APDEJT.si

Rusija je ponovila svojo pripravljenost za obnovitev neposrednih pogajanj z Ukrajino v Istanbulu, ki so bila prekinjena julija. Rusija trdi, da je Ukrajina tista, ki zavira pogovore, medtem ko Turčija ostaja potencialna lokacija za srečanje.

Volodimir Zelenski se je znašel pod pritiskom zaradi obtožb o korupciji, ki so zajele njegovo administracijo. Evropska unija je pozvala k nadaljnjim ukrepom proti korupciji v Ukrajini.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je poudarila, da je priznanje Palestine ključno za napredek, ter opozorila na nevarnost, ki jo predstavlja širitev izraelskih naselbin za obstoj palestinske države. Izpostavila je, da bo Slovenija podpirala rešitev z dvema državama. Hkrati je strokovnjakinja ZN Francesca Albanese obtožila 63 držav, vključno z Veliko Britanijo, Nemčijo in Italijo, sokrivde pri domnevnem genocidu v Gazi, ter pozvala k pravnim posledicam za odgovorne.

Načelnik generalštaba francoskih oboroženih sil, general Fabien Mandon, je izjavil, da se Francija pripravlja na morebitni spopad z Rusijo. Mandon je v intervjuju dejal, da ga je predsednik Emanuel Macron zaprosil za predloge, kako zagotoviti zaščito francoskega naroda in interesov. Mandon je tudi opozoril, da Rusija Evropo dojema kot šibko in se vojaško reorganizira.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da se načela, ki jih je določil Nürnberški tribunal, vključno z načelom o nezastaranju zločinov proti človečnosti in prepovedi nacizma, danes pogosto kršijo.

Nemške oblasti so aretirale še enega domnevnega člana Hamasa ob vstopu v državo iz Češke. Osumljenec naj bi nabavljal orožje, namenjeno za morebitne napade na izraelske ali judovske ustanove v Nemčiji in Evropi.

Nemški preiskovalci že tri leta preiskujejo sabotažo plinovoda Severni tok, ki bi lahko ogrozila podporo Ukrajini. The Wall Street Journal poroča o odkritju znane osebe, ki naj bi bila vpletena v sabotažo, kar bi lahko razdelilo Evropo. Nemčija ima dokaze, da je za sabotažo odgovorna Ukrajina, in aretirala je izvršitelja, vendar Italija okleva z izročitvijo.

Na odprtju foruma NATO-Industry Forum 2025 v Bukarešti je minister za obrambo Ionuț Moșteanu izpostavil, da se zavezništvo sooča s sočasnimi grožnjami, od vojne v Evropi do terorizma. Poudaril je, da je odgovor Romunije pospešitev razvoja obrambne industrije in investicije v odvračanje, pri čemer je proizvodne linije označil za nove frontne črte.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da Madžarska ne bo več finančno podpirala Kijeva zaradi korupcijskega škandala v Ukrajini. Na to se je ostro odzval predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Georgij Tihi, ki je Orbana kritiziral na družbenem omrežju X.

Evropska unija pripravlja načrt za vzpostavitev 'vojaškega Schengena', ki bi omogočil hitrejše premikanje vojakov in vojaške opreme po Evropi v primeru ruskega napada. Cilj je zmanjšati birokracijo in pospešiti transport enot zaradi dvomov o zanesljivosti ZDA in novih ruskih groženj.

V Nemčiji so aretirali afganistanskega državljana, identificiranega kot Tawab M., zaradi suma, da je obljubljal dobavo orožja za napad na judovske cilje. Osumljenec je bil v stiku z danskim državljanom. Aretacija je bila izvedena v Danski.

Nemške oblasti so v okviru preiskave sabotaže na plinovodih Severni tok izdale naloge za prijetje sedmih oseb. Med osumljenci so trije predstavniki ukrajinskih obveščevalnih služb in štirje potapljači. Preiskovalna skupina iz Potsdama je identificirala osumljence, poroča Wall Street Journal.

Nemški preiskovalci so ugotovili, da je skupina Ukrajincev, ki naj bi razstrelila plinovoda Severni tok v Baltskem morju, delovala pod poveljstvom Valerija Zalužnija, takratnega glavnega poveljnika oboroženih sil Ukrajine, poroča The Wall Street Journal. Enote specialnih sil, ki jih je koordiniral nekdanji vodja ukrajinske vojske, naj bi bile povezane z eksplozijami.

V televizijski oddaji »Maischberger« sta se spopadla politik AfD Markus Frohnmaier in politik CDU Norbert Röttgen glede vprašanja, ali Rusija predstavlja nevarnost za Nemčijo. Frohnmaier je branil Rusijo in trdil, da ne vidi nevarnosti, medtem ko mu je Röttgen očital zastopanje interesov Putina in širjenje ruske propagande.

Združene države Amerike načrtujejo uvrstitev nemške "Antifa Ost", povezane z levičarsko ekstremistko Lino E., na seznam terorističnih organizacij. To je sporočilo ameriškega zunanjega ministrstva.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahteval odstop ministra za energetiko Svetlane Grinčuk in nekdanjega ministra za pravosodje Germana Galuščenka zaradi suma korupcije. Svetlana Grinčuk je nato podala odstopno izjavo. Odkrito je bilo, da je Grinčuk večkrat prenočevala pri Galuščenku. Poleg tega se je turški zunanji minister Hakan Fidan v Ankari sestal s sekretarjem Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine Rustemom Umerovim.

Generalni sekretar Nata je izrazil zaskrbljenost zaradi "nikoli prej videnega" povečanja sodelovanja med Rusijo in njenimi zavezniki, vključno z Iranom.

Evropska unija je od Ukrajine zahtevala zagotovila, da bodo prihodnja finančna sredstva uporabljena transparentno in da ne bo prišlo do korupcijskih škandalov. Zahteva je bila podana po poročanju o korupcijskih škandalih v Ukrajini.

Nemško zunanje ministrstvo je opozorilo potnike, ki načrtujejo potovanje v Združene države Amerike, da se pripravijo na morebitne dolge čakalne dobe na letališčih zaradi zaustavitve delovanja ameriške vlade. Ministrstvo je potnikom podalo tudi nekaj priporočil.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa bi lahko, v primeru sprejetja ustreznega zakona, zasegla polovico zamrznjenega ruskega premoženja pod ameriško jurisdikcijo, kar znaša približno 2,5 milijarde dolarjev. Kongresna proračunska pisarna ocenjuje, da obstaja 50-odstotna verjetnost, da bo Trump izkoristil zakon "REPO for Ukrainians Implementation Act of 2025" za podporo Ukrajini s temi sredstvi.

Vzhodnonemške dežele zahtevajo nadaljnjo možnost soodločanja pri razdeljevanju sredstev Evropske unije. Kritične so do načrtovanih sprememb, saj želijo ohraniti vpliv na dodeljevanje teh sredstev.

V brazilskem mestu Belém se je začela konferenca COP30, na kateri sodelujejo predstavniki več kot 190 držav, ki bodo razpravljali o podnebnih spremembah in rešitvah za globalno segrevanje.

Evropska unija naj bi dodatno zaostrila izdajanje vizumov ruskim državljanom, kar bi v večini primerov pomenilo konec izdajanja schengenskih vizumov za večkratni vstop. Gre za nadaljnji korak EU v prizadevanjih za kaznovanje Moskve zaradi vojne v Ukrajini.

Kremlj in ruski državni mediji so večkrat predstavili vnaprej posnete posnetke predsednika Putina kot aktualne. To naj bi razkrili detajli, kot so premaknjene knjige v omari ali spremenjeni uhani sogovornikov. S tem naj bi ustvarili vtis, da Putin dela tudi na rojstni dan svoje partnerke.

Dunajsko državno tožilstvo je vložilo obtožnico proti dvema predstavnikoma nekdanjega režima Bašarja al-Asada v Siriji. Odvetnica 18 žrtev, Tatiana Urdaneta Wittek, je za APA dejala, da je to "uspeh za mednarodno kazensko pravo v Avstriji".

V Nemčiji so s slovesnostjo v Bundestagu počastili spomin na milijone žrtev obeh svetovnih vojn. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je ob tem izpostavil pomen multilateralnega sodelovanja kot pot za preprečevanje novih konfliktov in trpljenja.

V Braziliji se je začela 30. konferenca Združenih narodov o podnebju (COP30), medtem pa podatki kažejo na resnost boja proti globalnemu segrevanju. Konferenca poteka tri desetletja po prvi tovrstni konferenci, a napredek je počasen. V ZDA medtem pričakujejo arktični zrak in snežne padavine, v Kaliforniji močan veter, v Jeruzalemu pa so zabeležili rekordno visoke temperature za november.

V Nemčiji so poslanci stranko Alternativa za Nemčijo (AfD) obtožili vohunjenja v korist Moskve, kar je v parlamentu povzročilo spor. Obtožbe nakazujejo na tesne vezi med AfD in Rusijo.

Kancler Merz je v telefonskem pogovoru s predsednikom Zelenskim izrazil zaskrbljenost zaradi korupcijskega škandala v Ukrajini in poudaril, da zahod izgublja zaupanje. Merz je Zelenskega pozval k ukrepom za boj proti korupciji.

Visoka predstavnica EU, Kaja Kalas, je pozdravila nemško finančno pomoč Ukrajini in napovedala obisk Zahodnega Balkana za potrditev širitve EU. Vendar analitiki in mediji v EU izražajo zaskrbljenost glede korupcije v ukrajinskem vrhu oblasti, ki bi lahko omajala podporo Zahoda in ovirala pot Ukrajine v EU.

Nekdanji svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Cortes, je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za skorumpiranega tirana, kar je povezano s korupcijskim škandalom, ki se je razplamtel v Ukrajini.

Nemčija bo leta 2026 povečala finančno pomoč Ukrajini za 3 milijarde evrov, je potrdil nemški podkancler Lars Klingbeil. Povečanje pomoči je namenjeno podpori Kijevu.

V Franciji so obtoženi za drzen rop v Louvru izjavili, da bi lahko bili organizatorji zločina člani tuje kriminalne združbe. Eden od obtoženih je dejal, da je naročnik ropa morda tujec. Preiskovalci so ugotovili, da storilci verjetno niso vedeli, da ropajo ravno Louvre. Eden od obtoženih je trdil, da je mislil, da je v muzeju poleg znamenite steklene piramide, drugi pa, da je vstopil v muzej, ki "se nahaja zraven piramide".

Iran ostaja zavezan svojemu jedrskemu programu kljub morebitnim resolucijam IAEA. Iranski odposlanec pri IAEA je kritiziral ZDA in evropske države zaradi predloga nove resolucije, ki po njegovem mnenju ne bo vplivala na izvajanje iranskih zaščitnih ukrepov. Vodja AEOI je dejal, da je predlog ponavljajoč se poskus pritiska na Iran. Iran je opozoril, da bo ponovno pretehtal sodelovanje z IAEA, če bo sprejeta nova resolucija.

Nemčija bo leta 2026 Ukrajini namenila dodatne tri milijarde evrov pomoči. Minister za finance Lars Klingbeil je v dogovoru z ministrom za obrambo Borisom Pistorijusom predlagal to povečanje kot del reorganizacije proračuna.

Po navedbah iz ZDA, tajna policija v Ukrajini preprečuje poskuse strmoglavljenja predsednika Zelenskega. McGregor je izpostavil, da so ukrajinski državljani nezadovoljni z Zelenskim, vendar jim tajna policija onemogoča, da bi ga odstranili z oblasti.

Manfred Weber, vodja konservativne Evropske ljudske stranke (EPP), je izrazil podporo ideji, da bi se sirijski begunci vrnili v svojo domovino. Poudaril je, da bi tisti Sirijci, ki so sposobni prispevati k obnovi države, morali zapustiti Nemčijo in Evropo ter se vrniti v Sirijo.

Sirski predsednik Ahmed al-Sharaa se je v ponedeljek srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Beli hiši. To je prvi obisk sirskega voditelja v Washingtonu po skoraj 80 letih. Srečanje je vzbudilo velika pričakovanja, saj ZDA želijo vključiti Sirijo v globalno koalicijo proti Islamski državi. Pred tem so ZDA Sharaa umaknile s seznama teroristov.

Brazilija je predstavila sklad, namenjen izboljšanju zaščite tropskih deževnih gozdov, s ciljem zbrati 125 milijard dolarjev. Norveška je ob tem obljubila prispevek v višini 3 milijard dolarjev.

Saksonski premier Michael Kretschmer je v neprimernem trenutku podprl prihodnje dobave energije iz Rusije. Njegova izjava je prišla v času, ko je Donald Trump uvedel stroge sankcije proti Rusiji, o preveliki naklonjenosti Rusiji pa se prepirajo celo v AfD.

Poslance skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) so obiskali Soči na mednarodnem simpoziju "BRICS - Evropa". Zaradi udeležbe na dogodku jim grozijo sankcije, nekateri pa so njihovo dejanje primerjali z veleizdajo.

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić je med obiskom v Kijevu izjavila, da Srbija v celoti podpira Ukrajino pri njenem procesu pridruževanja Evropski uniji. Poudarila je tudi dobro sodelovanje parlamentarnih skupin prijateljstva med državama in izpostavila, da je Srbija poslala več pomoči Ukrajini kot celoten Zahodni Balkan. Po srečanju s predsednikom Vrhovne rade Ruslanom Stefančukom je dejala, da obstaja veliko možnosti za izboljšanje sodelovanja med državama.

Rusko zunanje ministrstvo je ponovilo, da so odnosi med Rusijo in Nemčijo na najnižji točki od ustanovitve Zvezne republike Nemčije. Rusija je izrazila pripravljenost za ohranjanje delovnih stikov s predstavniki 'zdravorazumskih' političnih sil in civilne družbe v Nemčiji. So-predsedniki stranke 'Alternativa za Nemčijo' so pozvali k enotnosti glede odnosov z Rusijo.

Več politikov AfD je odpotovalo v Soči na konferenco, ki jo med drugim organizirajo deli kremeljske stranke Enotna Rusija. To je sprožilo ostre kritike. Evropski poslanec AfD Neuhoff je pojasnil, zakaj se je udeležil konference.

Kanadska ministrica za zunanje zadeve Anita Anand si prizadeva za multilateralizem, medtem ko se Kanada poslavlja od predsedovanja skupini G7. Anand gosti srečanje zunanjih ministrov G7 v regiji Niagara v Ontariu, kjer naj bi razpravljali o geopolitičnih izzivih in protekcionistični politiki.

Na bruseljskem letališču in vojaških bazah v Belgiji so v torek zvečer opazili več dronov, zaradi česar je moralo letališče dvakrat zapreti svoja vrata. Belgijski obrambni minister je poudaril, da ne gre za amaterske drone in da je situacija resna.

Nemška stranka AfD je zavrnila obtožbe o veleizdaji, ki so se pojavile po napovedi potovanja njihove delegacije v Rusijo. Bernd Baumann, parlamentarni direktor AfD v Bundestagu, je poudaril, da je AfD "nedvoumno" obsodila vojno v Ukrajini, in izpostavil, da bi obtožbe veljale tudi za prejšnja potovanja, na primer za obisk Franza Josefa Straußa.

Nemška vlada je sporočila, da odpravlja omejitve na izvoz vojaške opreme v Izrael. Odločitev je bila sprejeta nekaj tednov po prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, kar nakazuje, da Nemčija ocenjuje, da se prekinitev ognja spoštuje.

Britanska vlada načrtuje obsežno reformo azilnega sistema, ki bo najobsežnejša v zadnjih desetletjih. Cilj je odpraviti "zlato vstopnico" za prosilce za azil. Tisti, ki kršijo zakone ali ne delajo, čeprav so sposobni, ne bodo več prejemali finančne pomoči.

Nekdanji predsednik vlade Črne gore, Duško Marković, je izrazil prepričanje, da se Črna gora intenzivno približuje članstvu v EU, vendar opozarja, da je trenutna vlada z neevropsko politiko skoraj vsak dan na robu izpada iz tega procesa. Hkrati pa je nemški poslanec Josip Juratović ocenil, da bi Črna gora lahko vstopila v EU že leta 2028, če bi obe strani aktivno delali na tem. Juratović je poudaril, da je za članstvo potrebna soglasnost vseh članic EU, zato je ključno rešiti morebitne težave v odnosih s posameznimi državami članicami, pri čemer je izpostavil pomembnost konstruktivnega reševanja odprtih vprašanj s Hrvaško.