v svojih izjavah stopnjeval retoriko proti Zahodu in opozoril, da bi moral biti previden tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Medvedjev je branil venezuelskega voditelja Madura in ostro kritiziral nemško politiko do Rusije. Gre za ponovno eskalacijo sovražnega govora visokih ruskih uradnikov, ki v zadnjem času redno uporabljajo žaljivke in grožnje proti evropskim voditeljem v kontekstu vojne v Ukrajini.

V Berlinu je bilo po obsežnem izpadu elektrike, ki je prizadel več deset tisoč ljudi, ponovno priklopljenih približno 7.000 gospodinjstev na električno omrežje. Popravila bi se lahko zavlekla do četrtka. Oblasti preiskujejo možnost požiga s strani levičarskih ekstremistov. Pojavilo se je tudi pismo, v katerem se skupina prizna odgovornost za požig.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in več kot 2.000 podjetij. Do prekinitve oskrbe je prišlo po požaru na kabelskem mostu v okrožju Lichterfelde, kar je povzročilo prekinitev ogrevanja in oskrbe z energijo v času nizkih temperatur. Nemška policija in državni tožilci dogodek obravnavajo kot namerni požig in dejanje sabotaže na kritično infrastrukturo. Odgovornost za napad je v objavljenem pismu prevzela skrajno leva skupina Vulkangruppe, ki je znana po podobnih akcijah v preteklosti. Skupina trdi, da je s sabotažo želela opozoriti na določene politične in družbene problematike. Upravljavec omrežja Stromnetz Berlin je sporočil, da bodo popravila zahtevna in da bi popolna vzpostavitev sistema lahko trajala več dni, saj je infrastruktura na kabelskem mostu močno poškodovana.

Štefan Kotre, član odbora za mednarodne zadeve v nemškem Bundestagu iz stranke AfD, je izjavil, da Ukrajina v naslednjih dveh desetletjih ne bo izpolnjevala meril za vstop v Evropsko unijo.

V švicarskem smučarskem letovišču Crans-Montana se je začel zahteven postopek identifikacije približno 40 žrtev, ki so izgubile življenje v silovitem požaru v baru in podzemnem nočnem klubu Le Constellation. Tragedija se je zgodila med praznovanjem novega leta, ko je ogenj zajel množico mladih zabavljačev, pri čemer je bilo poleg smrtnih žrtev poškodovanih še 115 oseb. Preiskovalci opozarjajo, da bo zaradi hudih opeklin proces potrjevanja identitete dolgotrajen in bi lahko trajal več dni ali celo tednov. Prva uradno potrjena žrtev je 16-letni italijanski igralec golfa Emanuele Galeppini, ki je sicer živel v Dubaju. Medtem ko švicarski uradniki poskušajo identificirati ostale preminule, so številne preživele s hudimi opeklinami prepeljali v specializirane bolnišnične enote po celotni Evropi, vključno z Nemčijo, Francijo in Belgijo. Na prizorišču nesreče v kantonu Valais so lokalne reševalne službe že začele polagati spominska obeležja za žrtve te ene najhujših nesreč v novejši zgodovini letovišča.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili ključne pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bila uskladitev prihodnjih korakov in strategij za dosego prekinitve ognja oziroma dokončnega končanja vojaških spopadov v Ukrajini. Posebni odposlanec Steve Witkoff je potrdil, da Združene države Amerike aktivno iščejo diplomatsko rešitev v sodelovanju z najpomembnejšimi evropskimi zaveznicami. Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn je ob tem javno podprl predlagani mirovni načrt Washingtona in ga označil za ustreznega. Diplomatska prizadevanja odražajo Trumpovo strategijo hitrejšega reševanja konflikta, ki vključuje neposredna pogajanja z vpletenimi stranmi in evropskimi partnerji. Pogovori so se osredotočili na prihodnja varnostna jamstva in pogoje, pod katerimi bi bila Ukrajina pripravljena pristopiti k pogajalskemu procesu z Rusijo.

Britanski premier Kir Starmer se je po telefonu pogovarjal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem o iskanju miru v Ukrajini, poroča RIA Novosti, ki se sklicuje na britansko premierjevo pisarno.

Hitrost pogajanj za končanje vojne v Ukrajini se stopnjuje, saj diplomati in svetovni voditelji načrtujejo nov vrh o miru, ki naj bi se odvil v začetku prihodnjega leta. Glavni cilj srečanja je oblikovanje konkretnega okvira za prekinitev sovražnosti in določitev pogojev za trajen mir v regiji. Po navedbah diplomatov naj bi se intenzivnost diplomatskih prizadevanj povečala zaradi vse večjega pritiska mednarodne skupnosti in potrebe po stabilizaciji razmer v vzhodni Evropi. Priprave na srečanje potekajo v času, ko obe strani preučujeta možnosti za diplomatski preboj, čeprav ostajajo ključna vprašanja glede ozemeljske celovitosti in varnostnih jamstev še vedno odprta. Načrtovani vrh predstavlja pomemben korak k deeskalaciji konflikta, ki že dlje časa vpliva na svetovno energetsko in prehransko varnost.

Rusija za obhod sankcij pri prevozu nafte v Baltskem morju uporablja t.i. "shadow fleet" oziroma "zombi tankerje", ki dobijo novo identiteto. Stare tankerje ponovno registrirajo na Kitajskem in jih pošiljajo v Evropo kot novogradnje. V tem poslu naj bi imela pomembno vlogo tudi ena od afriških držav.

Dopisnik nemške televizije Die Welt Christoph Wanner je v analizi novoletnega nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega izpostavil po njegovem mnenju neprimeren bojeviti duh. Po poročanju nemških medijev je Zelenski v svojem nagovoru deloval protislovno, saj je namesto iskanja poti do mirnega dialoga z Rusijo poudarjal vojaško naravnanost. Takšna drža je v nemških medijskih krogih sprožila kritike, da predsednik ne sledi pričakovanjem po umiritvi razmer, temveč vztraja pri retoriki spopadov. Kritika prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o morebitnih pogajanjih za končanje konflikta. Wanner je poudaril, da bi moral biti novoletni nagovor priložnost za pošiljanje sporočil o miru, medtem ko je Zelenski po njegovi oceni izkazal držo, ki ni skladna s trenutnimi diplomatskimi potrebami. Ta razkorak med pričakovanji nekaterih evropskih zaveznic in ukrajinsko uradno komunikacijo nakazuje na morebitne napetosti v dojemanju prihodnje strategije v vojni v Ukrajini.

V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v zgodnjih jutranjih urah na novoletni dan izbruhnil katastrofalen požar v lokalu in nočnem klubu Le Constellation, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo med 40 in 47 ljudi. Več kot 115 oseb je bilo poškodovanih, mnoge med njimi huje, zaradi česar so jih na zdravljenje v specializirane enote za opekline prepeljali tudi v Nemčijo, Francijo in Belgijo. Švicarske oblasti so zaradi tragedije razglasile pet dni državnega žalovanja. Preiskovalci so ugotovili, da so požar najverjetneje povzročile iskre s penin, ki so ob polnočnem praznovanju v prenatrpanem prostoru dosegle vnetljiv strop. Postopek identifikacije žrtev je izjemno zahteven, saj so trupla močno ožgana, strokovnjaki pa ocenjujejo, da bi postopek lahko trajal več dni ali celo tednov. Italijansko zunanje ministrstvo je potrdilo visoko število žrtev, medtem ko preiskovalni organi nadaljujejo s kazensko preiskavo dogodka, da bi ugotovili morebitno odgovornost za varnostne pomanjkljivosti v objektu.

Hongkonški finančni minister Paul Chan je dejal, da bo Hongkong leto zaključil z močno rastjo, ki bo presegla pričakovanja in se bo nadaljevala tudi v letu 2026. Azijske delnice so bile mešane po medlih praznikih na Wall Streetu, medtem ko so se hongkonške delnice ob znakih politike celinske Kitajske znižale. Kitajska vojska je napovedala vojaške vaje okoli Tajvana, kar je povečalo napetosti.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Več kot 50.000 gospodinjstev in približno 2000 podjetij v jugozahodnem delu Berlina je v soboto zjutraj ostalo brez oskrbe z električno energijo zaradi obsežnega požara na enem izmed mostov, kjer potekajo ključni napajalni kabli. Po navedbah lokalnega upravljavca omrežja je prišlo do resnih poškodb infrastrukture, kar je povzročilo takojšen izpad v oskrbi prebivalstva in gospodarstva. Čeprav so dežurne ekipe v noči na nedeljo uspele delno vzpostaviti napajanje za nekaj tisoč družin, pristojne službe opozarjajo, da bodo celovita sanacijska dela trajala več dni. Dogodek je povzročil precejšnje težave v vsakdanjem življenju prebivalcev, saj so nekateri predeli nemške prestolnice ostali popolnoma odrezani od omrežja, medtem ko se oblasti še vedno spopadajo s tehničnimi posledicami uničenja kablov.

Zunanji minister Johann Wadephul se je odzval zadržano na sankcije proti direktoricam HateAid. Predsednik ZDA želi razdeliti EU, da bi oslabil vsako posamezno državo članico.

Nemška zvezna obveščevalna služba (BND) se je znašla pod plazom resnih obtožb, saj naj bi po navedbah novinarja tednika Die Zeit Holgerja Starka prisluškovala nekdanjemu predsedniku Združenih držav Amerike Baracku Obami. Stark trdi, da je BND spremljal komunikacijo Obame celo med njegovimi leti s predsedniškim letalom Air Force One, ob tem pa naj bi bila tarča obveščevalnih dejavnosti tudi takratna ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton. Po poročanju nemških medijev za tovrstno dejavnost ni obstajal uradni nalog za vohunjenje, kar sproža dodatna vprašanja o delovanju nemških obveščevalcev. Dogajanje meče senco dvoma na pretekle izjave nemškega političnega vrha, saj so razkritja neposredno povezana z obdobjem, ko je Nemčija ostro kritizirala ameriške dejavnosti na svojem ozemlju. Čeprav uradnih potrditev s strani nemške vlade še ni, navedbe o prisluškovanju zavezniškemu voditelju povzročajo precejšnjo politično nelagodje. Incident ponovno odpira razpravo o mejah nadzora in etiki v mednarodnih odnosih, zlasti med tesnimi partnericami znotraj zveze NATO.

Švicarska policija je identificirala 24 od 40 žrtev požara v baru v Crans-Montani, vključno z 11 mladoletniki in šestimi tujimi državljani. Prav tako so identificirali vseh 116 ljudi, ki so bili v požaru poškodovani.

Že tretji dan zapored je približno 30.000 gospodinjstev v Berlinu brez električne energije. Zaradi tega so nekatere šole ostale zaprte na prvi dan pouka po počitnicah. Vzpostavljene so bile zasilne nastanitve za prizadete. Ustanovljen je bil krizni štab, pri odpravi težav pa pomaga tudi Bundeswehr.

V nemški prestolnici Berlin se je pred Brandenburškimi vrati zbralo več sto protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje ameriškemu vojaškemu posredovanju v Venezueli. Shod je bil organiziran kot neposreden odziv na akcijo sil Združenih držav Amerike, v kateri je bil pridržan venezuelski predsednik Nicolás Maduro. Udeleženci protesta so od nemške vlade zahtevali odločno ukrepanje in uvedbo posledic za Washington zaradi tovrstnega posega v suverenost tuji države. Dogodek v Berlinu odraža širše napetosti v mednarodni skupnosti glede legitimnosti uporabe vojaške sile za dosego političnih sprememb v latinskoameriških državah. Čeprav so protestniki pozvali k diplomatskemu pritisku na ZDA, uradni Berlin o morebitnih sankcijah ali uradnih diplomatskih notah še ni podal podrobnejših informacij. Razmere ostajajo napete, saj aretacija Madura predstavlja velik premik v geopolitični dinamiki regije.

Ruski mediji, ki se sklicujejo na nemški časnik Berliner Zeitung, so poročali, da je ameriška operacija proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru za Ukrajino "najslabši signal", celo bolj zaskrbljujoč od težav na fronti in neuspešnih pogajanj. Operacija naj bi bila "pomembno opozorilo" za Kijev.