Rusija je potrdila uporabo balistične rakete Orešnik v nocojšnjem napadu na zahodno Ukrajino, blizu meje s Poljsko, ki je članica Nata in EU. Cilj napada je bilo skladišče plina. Ukrajina je napad označila za novo grožnjo evropski varnosti. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko je dejala, da napad dokazuje, da Putin ne želi miru. Ukrajinci pa so razočarani, da ni bilo obsodbe vojne s strani njihovega nekdanjega kapetana, ki igra za ruski Zenit.

Predstavnik nemške Krščansko-socialne unije (CSU) Ralph Edelhäusser je pozval Dansko in preostalo Evropo k sklenitvi dogovora z Združenimi državami Amerike glede Grenlandije. Po njegovih besedah bi morali Washingtonu ponuditi tiho koncesijo, ki bi ameriškim silam omogočila namestitev novih vojaških baz na tem strateško pomembnem otoku. Predlog temelji na oceni, da bi s takšno potezo pomirili ameriške težnje po večjem vplivu na tem območju in hkrati okrepili varnostno arhitekturo Severnega Atlantika. Edelhäusser meni, da bi morala Evropa prevzeti pobudo in ZDA ponuditi konkretne pogoje za dolgoročno vojaško prisotnost, s čimer bi preprečili morebitne enostranske pritiske iz Washingtona. Strateška lega Grenlandije postaja v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer na Arktiki vse bolj pomembna za vse velesile. Čeprav je Grenlandija avtonomno ozemlje pod dansko krono, bi takšna odločitev zahtevala usklajevanje med Københavnom, lokalno vlado v Nuuku in zavezniki v okviru zveze NATO.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je napovedal ambiciozen načrt za krepitev oboroženih sil, v okviru katerega namerava leta 2026 v vojsko privabiti 20.000 prostovoljcev. Po poročanju revije Der Spiegel je minister o tem namenu že obvestil poslance vladajoče koalicije v posebnem pismu. Pobuda predstavlja ključni del novega modela služenja vojaškega roka, s katerim želi Nemčija nasloviti kadrovsko podhranjenost svojih sil. Načrt temelji na prostovoljni izbiri kandidatov, vendar hkrati predvideva vzpostavitev struktur, ki bi omogočile učinkovito usposabljanje in vključevanje večjega števila ljudi v sistem nacionalne obrambe. Pistorius poudarja, da je povečanje števila vojakov nujno za zagotavljanje varnostne pripravljenosti države v spremenjenih geopolitičnih razmerah. Projekt se bo osredotočil predvsem na mlade generacije, ki bi se za vojaški poklic odločile na podlagi spodbud in novega pristopa k vojaški službi. Uvedba novega modela naj bi služila kot odziv na dolgotrajne težave s pomanjkanjem osebja v Bundeswehru, ki so postale še bolj izrazite po ruski invaziji na Ukrajino. Čeprav minister stavi na prostovoljnost, načrt predvideva tudi določene obvezne elemente, kot je izpolnjevanje vprašalnikov o pripravljenosti na služenje, kar bi ministrstvu omogočilo boljši pregled nad potencialnim naborom kadrov v prihodnje.

Po večdnevnem izpadu električne energije v nekaterih delih Berlina, ki je prizadel tisoče prebivalcev, so strokovnjaki pripravili podrobna navodila za povečanje pripravljenosti gospodinjstev na tovrstne izredne dogodke. Priporočila poudarjajo pomen zalog osnovnih življenjskih potrebščin, ki bi morale v vsakem domu zadostovati za vsaj deset dni neodvisne oskrbe. Seznam vključuje predvsem negasljiva živila, zadostne količine pitne vode, baterijske svetilke s pripadajočimi rezervnimi baterijami, prenosne radijske sprejemnike za spremljanje uradnih obvestil ter osnovno opremo za prvo pomoč in osebno higieno. Strokovnjaki so hkrati opozorili na nevarne prakse, ki se jih ljudje pogosto poslužujejo ob pomanjkanju ogrevanja, kot je uporaba plinskih gorilnikov ali žarov v zaprtih prostorih, kar lahko povzroči usodno zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Poudarek svetovanja je na preventivnem delovanju, saj so nedavni dogodki v nemški prestolnici pokazali, kako hitro lahko prekinitev oskrbe z energijo vpliva na vsakodnevno delovanje informacijske tehnologije, ogrevalnih sistemov in oskrbe z vodo, kar zahteva visoko stopnjo individualne pripravljenosti.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da razporeditev večnacionalnih sil v okviru varnostnih jamstev za Ukrajino ni mogoča brez predhodnega uradnega soglasja Ruske federacije. Po Merčevih besedah mora proces reševanja konflikta potekati po stopnjah, pri čemer je prvi nujni korak dosega trajnega premirja. Kancler je poudarilo, da bi o morebitnem sodelovanju nemške vojske v takšni misiji morala odločati nemška vlada, končno potrditev pa bi moral podati zvezni parlament. Izjave kanclerja Merza prihajajo v času intenzivnih razprav o zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji po morebitnem končanju spopadov. Merz je izpostavil, da bi bila namestitev zahodnih vojaških enot neposredno v Ukrajini brez privolitve Moskve logistično in politično neizvedljiva, saj bi to lahko vodilo v neposredno zaostritev odnosov z jedrsko velesilo. S tem je kancler postavil jasne meje nemškemu vojaškemu angažmaju v prihodnjih mirovnih operacijah. Nemčija pod vodstvom Merza tako zavzema previdno diplomatsko držo, ki poudarja pomen vključevanja vseh strani v pogajalski proces. Čeprav Berlin ostaja zavezan podpori Ukrajine, kanclerjeve besede nakazujejo, da bo vsako prihodnje varnostno jamstvo, ki bi vključevalo prisotnost tujih vojakov, zahtevalo širok mednarodni konsenz, vključno z aktivnim sodelovanjem Rusije pri določanju pogojev miru.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Francija in Združeno kraljestvo načrtujeta namestitev do 15.000 vojaških oseb v Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega sporazuma z Rusijo, je poročal časnik The Times. Po navedbah virov naj bi vsaka država prispevala približno 7.500 vojakov, ki bi bili zadolženi za usposabljanje ukrajinskih sil, vzdrževanje vojaške opreme ter nadzor nad gradnjo obrambne infrastrukture in skladišč. Ta številka je znatno nižja od prvotnih načrtov, ki so predvidevali širšo koalicijo s 64.000 vojaki, vendar so bili ti ocenjeni kot logistično neizvedljivi. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da bo o morebitni napotitvi enot po prekinitvi ognja odločal parlament. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz po vsej državi, s čimer bi zagotovili varnostna jamstva in stabilnost po končanju aktivnih spopadov. Kljub uradnim napovedim nekateri analitiki opozarjajo, da bi bila dejanska številka razpoložljivih vojakov lahko še nižja od napovedanih 15.000, medtem ko nemški politiki, kot je Friedrich Merz, opozarjajo, da takšna napotitev brez soglasja Rusije ne bo mogoča. Operacija bi temeljila na določilih pariške deklaracije, ki državam omogoča pošiljanje vojaškega osebja za podporne naloge. Glavni namen prisotnosti evropskih sil bi bil preprečiti ponoven izbruh sovražnosti in zagotoviti tehnično podporo ukrajinski vojski pri upravljanju s sodobnim zahodnim orožjem. Trenutno sta le London in Pariz uradno potrdila pripravljenost za sodelovanje v tej pobudi.

Rusija je z raketnim sistemom srednjega dosega 'Orešnik' izvedla obsežen napad na Ukrajino kot odgovor na poskus napada na Putinovo rezidenco. Ciljali so objekte za proizvodnjo brezpilotnih letal in energetsko infrastrukturo, ki jih napaja. V noči na 9. januar so izstrelili 242 brezpilotnih letal in 36 raket, vključno z balističnimi raketami, na Kijev in Lvov. Ruska vojska naj ne bi izbirala ciljev, ki ne bi učinkovito zmanjšali bojne sposobnosti ukrajinskih sil. Dmitrij Medvedjev je napad primerjal z 'injiciranjem haloperidola'. Ruske sile so med 3. in 9. januarjem izvedle en množičen in štiri skupinske napade na ukrajinske cilje, pri čemer so uničile obrambno industrijo in energetsko infrastrukturo.

Poljska je izrazila pripravljenost na morebitno napotitev nemških vojakov na svoje ozemlje, da bi s tem podprla prizadevanja za dosego premirja v Ukrajini. To izjavo je podal poljski zunanji minister Radosław Sikorski, kar nakazuje na morebitno novo fazo v mednarodnih prizadevanjih za stabilizacijo razmer na vzhodu Evrope. Čeprav podrobnosti o naravi in obsegu te morebitne napotitve niso bile navedene, odločitev Varšave odraža njeno zavezanost k iskanju rešitev za konflikt in zagotavljanju varnosti v regiji. Ta poteza je del širših razprav o prihodnosti ukrajinskih beguncev in vojaško sposobnih moških, ki so se zatekli v Evropo, vključno z Nemčijo in Poljsko. Hkrati potekajo intenzivne razprave o finančni pomoči ukrajinskim moškim, ki so zmožni za vojaško službo. Nemčija namreč razmišlja o ukinitvi državljanske pomoči za več kot 150.000 ukrajinskih moških, starih od 18 do 63 let, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni. Ta pobuda sledi prejšnjim prizadevanjem za okrepitev ukrajinske obrambe in dolgoročnejše varnostne ureditve v Evropi. Poleg tega se ta odločitev Poljske nanaša tudi na širšo geopolitično sliko, vključno z naraščajočimi napetostmi in opozorili o ranljivosti zveze NATO. Nedavni napadi z droni na rusko ozemlje in sprejetje zakona v Ukrajini o dvigu starostne meje za vstop v vojsko poudarjajo resnost situacije. Medtem ko se številni ukrajinski begunci želijo vrniti domov, so takšne odločitve ključne za oblikovanje stabilne in varne prihodnosti v regiji.

Nemško zvezno ministrstvo za gospodarstvo je sporočilo, da vprašanje odgovornosti za napad na električno omrežje na jugozahodu Berlina ostaja odprto. Kljub intenzivnim preiskavam storilci po uradnih navedbah še niso bili dokončno identificirani, preiskava pa se nadaljuje v več smereh. Dogodek je povzročil obsežen izpad električne energije, ki je prizadel številne prebivalce in lokalna podjetja na tem območju. Oblasti trenutno izvajajo ukrepe za zagotovitev nadaljnje pomoči prizadetim in stabilizacijo energetske infrastrukture. Čeprav so se v javnosti pojavila ugibanja o morebitnih motivih, ministrstvo poudarja pomen temeljite preiskave pred podajanjem uradnih zaključkov o krivcih. Varnostni organi preverjajo vse sledi, ki bi lahko vodile do povzročiteljev tega dejanja, ki je resno ogrozilo oskrbo z energijo v nemški prestolnici.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Z nastopom zimskih temperatur in zamrzovanjem vodnih površin so strokovnjaki objavili ključne protokole za ravnanje v primeru vdora v led. Nesreče na zamrznjenih ribnikih in jezerih predstavljajo dvojno nevarnost, saj poleg neposredne nevarnosti utopitve podhlajena voda povzroči hiter padec telesne temperature in izgubo motoričnih sposobnosti. Navodila poudarjajo, da je ob pokanju ledu ključno ohraniti mirno kri in težo porazdeliti na čim večjo površino. Za samoreševanje je bistveno, da se posameznik poskuša z rokami opreti na trdnejši rob ledu in se z nogami v vodoravnem položaju odrivati iz vode. Pri pomoči drugim pa strokovnjaki opozarjajo na varnost reševalca, ki se ponesrečencu ne sme približati neposredno peš, temveč mora uporabiti pripomočke, kot so veje, vrvi ali oblačila, ter se plaziti po trebuhu. Pravočasno in pravilno ukrepanje je v teh kritičnih situacijah odločilno za preživetje.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Notranji minister nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija Herbert Reul je po požigu energetske infrastrukture v Berlinu opozoril na nujnost izboljšanja zaščite kritičnih objektov. Po navedbah ministra bi se podobni izpadi električne energije, kot so jih doživeli v prestolnici, lahko pripetili tudi v njegovi deželi, če se varnostni protokoli ne bodo poostrili. Reul je kritiziral pretirano javno dostopnost informacij o lokacijah ključne infrastrukture, kar je označil za »transparentnostno bolezen« države, ki storilcem olajša načrtovanje napadov. Minister je poudaril, da morajo upravljavci omrežij in varnostni organi tesneje sodelovati pri identifikaciji ranljivih točk. Incident v Berlinu, kjer je bil tarča napada daljnovod, ki napaja Teslino tovarno in okoliška naselja, je sprožil širšo razpravo o ranljivosti nemškega gospodarstva in oskrbe prebivalstva. Reul meni, da je trenutna izpostavljenost načrtov in lokacij energetskih vozlišč na spletu varnostno tveganje, ki zahteva takojšnje sistemske spremembe v smeri večje tajnosti in fizičnega varovanja.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Henning Otte, pooblaščenec nemškega zveznega parlamenta za obrambo, je izjavil, da bo morala Nemčija najpozneje do leta 2027 sprejeti temeljno odločitev glede ponovne uvedbe splošne vojaške obveznosti. Z novim letom se je v državi formalno začel izvajati nov model prostovoljnega služenja vojaškega roka, za katerega Otte meni, da ponuja zadostne spodbude za mlade. Kljub temu pa je izrazil resno zaskrbljenost glede trenutne kadrovske zasedbe v rednih enotah Bundeswehra. Otte poudarja, da je krepitev nemških obrambnih sil nujna zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi. Čeprav trenutni poudarek ostaja na prostovoljstvu, bo pomanjkanje osebja v prihodnjih dveh letih narekovalo strožje ukrepe. Cilj države je povečati število aktivnih vojakov in rezervistov, da bi zagotovili učinkovito obrambno držo v okviru zavezništva NATO. Razprava o naborništvu v Nemčiji ostaja politično občutljiva tema, vendar se pritiski za dokončno sistemsko rešitev stopnjujejo.

Brandenburški Verfassungsschutz nudi podporo desničarskim ekstremistom, ki želijo zapustiti skrajno desničarsko sceno in se odreči sovraštvu in nasilju.

Francija, Združeno kraljestvo in Ukrajina so podpisale načelni sporazum, ki predvideva vzpostavitev obsežnih varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu trenutne vojne z Rusijo. K dogovoru je pristopilo več kot trideset držav, med katerimi sta tudi Nizozemska in Nemčija. Slednja je izrazila pripravljenost, da v okviru prihodnjih mirovnih sil na ukrajinsko ozemlje napoti svoje vojaške enote, kar predstavlja pomemben premik v nemški obrambni politiki. Namen sporazuma je zagotoviti stabilnost in preprečiti morebitne ponovne agresije po sklenitvi premirja ali mirovnega sporazuma. Države podpisnice se s tem zavezujejo k tesnemu obrambnemu sodelovanju in pomoči pri obnovi ukrajinskih obrambnih zmogljivosti. Čeprav podrobnosti o sestavi mirovnih sil še niso dokončno določene, vključitev velikih evropskih sil signalizira močno politično voljo za trajno zavarovanje vzhodnih meja Evrope.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo je potrdilo prejem dveh novih protiletalskih raketnih sistemov Patriot, ki jih je v okviru predhodnih meddržavnih dogovorov dobavila Nemčija. Po navedbah uradnega Kijeva so bili sistemi že dostavljeni in bodo namenjeni zaščiti ključnih mest ter kritične energetske infrastrukture pred ruskimi zračnimi napadi. Ukrajinski premier Denis Šmihal je izpostavil, da je bila dobava mogoča zaradi tesnega sodelovanja z nemško vlado in strateških pogovorov, ki so potekali v preteklem letu. Dobava teh sistemov je del širšega paketa vojaške pomoči v vrednosti 1,2 milijarde evrov, ki vključuje tudi dolgoročno dobavo rezervnih delov, financiranje nakupa brezpilotnih letalnikov in skupno proizvodnjo orožja. Poleg sistemov Patriot dogovor predvideva še proizvodnjo 200 samohodnih artilerijskih naprav Bogdana in dobavo naprednih sistemov za elektronsko bojevanje. Pri financiranju protiraketnih zmogljivosti so poleg Nemčije sodelovale še Poljska in Norveška, ki sta v okviru programa PURL prispevali znatna sredstva za nabavo prestreznih raket.

Evropski poslanec iz vrst CSU Gregor Hoffmann je javno pozval k vzpostavitvi evropskega jedrskega ščita, s čimer se je ponovno odprla razprava o neodvisni varnostni arhitekturi Evropske unije. Hoffmann meni, da bi morala Evropa zmanjšati svojo odvisnost od ameriškega jedrskega dežnika, zlasti v luči negotovih geopolitičnih razmer in morebitnih sprememb v ameriški zunanji politiki. Njegov predlog sledi dolgoletnim prizadevanjem francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je že pred leti ponudil francoske jedrske zmogljivosti kot temelj evropskega odvračanja. Znotraj nemške politike predlog sproža različne odzive. Predsednik CDU Friedrich Merz se do ideje ne opredeljuje odklonilno, vendar poudarja, da gre za projekt prihodnosti, ki trenutno še ni izvedljiv. Razprava o jedrski avtonomiji Evrope postaja vse bolj nujna zaradi stopnjevanja napetosti na vzhodu celine in vprašanja dolgoročne zanesljivosti zveze Nato. Hoffmann poudarja, da bi lastna jedrska komponenta okrepila politično težo Unije in zagotovila večjo varnost vsem članicam, ne glede na odločitve Washingtona.

Pooblaščenec za obrambo opozarja na številne izzive, s katerimi se sooča Bundeswehr v prihodnjem letu, in poziva ministra Pistoriusa k ukrepanju. Poudarja, da je treba po letu 2026 končati z zaviranjem razvoja.

Nemški strokovnjaki za informacijsko varnost so pri analizi pametnih ur norveškega podjetja Xplora, ki se na trgu oglašujejo kot varna alternativa mobilnim telefonom za otroke, odkrili kritično varnostno vrzel. Raziskovalci so ugotovili obstoj tveganja, ki bi ga napadalci lahko izkoristili za nepooblaščen dostop do naprave. Gre za sistemsko luknjo v programski opremi, ki kljub obljubam proizvajalca o visoki stopnji zaščite zasebnosti omogoča zunanjo manipulacijo. Podjetje Xplora svoje izdelke namenja predvsem mlajšim uporabnikom, pri čemer poudarja nadzor staršev in omejevanje nevarnejših funkcij pametnih telefonov. Odkrita pomanjkljivost pod vprašaj postavlja varnostno integriteto teh naprav, saj bi morebitni napadalci preko omenjenega prehoda lahko pridobili dostop do podatkov ali funkcij ure. Raziskovalci so o svojih ugotovitvah že obvestili javnost, da bi opozorili na morebitne nevarnosti uporabe teh naprav brez ustreznih programskih posodobitev.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

V Kijevu so potekala nova pogajanja med Ukrajino ter evropskimi in ameriškimi zavezniki glede varnostnih jamstev. Srečanja so se udeležili varnostni svetovalci približno petnajstih evropskih držav in predstavniki zveze NATO, Evropske unije in Združenih držav Amerike. Ameriška ekipa je sodelovala preko videokonference.

Friedrich Merz, vodja nemške krščansko-demokratske unije (CDU), je v svojem novoletnem televizijskem nagovoru poudaril, da vojna v Ukrajini predstavlja neposredno grožnjo svobodi in varnosti celotne Evrope. Po njegovih besedah ruska agresija ni le lokalni konflikt, temveč del širšega načrta Moskve proti evropski celini. Merz je izpostavil, da Rusija nadaljuje vojaške operacije z neizprošno brutalnostjo, kar zahteva odločen in enoten odziv evropskih držav. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Evropski uniji krepijo razprave o varnostnih jamstvih za Ukrajino in morebitni napotitvi mirovnih sil po morebitni prekinitvi ognja. Merz je v preteklosti že pozval k takojšnjemu ukrepanju in pripravi varnostnih sil, ki bi se odzvale na morebitne ruske kršitve prihodnjih dogovorov. Njegovo opozorilo odraža vse večjo zaskrbljenost v Berlinu in Bruslju zaradi strateških ambicij Kremlja, ki po mnenju številnih strokovnjakov segajo onkraj ukrajinskih meja in vključujejo hibridne napade ter destabilizacijo regije.

Rusija je izvedla obsežen nočni napad na Ukrajino s stotinami dronov in desetinami raket, pri čemer so umrle najmanj štiri osebe v Kijevu. Uporabila je tudi novo jedrsko balistično raketo Orešnik, kar je bilo šele drugič v skoraj štiri leta trajajoči vojni, kar naj bi bilo opozorilo Kijevu in njegovim zahodnim zaveznikom, medtem ko potekajo mirovna pogajanja pod vodstvom ZDA.

Rusija je v soboto izvedla napad z balističnimi raketami in droni na Kijev, pri čemer je bila ubita najmanj ena oseba, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je zadel stanovanjske zgradbe in energetsko infrastrukturo. Zelenski se je pred srečanjem s Trumpom pogovarjal z evropskimi in kanadskimi voditelji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Mar-a-Lagu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci ruskih napadov na Kijev, ki so povzročili izpade električne energije in žrtve. Kljub temu sta oba predsednika izrazila optimizem glede možnosti dosega dogovora, čeprav podrobnosti ostajajo nejasne. Trump je omenil pogovor s Putinom pred srečanjem z Zelenskim. Evropski voditelji so bili kritični do ameriškega načrta in ga označili za preveč naklonjenega Rusiji.

Nemški kancler Friedrich Merz je v Parizu naznanil, da je Nemčija pripravljena vojaško podpreti morebitno premirje v Ukrajini z namestitvijo svojih enot na ozemlju sosednjih držav zveze NATO. Merz je po srečanju tako imenovane koalicije voljnih poudaril, da bo Berlin k zagotavljanju varnostnih jamstev za Kijev prispeval politično, finančno in vojaško pomoč. Napovedana napotitev nemških sil naj bi sledila prekinitvi ognja in služila kot stabilizacijski faktor v regiji. Nemčija s to potezo krepi svojo vlogo v evropski obrambni arhitekturi in neposredno odgovarja na varnostne potrebe Ukrajine v primeru deeskalacije spopadov. Kancler je pojasnil, da gre za preventivni ukrep na ozemlju zavezništva, ki bi preprečil ponovne izbruhe sovražnosti. Srečanje v Parizu je bilo namenjeno prav usklajevanju prihodnjih ukrepov zahodnih zaveznic za dolgoročno stabilnost vzhodne Evrope.

Evropske države v okviru prihodnjih varnostnih jamstev resno načrtujejo napotitev od 10.000 do 15.000 vojakov v Ukrajino, ki bi v prvih šestih mesecih po morebitni prekinitvi spopadov nadzorovali premirje. Po poročanju nemškega časnika Die Welt so diplomatski krogi v Bruslju potrdili pripravljenost na aktivno spremljanje razmer na terenu, kar predstavlja pomemben premik v evropski obrambni strategiji. V luči teh priprav je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski za jutri napovedal ključen sestanek svetovalcev za nacionalno varnost, ki se ga bodo udeležili evropski predstavniki, virtualno pa tudi delegacija iz Združenih držav Amerike. Na diplomatski ravni se pogovori intenzivirajo prek glavnega ukrajinskega pogajalca Rustema Umerova, ki vzdržuje vsakodnevne stike z ameriškimi in evropskimi partnerji. Medtem ko se pripravljajo politični temelji za končanje vojne, s fronte prihajajo poročila o usodah posameznikov; ukrajinske enote so objavile posnetek ruskega vojaka, ki se je vdal s pomočjo sporočila na kartonu, na katerem je drona prosil za milost in preživetje. Dogajanje kaže na visoko stopnjo pripravljenosti za prehod v fazo stabilizacije, čeprav končni mirovni dogovor še ni uradno potrjen.

Nemška vlada je pripravila podroben in zaupen načrt za ukrepanje v primeru vojnega konflikta v okviru zavezništva Nato, poroča časnik Politico. Dokument, ki temelji na petstopenjskem modelu stopnjevanja napetosti, opredeljuje ključne korake in logistične operacije, ki bi jih država izvedla ob morebitni eskalaciji razmer. Nemčija naj bi se po ocenah avtorjev dokumenta trenutno nahajala na prvi stopnji tega modela, kar pomeni obdobje povečane pripravljenosti in spremljanja razmer. Načrt je tesno povezan z operativnim dokumentom OPLAN DEU, ki so ga nemške oborožene sile začele razvijati že v preteklem letu. Osrednji del strategije vključuje prevoz približno 800.000 vojakov Nata in njihove opreme prek nemškega ozemlja proti vzhodni fronti. Ker se predvideva, da se frontna linija ne bi raztezala neposredno prek Nemčije, bi država prevzela vlogo osrednjega logističnega vozlišča, kar zahteva usklajevanje med civilnimi oblastmi in vojsko za zagotavljanje nemotene mobilnosti sil.

Po poročanju nemškega časnika Berliner Zeitung je ruska specialna vojaška operacija v Ukrajini povzročila udarec Evropski uniji, saj izjave evropskih voditeljev niso prinesle pričakovanih rezultatov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal skorajšnje srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer naj bi razpravljali o možnostih za končanje vojne z Rusijo. Srečanje naj bi se zgodilo v ZDA, pri tem pa je Rusija izrazila kritike na račun Zelenskega in njegovih zaveznikov iz EU, češ da želijo sabotirati mirovni načrt, ki ga podpira ZDA. Ruski predstavniki trdijo, da je ukrajinska verzija mirovnega načrta bistveno drugačna od tiste, o kateri so se pogovarjali z ZDA. Govorijo tudi o tem, da naj bi Putin bil pripravljen na nekatere koncesije.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bi Združene države Amerike in Rusija lahko že leta 2026 sklenile mirovni sporazum glede Ukrajine brez sodelovanja Evropske unije. Orban je to napovedal ob koncu seje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se v nedeljo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje poteka v času, ko ZDA pospešujejo prizadevanja za mirovni dogovor med Kijevom in Moskvo. Rusija je obtožila Ukrajino in njene zaveznike iz EU, da poskušajo torpedirati mirovni načrt ZDA. Trump je izrazil optimizem glede možnosti dosega dogovora, medtem ko Rusija poudarja, da se ukrajinski mirovni načrt razlikuje od tistega, o katerem so se pogovarjali z ZDA. Sočasno je Rusija izvedla napade na Kijev, zaradi česar je na stotisoče ljudi ostalo brez elektrike.

Emmanuel Macron je obsodil obsežne ruske napade na Ukrajino in izjavil, da ti napadi kažejo na odločenost Rusije, da podaljša vojno, ki jo je sprožila. To izjavo je podal med telefonskim pogovorom z evropskimi voditelji in Volodimirjem Zelenskim, ki je bil v Kanadi pred odhodom v ZDA na pogovore.

Bela hiša je potrdila, da je predsednik Trump razmišljal o uporabi ameriške vojske za prevzem Grenlandije. Prav tako je Trump napovedal možnost subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja po strmoglavljenju Madura, kjer naj bi vodenje prevzel Marco Rubio.

Več evropskih držav je pripravilo operativne načrte za napotitev do 15.000 vojakov v Ukrajino v okviru t. i. koalicije pripravljenih. Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Evropski uniji, bi bila glavna naloga teh enot nadzor nad morebitnim premirjem in prekinitvijo ognja na terenu. Načrti vključujejo podrobne varnostne garancije in logistične okvirje za delovanje evropskih sil v kriznem območju. Francija in Velika Britanija naj bi bili med ključnimi pobudnicami te pobude, ki se osredotoča na stabilizacijo razmer po morebitni zaustavitvi sovražnosti. Čeprav so se države članice EU v preteklosti prednostno usmerjale v krepitev ukrajinske obrambne industrije, ti novi načrti nakazujejo premik k neposredni vojaški prisotnosti za zagotavljanje trajnega miru. Uradna odločitev o napotitvi še ni bila sprejeta, saj je usoda misije odvisna od doseženega dogovora o premirju med sprtima stranema.

Volodimir Zelenski se bo sestal z Donaldom Trumpom, da bi poskušal zagotoviti podporo ZDA novemu predlogu za končanje konflikta z Rusijo. Zelenski je izjavil, da ruski napad na Kijev kaže, da si Moskva ne želi miru. Povedal je tudi, da Rusija uporablja belorusko ozemlje za napade na zahodna območja Ukrajine in da lahko vidi linije ukrajinske zračne obrambe. ZDA in Rusija naj bi se tiho pogovarjale o rudarjenju Bitcoinov v jedrski elektrarni Zaporožje, pri čemer je Kijev izključen.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim izjavil, da sta Ukrajina in Rusija zelo blizu dogovoru o miru, čeprav še vedno obstajajo razlike glede Donbasa. Ukrajinski predsednik je potrdil, da vprašanje predaje celotnega Donbasa, kot zahteva Rusija, ni bilo rešeno. Trump je dejal, da ne izključuje obiska Ukrajine, da bi prispeval k dosegu mirovnega sporazuma.

Pred ameriško operacijo v Venezueli so ZDA že 23. decembra 2025 Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Po zajetju se je Maduro na zasedanju zveznega sodišča v New Yorku razglasil za vojnega ujetnika in poudaril, da je še vedno voditelj svoje države.

Berlinski senat se je odločil za uvedbo strožjih varnostnih ukrepov po obsežnem izpadu električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev v nemški prestolnici. Oblasti načrtujejo okrepljen video nadzor na ključnih infrastrukturnih točkah, pri čemer bodo za zagotavljanje varnosti uporabili tudi tehnologijo umetne inteligence. Ukrep je neposreden odziv na sabotažo oziroma napad na električno omrežje, ki je povzročil motnje v oskrbi. Načrtovana širitev nadzornih sistemov v javnem prostoru je v nemški javnosti že sprožila razpravo o mejah zasebnosti in dopustnosti tovrstnih posegov. Senat vztraja, da je zaščita kritične infrastrukture pred morebitnimi novimi napadi prednostna naloga, medtem ko kritiki opozarjajo na vprašljivo učinkovitost množičnega nadzora pri preprečevanju tovrstnih dejanj. Odločitev odraža naraščajočo zaskrbljenost evropskih prestolnic glede ranljivosti energetskih sistemov.

Francija, Velika Britanija in Ukrajina so 6. januarja 2026 podpisale deklaracijo o nameri napotitve večnacionalnih sil v Ukrajino po koncu konflikta. Predsednik Macron je podprl načrte Kijeva o številčnosti ukrajinske vojske s 800.000 vojaki po koncu spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju "koalicije voljnih" v Parizu dejal, da bo za mir v Ukrajini potrebno soglasje Kijeva in držav EU, ki ga podpirajo, za določene kompromise. Merz je tudi predlagal, da bi Nemčija v primeru premirja lahko namestila svoje vojake na ozemlju Nata, ki meji na Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost na razpis referenduma o mirovnem načrtu Donalda Trumpa. Trump je dejal, da Zelenski "nima ničesar, dokler tega ne odobri on" in napovedal, da bo kmalu govoril tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zelenski namerava s Trumpom na srečanju na Floridi razpravljati o ozemeljskih vprašanjih, ki so ključna pri pogajanjih za končanje vojne z Rusijo.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Nemški organi pregona so sprožili uradno preiskavo zaradi suma terorizma in sabotaže, potem ko je v soboto v Berlinu prišlo do namerne povzročitve požara na elektroenergetski infrastrukturi. Zaradi požiga kabelskih instalacij je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel več tisoč gospodinjstev in podjetij v nemški prestolnici. Odgovornost za dejanje je v spletni objavi prevzela skrajno leva skupina, imenovana Vulkangruppe, vendar policija in tožilstvo še vedno preverjata avtentičnost te trditve. Preiskovalci dogodek obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, saj gre za neposreden napad na kritično infrastrukturo države. Nemške oblasti so poudarile, da bodo uporabile vsa razpoložljiva sredstva za identifikacijo storilcev in preprečitev morebitnih nadaljnjih napadov na energetski sistem, medtem ko se v državi krepi razprava o varnosti ključnih objektov.

Nekdanji nemški veleposlanik v Združenih državah Amerike in trenutni vršilec dolžnosti predsednika münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger je izjavil, da je Evropa vstopila v novo obdobje, v katerem se ne more več zanašati na zunanje zaveznike. Ischinger je v svoji analizi geopolitičnega položaja poudaril, da so Evropejci ostali sami doma, kar od njih zahteva večjo odgovornost pri samostojni obrambi lastnih vrednot in interesov na svetovnem prizorišču. Diplomat je ob tem izrazil željo, da bi Ukrajina s pomočjo Evrope dosegla mir in ohranila svojo neodvisnost, hkrati pa je pozval k samokritični presoji uporabe evropskih vrednot v praksi. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Evropi razpravlja o novih varnostnih pobudah, vključno z načrti nekaterih držav za napotitev do 15.000 vojakov v Ukrajino za nadzor morebitnega mirovnega sporazuma. Ischinger bo funkcijo predsednika münchenske konference opravljal do prevzema položaja s strani bivšega generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga.

Nemško zvezno tožilstvo je prevzelo preiskavo požara na elektroenergetskem omrežju v Berlinu, ki so ga preiskovalci označili za nameren požig. Zaradi incidenta je več kot 30.000 prebivalcev na jugozahodu Berlina že četrti zaporedni dan ostalo brez oskrbe z električno energijo. Oblasti primer obravnavajo kot sum terorističnega dejanja, saj je bil cilj napada ključna infrastruktura nemške prestolnice. Preiskovalci se trenutno spopadajo z ugotavljanjem identitete storilcev, medtem ko tehnične ekipe na terenu pospešeno odpravljajo posledice škode na omrežju. Zaradi obsega in narave napada so pristojne službe stopnjo nevarnosti ocenile kot visoko, saj gre za neposreden poseg v javno varnost in oskrbo prebivalstva. Izpad električne energije je povzročil precejšnje težave v vsakdanjem življenju in gospodarstvu prizadetega območja.

FBI je sporočil, da je preprečil teroristični napad, načrtovan za silvestrovo v Severni Karolini. Osumljenec, 18-letnik, je simpatiziral z Islamsko državo (IS) in načrtoval "operacijo mučeništva".

Ukrajinsko ministrstvo za obrambo je v četrtek sporočilo, da je uspešno namestilo dva nova sistema protizračne obrambe Patriot. Opremo je Kijev prejel od Nemčije v okviru predhodno napovedanega paketa vojaške pomoči, ki je bil zasnovan za okrepitev obrambnih zmogljivosti države pred zračnimi napadi. Namestitev teh sistemov predstavlja ključen korak pri zaščiti kritične infrastrukture in civilnega prebivalstva, saj so sistemi Patriot med najnaprednejšimi na svetu za prestrezanje balističnih raket in sovražnih letal. Operativni zagon sistemov sledi večmesečnim pripravam in logističnim prizadevanjem, ki so bila napovedana že sredi leta 2025. S temi dodatnimi enotami Ukrajina znatno povečuje svojo odpornost proti intenzivnim ruskim napadom z droni in raketami, ki so v zadnjem obdobju povzročili precejšnjo škodo na energetskem omrežju in v pristaniških mestih, kot je Odesa. Pomoč Nemčije potrjuje nadaljnjo podporo zahodnih zaveznic ukrajinskim obrambnim prizadevanjem v času trajajočega konflikta.