Vodja evropskih krščanskih demokratov Manfred Weber se je zavzel za napotitev nemških vojakov pod okriljem Evropske unije v Ukrajino, da bi zagotovili varnost mirovne rešitve po morebitnem dogovoru.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Zaradi požiga na električnem omrežju v Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije za več deset tisoč gospodinjstev, je preiskavo prevzelo Zvezno tožilstvo. Oblasti sumijo, da je šlo za levičarski ekstremistični napad, zaradi česar preiskujejo tudi sum članstva v teroristični organizaciji. Razmere v jugozahodnem Berlinu se zaostrujejo zaradi nizkih temperatur in sneženja, kar dodatno otežuje življenje prebivalcev brez elektrike. To je najdaljši izpad električne energije v Berlinu po drugi svetovni vojni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Največja evropska pristanišča se pripravljajo na povečan pretok vojaške opreme in enot Nata. V pripravah na morebitne konflikte bodo pristanišča prilagojena za sprejem vojaških ladij, kar zahteva obsežne logistične priprave. V Nemčiji potekajo tudi vojaške vaje.

Bavarska krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v Zgornji Bavarski predstavila vrsto ambicioznih političnih in varnostnih zahtev. Stranka je pozvala k preoblikovanju nemških oboroženih sil v najmočnejšo vojsko v Evropi, kar bi po njihovem mnenju zagotovilo ustrezno stopnjo odvračanja in varnosti na celini. Poleg krepitve vojaških zmogljivosti so se zavzeli tudi za koncept »steklenega Baltskega morja«, ki predvideva popoln in stalen nadzor nad tem strateško pomembnim morskim območjem, da bi preprečili morebitne provokacije ali sabotaže. Politični program, ki so ga predstavili na klavzuri, se ne omejuje le na obrambna vprašanja, temveč vključuje tudi ukrepe za izboljšanje gospodarske produktivnosti. Med drugim so izpostavili potrebo po znižanju stopnje bolniških odsotnosti v državi. S temi zahtevami se CSU pozicionira kot zagovornica strožje varnostne politike in večje delovne učinkovitosti v luči trenutnih geopolitičnih razmer v Evropi. Stranka s tem stopnjuje pritisk na zvezno vlado v Berlinu glede vprašanj nacionalne varnosti in modernizacije vojske.

Berlinska notranja senatorka Iris Spranger je potrdila, da je domnevno priznanje odgovornosti za namerni izpad električne energije v Berlinu po prvih ocenah preiskovalnih organov verodostojno. Preiskava se je osredotočila na skupino, ki trdi, da je izvedla napad na oskrbo z električno energijo v nemški prestolnici, kar je povzročilo obsežne motnje v vsakdanjem življenju prebivalcev. Senatorka je dejanje ostro obsodila in poudarila, da gre za resen napad na kritično infrastrukturo mesta. Preiskovalci zdaj preučujejo ozadje skupine in morebitne politične motive za to dejanje, medtem ko mestne oblasti krepijo varnostne ukrepe okoli ključnih energetskih vozlišč. Incident je sprožil razpravo o ranljivosti sodobnih urbanih središč pred tovrstnimi sabotažami, ki lahko ohromijo delovanje javnih služb in gospodarstva.

V Parizu se je odvil vrh t.i. koalicije prostovoljcev, na katerem so predstavniki 35 držav razpravljali o nadaljnji varnostni in vojaški pomoči Ukrajini. Dogodek je bil namenjen utrjevanju zavezništva v luči dolgotrajnega konflikta z Rusijo. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ob robu srečanja jasno poudarila, da Italija na ukrajinsko ozemlje ne bo napotila svojih vojaških enot, s čimer je postavila mejo neposredni vpletenosti svoje države v spopade. Medtem ko Rim zavrača prisotnost vojakov na terenu, so iz Nemčije prišla sporočila o morebitni okrepljeni vojaški prisotnosti v sosednjih državah članicah zveze Nato. Takšni premiki bi služili kot odvračalni ukrep in zagotovilo za varnost vzhodnega krila zavezništva. Srečanje v francoski prestolnici je znova izpostavilo različne pristope evropskih sil pri vprašanju stopnjevanja vojaške pomoči in neposredne prisotnosti v regiji.

Vodja frakcije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu, Manfred Weber, je pozval k napotitvi vojakov iz držav Evropske unije v Ukrajino. Predlagal je, da bi nemški vojaki delovali pod zastavo Evropske unije, s čimer bi Evropa prevzela "odgovorno vlogo" pri zagotavljanju varnosti Ukrajine.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Berlinski župan Wegner je sabotažo na elektroenergetskem omrežju v Berlinu označil za terorizem. Odgovornost za napad je prevzela levičarska skupina Vulkangruppe. Zaradi napada je ostalo brez elektrike 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij. Pričakovati je, da bo izpad elektrike trajal do četrtka.

Nemške oblasti so sporočile, da je 21-letni moški, ki je bil pod sumom načrtovanja terorističnega napada, zapustil zvezno deželo Saška-Anhalt in odpotoval v Tadžikistan. Po navedbah preiskovalnih organov je mladi moški Nemčijo zapustil prostovoljno, vendar pod drobnogledom varnostnih služb, ki so spremljale njegove dejavnosti zaradi indicev o morebitni radikalizaciji in pripravah na nasilno dejanje. Primer je sprožil razpravo o varnostnih protokolih in nadzoru potencialno nevarnih posameznikov v državi. Preiskovalci za zdaj niso razkrili podrobnosti o naravi načrtovanega napada ali morebitnih povezavah z mednarodnimi terorističnimi mrežami. Odhod v Tadžikistan po mnenju strokovnjakov za varnost zmanjšuje neposredno grožnjo na nemških tleh, vendar hkrati odpira vprašanja o čezmejnem sodelovanju pri spremljanju osumljencev. Policija in notranje ministrstvo še naprej preverjata vse okoliščine primera, da bi preprečili morebitne prihodnje grožnje, povezane z omenjenim posameznikom.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Nemško obrambno ministrstvo in državno tožilstvo sta uvedla obsežno preiskavo proti 55 vojakom 26. polka padalcev iz Zweibrückna zaradi sumov resnih kršitev, ki vključujejo spolno nadlegovanje, desničarski ekstremizem, uživanje prepovedanih drog in ustrahovanje. Vodstvo Bundeswehra je po razkritju navedb o ekshibicionizmu in uporabi nacističnih pozdravov že začelo izvajati disciplinske ukrepe, vključno z odpustitvami nekaterih vpletenih pripadnikov elitne enote. Preiskovalci preverjajo dolg seznam obtožb, ki so povzročile zgražanje v nemški javnosti in političnem vrhu. Obrambno ministrstvo je poudarilo, da gre za sistemske težave znotraj enote, ki zahtevajo odločen odziv. Kljub temu da preiskave še potekajo, so v vojski že sprejeli kadrovske odločitve, s katerimi želijo preprečiti nadaljnjo škodo ugledu oboroženih sil in zagotoviti varno delovno okolje.

Predsednik nemškega Rdečega križa (DRK) Hermann Gröhe je po nedavnem izpadu električne energije v Berlinu ostro opozoril na pomanjkljivo financiranje civilne zaščite na zvezni ravni. Gröhe je izpostavil nujnost večjih naložb v infrastrukturo za zaščito prebivalstva, saj trenutna sredstva ne zadoščajo za zagotavljanje ustrezne varnosti v primeru večjih nesreč ali infrastrukturnih odpovedi. Posebej kritičen je bil do počasnega tempa vzpostavljanja mobilnih enot za oskrbo. Pojasnil je, da Nemčija potrebuje vsaj deset mobilnih oskrbovalnih modulov, ki so ključni za pomoč prebivalstvu v kriznih razmerah, vendar so do zdaj zagotovili sredstva le za poldrugi modul. Gröhejeve izjave poudarjajo ranljivost kritične infrastrukture v prestolnici in širše ter pozivajo vlado, naj prednostno obravnava odpornost države na tovrstne incidente.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

V Berlinu je bilo po obsežnem izpadu elektrike, ki je prizadel več deset tisoč ljudi, ponovno priklopljenih približno 7.000 gospodinjstev na električno omrežje. Popravila bi se lahko zavlekla do četrtka. Oblasti preiskujejo možnost požiga s strani levičarskih ekstremistov. Pojavilo se je tudi pismo, v katerem se skupina prizna odgovornost za požig.

Štefan Kotre, član odbora za mednarodne zadeve v nemškem Bundestagu iz stranke AfD, je izjavil, da Ukrajina v naslednjih dveh desetletjih ne bo izpolnjevala meril za vstop v Evropsko unijo.

Nemški organi pregona in berlinski župan Kai Wegner so potrdili, da je bil izpad električne energije v delih Berlina posledica načrtnega napada na energetsko infrastrukturo. Policija je po temeljiti preiskavi ocenila, da je prevzem odgovornosti levičarske ekstremistične skupine, imenovane Vulkangruppe, verodostojen. Preiskava se nadaljuje, vendar trenutne ugotovitve kažejo na politično motivirano dejanje, uperjeno proti kritični mestni infrastrukturi. Župan Wegner je dejanje označil za nesprejemljiv napad na varnost državljanov in poudaril, da so storilci očitno pripadniki skrajne levice. Policija trenutno še preučuje ozadje in morebitne dodatne povezave s podobnimi incidenti v preteklosti. Dogodek je povzročil precejšnje nevšečnosti v mestu, vendar so oblasti hitro poskrbele za stabilizacijo razmer, medtem ko se preiskava osredotoča na identifikacijo konkretnih posameznikov, odgovornih za sabotažo.

Nemški zvezni minister za obrambo Boris Pistorius je izdal dnevni ukaz pripadnikom Bundeswehra, v katerem jih je pozval k aktivnemu sodelovanju pri uveljavljanju novega modela vojaške službe. Minister je v svojem sporočilu poudaril, da je uspeh reforme odvisen od skupnih prizadevanj celotne vojske, obenem pa izpostavil nujnost resnega pristopa do mladih nabornikov. Po njegovih besedah morajo obstoječi vojaki mlade generacije obravnavati s spoštovanjem, če jih želijo dolgoročno pritegniti v vojaške vrste. Novi model služenja, ki ga uvaja nemška vlada, predstavlja odgovor na spremenjene varnostne razmere v Evropi in potrebo po povečanju števila vojakov. Pistorius je izpostavil, da vojska ne sme le pričakovati novih kadrov, temveč se mora nanje pripraviti s primerno kulturo vodenja in mentorstva. Minister meni, da bo le s takšnim pristopom novi obrambni koncept postal dolgoročno vzdržen in operativno učinkovit, kar je ključno za nemško nacionalno varnost in izpolnjevanje zavezniških dolžnosti znotraj zveze NATO.

Poslanec nemškega zveznega parlamenta iz vrst stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) Rüdiger Lucassen je po dvoletni odsotnosti stranke prejel uradno vabilo na münchensko varnostno konferenco (MSC), ki bo potekala februarja. Vabilo je bilo poslano Lucassenu osebno kot obrambnemu strokovnjaku stranke, s čimer se končuje obdobje izključitve predstavnikov AfD s tega ključnega mednarodnega foruma. Organizatorji so v preteklih dveh letih udeležbo desničarskih politikov te stranke zavračali, vendar se je z menjavo vodstva konference in novo strategijo Christopha Heusgna pristop spremenil. Kljub potrjenemu vabilu za Lucassena ostaja vprašanje širše udeležbe stranke odprto, saj soodpredsednica AfD Alice Weidel po dostopnih podatkih vabila še ni prejela. Odločitev o ponovni vključitvi AfD je v nemški politični javnosti sprožila val kritik, vendar vodstvo konference vztraja pri vključevanju vseh parlamentarnih strank v varnostni dialog. Odločitev odraža prizadevanja novega vodstva, da konferenca ostane prostor za soočenje različnih političnih polov, čeprav vsebinski poudarki AfD pogosto odstopajo od nemškega zunanjepolitičnega konsenza.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice je v soboto prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel okoli 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij. Po navedbah nemške policije in upravljavca omrežja Stromnetz Berlin je izpad povzročil nameren požig na razdelilni postaji in kabelskem mostu čez kanal Teltow v okraju Lichterfelde. Odgovornost za dejanje so prevzele levičarske ekstremistične skupine, ki so s tem povzročile kritične motnje v oskrbi prebivalstva. Lokalne oblasti so vzpostavile točke za ogrevanje in pomoč prebivalcem, saj se je prekinitev zgodila v zimskem času. Policija dogodek preiskuje kot sabotažo na kritični infrastrukturi. To je že drugi večji napad na berlinsko energetsko omrežje v zadnjih mesecih, kar stopnjuje zaskrbljenost glede varnosti nemške energetske infrastrukture in delovanja ekstremističnih skupin.

Zaradi poledice se je v Severnem Porenju-Vestfaliji (NRW) zgodilo več prometnih nesreč, predvsem v regiji Ostwestfalen-Lippe. Meteorologi opozarjajo, da so ceste še naprej spolzke tudi v nedeljo zjutraj, zato svetujejo previdnost.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je ukazal varnostnim silam, naj se vzdržijo nasilja nad protestniki, pri čemer je poudaril razliko med mirnimi demonstranti in oboroženimi izgredniki. Hkrati je vrhovni sodnik opozoril, da ne bo milosti za protestnike, ki 'pomagajo sovražnikom, kot sta ZDA in Izrael'. Medtem se je število smrtnih žrtev protestov povečalo, Iran pa obtožuje tuje vmešavanje v notranje zadeve.

Hongkonški finančni minister Paul Chan je dejal, da bo Hongkong leto zaključil z močno rastjo, ki bo presegla pričakovanja in se bo nadaljevala tudi v letu 2026. Azijske delnice so bile mešane po medlih praznikih na Wall Streetu, medtem ko so se hongkonške delnice ob znakih politike celinske Kitajske znižale. Kitajska vojska je napovedala vojaške vaje okoli Tajvana, kar je povečalo napetosti.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Nemška zvezna obveščevalna služba (BND) se je znašla pod plazom resnih obtožb, saj naj bi po navedbah novinarja tednika Die Zeit Holgerja Starka prisluškovala nekdanjemu predsedniku Združenih držav Amerike Baracku Obami. Stark trdi, da je BND spremljal komunikacijo Obame celo med njegovimi leti s predsedniškim letalom Air Force One, ob tem pa naj bi bila tarča obveščevalnih dejavnosti tudi takratna ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton. Po poročanju nemških medijev za tovrstno dejavnost ni obstajal uradni nalog za vohunjenje, kar sproža dodatna vprašanja o delovanju nemških obveščevalcev. Dogajanje meče senco dvoma na pretekle izjave nemškega političnega vrha, saj so razkritja neposredno povezana z obdobjem, ko je Nemčija ostro kritizirala ameriške dejavnosti na svojem ozemlju. Čeprav uradnih potrditev s strani nemške vlade še ni, navedbe o prisluškovanju zavezniškemu voditelju povzročajo precejšnjo politično nelagodje. Incident ponovno odpira razpravo o mejah nadzora in etiki v mednarodnih odnosih, zlasti med tesnimi partnericami znotraj zveze NATO.

V Magdeburgu v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt so oblasti iz države izgnale 21-letnega državljana Tadžikistana, ki so ga decembra pridržali zaradi suma načrtovanja terorističnega napada. Po poročanju lokalnega notranjega ministrstva je moški državo zapustil v soboto pod nadzorom uradnih organov. Varnostne službe so na podlagi zbranih informacij ocenile, da je osumljenec iz islamističnih motivov pripravljal hudo nasilno dejanje. Postopek izgona je bil izveden na pobudo ministrstva, potem ko so varnostni organi analizirali grožnjo, ki jo je moški predstavljal za javno varnost. Čeprav podrobnosti o specifičnih ciljih načrtovanega napada niso bile javno razkrite, je bil osumljenec v policijskem pridržanju od decembra, ko so ga prvič aretirali v Magdeburgu. Njegova vrnitev v domovino pomeni zaključek operacije, s katero so nemški organi preprečili morebitno radikalizirano delovanje na svojih tleh.

Bavarske pravosodne oblasti so opozorile na vse večje število brezpilotnih letalnikov, ki preletavajo območja tamkajšnjih zapov. Po uradnih podatkih se pristojni spopadajo z resnim tveganjem, da bi te naprave uporabili za tihotapljenje prepovedanih drog, orožja ali celo za pomoč zapornikom pri pobegih. Zaradi naraščajoče grožnje so v nemški zvezni deželi že začeli preizkušati specializirane obrambne sisteme, ki bi onemogočili nepooblaščene prelete nad kazenskimi ustanovami. Trend uporabe tovrstne tehnologije v kriminalne namene se v zadnjem obdobju stopnjuje, kar zahteva takojšen odziv varnostnih organov. Čeprav za zdaj še niso poročali o uspešnih pobegih s pomočjo dronov, pravosodno ministrstvo v Münchnu poudarja, da je varnostna tveganja treba obravnavati prednostno. Testiranje novih tehnologij za detekcijo in nevtralizacijo dronov predstavlja ključen korak pri zagotavljanju varnosti v zaporih, kjer tradicionalni nadzor ni več zadosten za preprečevanje sodobnih metod tihotapljenja.

Združeno kraljestvo je z Nemčijo podpisalo 52 milijonov funtov (70 milijonov dolarjev) vredno pogodbo za skupno nabavo napredne artilerije, nameščene na oklepnih vozilih. Ta artilerija lahko strelja med premikanjem in zadene cilje na razdalji več kot 70 km. Dogovor bo britanski vojski zagotovil najnovejšo tehnologijo in poglobil vojaško sodelovanje med državama.

Na božični večer je policija v okraju Wolfsberg v Koroški prijela vlomilca na delu. Soseda je opozorila policijo, ker je opazila dva moška, ki sta vlamljala v sosednjo hišo. Ko je prva patrulja prispela na kraj dogodka, sta moška skočila skozi okno in pobegnila. Ker nista upoštevala poziva, naj se ustavita, so policisti izstrelili več opozorilnih strelov. Enega od osumljencev so kmalu zatem aretirali. Drugi storilec je pobegnil in pri tem odvrgel nahrbtnik s plenom. Policisti ga sprva niso mogli prijeti, vendar so nadaljevali iskanje.

V nemški prestolnici so se pričele obsežne novoletne proslave, ki jih spremljajo poostreni varnostni ukrepi policije in gasilskih služb. Silvestrska noč v Berlinu tradicionalno velja za obdobje izrednih razmer, vendar so letos varnostni organi izrazili previdni optimizem glede poteka dogodkov. Na območju pri Brandenburških vratih poteka ena največjih zabav na prostem, ki privablja desettisoče obiskovalcev, medtem ko so policijske enote v stanju visoke pripravljenosti zaradi preteklih izkušenj z neredi. Policija in reševalne službe so letos izvedle obsežne priprave na morebitne konflikte ali nepooblaščeno uporabo pirotehnike. Kljub pričakovani gneči in tveganjem za incidente so oblasti poudarile, da so pripravljene na hitro posredovanje. Letošnji varnostni načrt vključuje večje število policistov na ulicah in strožje nadzorne točke na mestih javnih zbiranj, s čimer želijo preprečiti ponovitev nasilnih izgredov iz prejšnjih let.

Bundestagspräsidentka Julia Klöckner opozarja na varnostna tveganja v nemškem parlamentu, kot so droni, pomanjkljivosti v varovanju podatkov in zaposleni z vprašljivimi ozadji. Zahteva jasnejša pravila in učinkovitejše ukrepe za zaščito parlamenta.

Alexander Hoffmann, vodja poslanske skupine CSU v nemškem parlamentu, je ponovno zahteval, da se stranki AfD prepove udeležba na Münchenski varnostni konferenci (MSC). Hoffmann je v intervjuju za "Handelsblatt" izrazil mnenje, da AfD ne zastopa resne zunanje in varnostne politike ter da predstavlja varnostno tveganje. AfD že dve leti ni smela sodelovati na konferenci, prihodnja pa bo potekala februarja 2026.

Nemčija je okrepila mejni nadzor, Češka pa sprejela nove zakone, da bi zagotovili varnejši prehod v novo leto. Poročilo sledi poti nevarne pirotehnike iz Češke v Nemčijo, vključno z obiskom tržnice blizu meje in srečanjem pirotehnikov v Dresdnu.

Nemška skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je bila znova povabljena na Münchensko varnostno konferenco, ki bo februarja. Predstavniki AfD se zadnji dve leti konference niso udeležili.

Po dveh letih izključitve so strokovnjaki stranke AfD ponovno povabljeni na Münchensko varnostno konferenco. Sprememba sledi menjavi vodstva konference. Vodja poslanske skupine AfD, Alice Weidel, po informacijah dpa, še ni prejela vabila.

CSU je pozval k izključitvi stranke AfD iz prihajajoče varnostne konference v Münchnu, kar je lani povzročilo nezadovoljstvo ameriške vlade. Vprašanje ostaja, ali bodo predstavniki AfD tudi letos ostali zunaj.

V Severnem Porenju-Vestfaliji bo za silvestrovo na voljo 7.600 policistov. Notranji minister Reul poziva k razumu in opozarja pred nasiljem ter napadi na intervencijske sile.

Nemški politik Wadephul je izjavil, da se Nemčija ne bo udeležila morebitne stabilizacijske enote v Gazi. To se dogaja v času, ko nemški zunanji minister poziva k hitremu začetku druge faze mirovnega načrta, medtem ko na območju že več kot dva meseca velja krhka prekinitev ognja.

Nemško zunanje ministrstvo je izdalo opozorilo za potovanja v Turčijo, v katerem Nemcem svetuje »posebno previdnost« v času okoli novega leta. Opozorilo poudarja nevarnost terorističnih napadov in odsvetuje nepotrebna potovanja v obmejna območja med Turčijo in Irakom ter Turčijo in Sirijo, zlasti v provincah Sanliurfa, Mardin, Şırnak in Hakkari. Ministrstvo dodaja, da je teroristična grožnja prisotna na vseh območjih Turčije, pri čemer je obdobje pred novim letom še posebej simbolično za tovrstne napade.

Letalski promet na letališču v Hannovru je bil v petek zvečer zaradi opaženih dronov za približno dve uri in pol ustavljen. Preusmerjenih je bilo sedem letov, dva pa sta bila v celoti odpovedana.

Letalski prostor nad letališčem v Hannovru je bil v petek zvečer in soboto zjutraj več ur zaprt zaradi prisotnosti neznanih dronov. To je povzročilo znatne motnje v letalskem prometu. Omejitev je veljala od 21.47 do 0.16 ure.

V berlinskem okrožju Steglitz-Zehlendorf so gasilske enote zaradi izpada električne energije sredi zime vzpostavile tri informacijske in pomožne točke za prebivalce. Ukrep je bil sprejet, da bi ljudem omogočili dostop do nujne pomoči, ogrevanja in možnosti polnjenja mobilnih naprav, kar je v zimskih razmerah ključnega pomena za komunikacijo in varnost. Prizadeto območje so zavarovali tudi policisti, ki so povečali svojo prisotnost na ulicah. Lokalne oblasti so poleg gasilskih točk aktivirale tudi zasilna bivališča in okrepljene policijske postaje, kjer lahko državljani oddajo nujne klice, če telefonska omrežja odpovejo. Gre za standardni protokol ob večjih infrastrukturnih težavah, s katerim želijo preprečiti paniko in zagotoviti oskrbo najbolj ranljivim skupinam prebivalstva, ki so ob izpadu ogrevanja v zimskem času najbolj ogrožene. Pristojne službe se trenutno spopadajo z odpravo napake na omrežju, medtem ko prebivalce pozivajo k previdnosti.

Praznovanje novega leta v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija se je po prvih podatkih policije začelo mirno in brez večjih incidentov. Kljub splošnemu vtisu o varnosti so policijske enote na terenu zabeležile visoko število intervencij, ki so večinoma obsegale kršitve javnega reda in miru, manjšo materialno škodo ter incidente, povezane s pirotehniko. Policija je bila v stanju visoke pripravljenosti, da bi preprečila morebitne ponovitve nemirov iz preteklih let. Prve ocene kažejo, da so preventivni ukrepi in povečana prisotnost varnostnih sil na ključnih javnih mestih prispevali k temu, da so prehodi v novo leto minili brez ekstremnega nasilja. Organi pregona nadaljujejo z zbiranjem podatkov o vseh opravljenih posegih tekom silvestrske noči.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je izjavil, da nemški vojaki ne bodo sodelovali v mirovnih stabilizacijskih silah v Gazi. Pojasnil je, da bi morale te sile aktivno zagotavljati mir, ne le posredovati med sprtima stranema. Članek omenja tudi umik nemške vojske, vendar ne navaja lokacije umika.