Po nedavnem požigu na električni infrastrukturi na jugozahodu Berlina je oskrba z električno energijo ponovno stabilna, vendar bodo končna popravila trajala več mesecev. Začasna rešitev, ki vključuje drugo provizorično linijo, trenutno zagotavlja nemoteno napajanje prizadetih območij, medtem ko strokovnjaki ocenjujejo obsežno škodo na omrežju. Preiskava incidenta je potrdila, da je šlo za nameren požig, ki je povzročil obsežen izpad električne energije in ohromil del mesta. Upravljavci omrežja opozarjajo, da zaradi kompleksnosti poškodovane opreme in potrebe po specifičnih nadomestnih delih hitra vzpostavitev prvotnega stanja ni mogoča. Varnostni organi medtem nadaljujejo z iskanjem odgovornih za napad na kritično infrastrukturo. Dogodek je sprožil razprave o ranljivosti energetskih vozlišč v nemški prestolnici in potrebi po strožjih varnostnih ukrepih. Čeprav so prebivalci in podjetja ponovno priključeni na omrežje, bo dolgotrajna sanacija zahtevala dodatna gradbena dela in občasne prilagoditve v distribuciji električne energije v prihodnjih mesecih.

V Iranu so ponovno izbruhnili množični protesti proti tamkajšnjim oblastem, ki so se hitro razširili po državi in prerasli v nasilne spopade. Po zadnjih poročilih je v represivnih ukrepih režimskih sil izgubilo življenje že več deset ljudi, vendar je zaradi vsesplošne blokade spleta v državi natančno število žrtev in obseg demonstracij težko neodvisno potrditi. Evropski voditelji so izrazili globoko zaskrbljenost nad stopnjevanjem nasilja in poročili o kršitvah človekovih pravic. Nemški kancler Friedrich Merz je uradni Teheran pozval k takojšnji prekinitvi uporabe sile proti civilistom in poudaril, da se nasilje režima nad lastnim prebivalstvom ne sme nadaljevati. Razmere v državi so kritične, saj se protestno gibanje kljub ostrim povračilnim ukrepom policije in vojske ne umirja, temveč pridobiva nove razsežnosti v večjih mestih. Evropska unija in druge mednarodne institucije pozorno spremljajo dogajanje, medtem ko pritiski na iranske oblasti naraščajo. Dogajanje predstavlja nov vrhunec napetosti v državi, ki se že dlje časa bori z notranjo nestabilnostjo in mednarodno izolacijo. Evropska diplomacija opozarja na morebitne dolgoročne posledice takšne represije za odnose med Iranom in Zahodom, zlasti v luči preteklih neuspešnih pogajanj o jedrskem programu. Trenutna situacija nakazuje na globoko družbeno nezadovoljstvo, ki presega zgolj posamezne politične odločitve.

Strokovnjaki za zdravstveno politiko iz vrst nemških socialdemokratov (SPD) in krščanskih demokratov (CDU) so se izrekli za zvišanje davkov na alkohol v Nemčiji. Zdravstvenopolitični predstavnik poslanske skupine SPD Christos Pantazis je v pogovoru za časnik Rheinische Post poudaril, da mednarodne izkušnje jasno kažejo, da zmerno povišanje cen alkohola zmanjšuje tvegano konzumacijo, zlasti med mladostniki in osebami, ki pogosto uživajo alkohol. Trenutna obdavčitev naj bi bila z ekonomsko-zdravstvenega vidika zastarela in neprimerna. Predlogu je naklonjena tudi Simone Borchardt, tiskovna predstavnica unije CDU/CSU za zdravstveno politiko. Pobuda se osredotoča predvsem na žgane pijače z visoko vsebnostjo alkohola, podpirajo pa jo tudi zdravniške organizacije. Po mnenju zagovornikov bi morala biti višina davkov tesneje povezana z vsebnostjo čistega alkohola v pijači, kar bi spodbudilo odgovornejšo potrošnjo in zmanjšalo obremenitve za zdravstveni sistem. Dodatni prihodki, ki bi jih država zbrala z višjimi trošarinami, bi bili po predlogih politikov namenjeni krepitvi preventivnih programov in pomoči odvisnikom. Nemčija se trenutno uvršča med države z razmeroma nizkimi cenami in dostopno ponudbo alkoholnih pijač, kar po mnenju strokovnjakov prispeva k visokim stroškom zdravljenja bolezni, povezanih z uživanjem alkohola.

V luči ponovne razprave o uvedbi naborništva v Nemčiji je Wolfgang Niedecken, pevec priljubljene nemške rock skupine BAP, javno delil svoje pozitivne izkušnje s civilnim služenjem vojaškega roka. Niedecken je poudaril, da mu je ta izkušnja osebnostno koristila in mu ponudila povsem nov pogled na svet, kar je v nemški javnosti sprožilo dodatna razmišljanja o vrednosti tovrstnih družbenih prispevkov. S svojo izjavo se je odzval na aktualne politične debate o morebitni vrnitvi obvezne vojaške službe, ki je bila v državi ukinjena leta 2011. Glasbenik meni, da je bilo obdobje, ko so ugovorniki vesti namesto vojaškega urjenja opravljali delo v socialnih in drugih javnih ustanovah, pomembno za razvoj mladih posameznikov. Po njegovih besedah mu je delo v okviru civilnega služenja omogočilo stik z drugačnimi življenjskimi usodami, kar je oblikovalo njegovo kasnejše umetniško in družbeno delovanje. S tem je Niedecken opozoril na dejstvo, da je z ukinitvijo naborništva izginila tudi institucionalna oblika civilnega služenja, ki je desetletja predstavljala pomemben steber v nemškem socialnem sistemu. Razprava o ponovni uvedbi vojaške obveznosti v Nemčiji postaja vse bolj intenzivna zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi. Medtem ko politiki razpravljajo o logističnih in strateških vidikih, Niedeckenov prispevek v ospredje postavlja predvsem socialno-pedagoško vrednost civilne alternative. Njegove izjave so v nemških medijih naletele na velik odziv, saj kot vplivna kulturna osebnost nagovarja širši krog ljudi, ki se morda ne zanimajo zgolj za obrambno politiko, temveč za širši družbeni pomen služenja skupnosti.

Avstrijski polkovnik Markus Reisner je v intervjuju za Berliner Zeitung izjavil, da je namestitev ruskega raketnega sistema Orešnik povečala razkol znotraj zveze Nato.

Ulrich Silberbach, vodja Beamtenbunda (dbb), je opozoril, da se lahko dolgotrajni izpadi električne energije, kakršne so doživeli v Berlinu, zgodijo kjerkoli. Vse več je pozivov k boljši pripravljenosti na takšne dogodke.

Severnoorenjski notranji minister Herbert Reul je javno izrazil kritiko glede obveščanja in sodelovanja s strani Sparkasse po nenavadnem ropu v Gelsenkirchnu. Spektakularno dejanje, ki spominja na filmske kriminalke, je odprlo številna vprašanja o varnostnih protokolih in količini gotovine, ki je bila v času dogodka shranjena v bančnem trezorju. Reul je izpostavil, da so pomanjkljive informacije s strani finančne institucije otežile začetne faze preiskave. Preiskovalci se trenutno ukvarjajo z razjasnitvijo okoliščin, kako so storilci sploh pridobili dostop do vsebine trezorja, ne da bi takoj sprožili učinkovit odziv. Minister je v svoji izjavi poudaril, da je presenečen nad dejstvom, da se je v trezorju nahajala tako visoka vsota denarja, kar po njegovem mnenju povečuje tveganje za tovrstna kazniva dejanja. Kljub intenzivni preiskavi več podrobnosti o storilcih za zdaj ostaja neznanih. Dogodek je sprožil širšo razpravo v Nemčiji o varnosti bančnih poslovalnic v urbanih središčih. Policija še vedno išče sledi za storilci, medtem ko ministrstvo za notranje zadeve zahteva boljšo koordinacijo med zasebnim finančnim sektorjem in organi pregona, da bi v prihodnje preprečili podobne varnostne vrzeli in zagotovili hitrejši pretok ključnih podatkov ob morebitnih incidentih.

V Berlinu je v torek pristalo letalo z 32 afganistanskimi državljani, ki so v Nemčijo prispeli na podlagi predhodnih zagotovil zvezne vlade o sprejemu. Skupina vključuje posameznike, ki so bili zaradi svojega delovanja ali pripadnosti določenim skupinam v domovini posebej ogroženi pod talibanskim režimom. Čeprav je Nemčija uradno končala svoj splošni sprejemni program za ogrožene Afganistance, so ti posamezniki vstop v državo dosegli po dolgotrajnem čakanju in na podlagi sodno izterjanih vizumskih obljub. Postopek njihovega prihoda je bil kompleksen, saj so morali potniki sprva zapustiti Afganistan in v sosednjih državah opraviti varnostne preveritve. Nemška vlada se je znašla pod pritiskom sodišč, ki so v več primerih odločila, da morajo biti predhodno dane obljube o zaščiti izpolnjene, ne glede na kasnejše politične spremembe in omejevanje migracijskih tokov. Prihod te skupine tako predstavlja izjemo v trenutni nemški azilni politiki, ki se sicer vse bolj zaostruje. Dogodek odraža širšo dilemo nemške zunanje in notranje politike pri ravnanju z afganistanskimi državljani. Medtem ko Berlin po eni strani še vedno izpolnjuje humanitarne obveznosti do najbolj ogroženih, se hkrati pogaja s talibanskimi oblastmi o vprašanjih izgonov in delovanja konzularnih uradov. Ta dvojnost povzroča precejšnje napetosti v nemški koaliciji in širši javnosti, kjer se krešejo mnenja o varnostnih tveganjih in moralnih dolžnostih države.

Ameriški diplomati so se v Caracasu sestali z namenom obnovitve odnosov med ZDA in Venezuelo, ki so bili prekinjeni leta 2019. Pri tem so potekali tudi pogovori o nafti. Poleg tega naj bi Donald Trump pritiskal na naftne družbe, da se vrnejo v Venezuelo.

Nemška zvezna pooblaščenka za vzhod države Carsten Schneider (SPD) je podprla razmislek o vložitvi zahtevka za prepoved desničarske stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), če bo stranka dokončno izgubila tožbo proti zveznemu uradu za varstvo ustave glede njene uvrstitve med desničarske ekstremistične skupine. Poziv sledi prizadevanjem nemških dežel in zveznih organov, da bi omejili delovanje strank, ki spodkopavajo demokratični red. Do teh razprav prihaja po tem, ko je nemška obveščevalna služba AfD označila za sum desničarskega ekstremizma, kar stranki omogoča operativni nadzor. Napoved morebitnega postopka za prepoved predstavlja pomemben premik v nemški notranji politiki, saj so dežele tiste, ki bi morale v primeru neuspešne tožbe AfD na sodišču prevzeti pobudo za vložitev zahtevka pred zveznim ustavnim sodiščem. Politični vrhovi v Nemčiji se pri tem soočajo z vprašanjem, ali bi takšna poteza stranko dejansko oslabila ali pa bi jo v očeh njenih podpornikov spremenila v žrtev sistema, zlasti v vzhodnih deželah, kjer AfD dosega visoko javnomnenjsko podporo.

Nemška politična stranka Zveza Sahre Wagenknecht (BSW) je obeležila svojo drugo obletnico ustanovitve v ozračju opazne politične negotovosti. Čeprav je projekt januarja 2024 začel z ambicioznimi cilji in sprva beležil hiter vzpon v anketah ter uspeh na deželnih volitvah, se trenutno spopada z notranjimi in zunanjimi pritiski. Težave niso omejene le na politično zmedo v Brandenburgu, temveč nakazujejo na širšo krizo identitete in organizacijske strukture znotraj stranke. Politični analitiki izpostavljajo, da je pomanjkanje jasne usmeritve pri oblikovanju koalicij na deželni ravni povzročilo razkol med vodstvom in lokalnimi odbori. Stranka, ki temelji na močni osebnosti svoje ustanoviteljice, ima težave pri vzpostavljanju stabilne baze, ki bi presegla zgolj protestne glasove. Namesto praznovanja obletnice se vodstvo stranke ukvarja z vprašanji stabilnosti in prihodnje vloge v nemškem političnem prostoru.

Države članice Evropske unije so danes uradno potrdile odločitev o podpisu obsežnega trgovinskega sporazuma z južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur, ki bo bistveno zmanjšal trgovinske ovire med regijama. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta odločitev že pozdravila in poudarila strateški pomen tega partnerstva za evropsko gospodarstvo. Uradni podpis sporazuma je predviden v prihodnjem tednu, kljub temu pa v nekaterih članicah ostajajo močni pomisleki. Odzivi znotraj povezave so deljeni, saj so Nemčija, Španija in Italija sporazum močno podprle, Poljska pa je že napovedala pravno izpodbijanje odločitve pred Sodiščem Evropske unije. Kritike prihajajo predvsem iz kmetijskega sektorja, kjer evropski kmetje opozarjajo na nelojalno konkurenco južnoameriških proizvajalcev. Pričakuje se, da bo sporazum povečal uvoz mesa in drugih kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike na evropski trg, kar bi lahko vplivalo na znižanje cen, a hkrati ogrozilo lokalne pridelovalce. Evropska komisija zagotavlja, da sporazum vključuje varovalke za zaščito okoljskih standardov in varnosti hrane, vendar nasprotniki v kmetijskih krogih ostajajo skeptični. Kljub današnji uradni potrditvi se pričakuje, da bodo protesti kmetov v prihodnjih dneh še naprej hromili določene dele Evrope, medtem ko se bo politični boj preselil v dvorane evropskih institucij in na sodišče.

Združenje nemških mest je izdalo resno opozorilo glede kritičnega finančnega stanja občin v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija, ki se bo po napovedih močno poslabšalo do leta 2026. Zaradi praznih mestnih blagajn in naraščajočih dolgov so lokalne oblasti prisiljene načrtovati drastične varčevalne ukrepe, ki bodo neposredno vplivali na kakovost življenja prebivalcev. Med predvidenimi ukrepi so krajšanje obratovalnih časov javnih kopališč, ukinjanje številnih avtobusnih linij ter zmanjševanje sredstev za druge ključne javne storitve. Strokovnjaki opozarjajo, da se mesta spopadajo s kombinacijo upada davčnih prihodkov in naraščajočih socialnih izdatkov. Brez sistemske pomoči zvezne ali deželne ravni se mnoga mesta ne bodo mogla izogniti dolžniški spirali, kar ogroža osnovno delovanje lokalne samouprave. Situacija v letu 2026 bi lahko pomenila prelomnico, ko bodo morala mesta dokončno opustiti številne prostovoljne dejavnosti in se osredotočiti le na nujne zakonske naloge, kar bo povzročilo vidno poslabšanje javne infrastrukture in storitev.

Nekdanja vodilna nemška tožilka v zadevah finančnega kriminala Anne Brorhilker je javno pozvala k okrepljenemu nadzoru zveznih revizorjev nad deželnimi davčnimi organi, da bi preprečili nadaljnje milijardne izgube zaradi davčnih utaj. Po njenih navedbah so tako imenovani Cum-Cum posli povzročili še večjo škodo kot razvpiti Cum-Ex škandal, vendar ostajajo ti primeri v veliki meri nepojasnjeni. Brorhilker, ki je zdaj ena od vodij nevladne organizacije Finanzwende, opozarja na politično neukrepanje in pomanjkanje volje pri preganjanju sistemskih finančnih zlorab. Kritika je usmerjena predvsem v nemški federalni sistem, kjer so za pobiranje davkov odgovorne zvezne dežele, kar po mnenju strokovnjakov omogoča razdrobljenost in neusklajenost pri preiskavah kompleksnih finančnih shem. Brorhilker trdi, da bi zvezni revizorji zagotovili potrebno neodvisnost in strokovnost za spopadanje z bankami in borznimi posredniki, ki izrabljajo zakonske luknje za neupravičena povračila davkov na dividende. Škoda, ki jo ti posli povzročajo državnemu proračunu, naj bi presegala desetine milijard evrov.

Nemška stranka liberalcev (FDP) je v Stuttgartu pripravila tradicionalno srečanju ob prazniku sveti trije kralji, ki letos poteka v znamenju negotovosti glede prihodnosti stranke na zvezni ravni. Potem ko so liberalci leta 2025 izpadli iz zveznega parlamenta (Bundestag), se vodstvo stranke pod vodstvom Christiana Lindnerja letos pripravlja na pet ključnih deželnih volitev, ki bodo določile usodo te politične sile. Vodstvo stranke si prizadeva za povrnitev zaupanja volivcev, saj bi ponovni neuspeh na deželnih ravneh lahko pomenil dokončen zaton stranke na nemškem političnem prizorišču. Na srečanju so izpostavili nujnost gospodarskih reform in liberalnih vrednot, ki naj bi stranko znova približale njenemu tradicionalnemu volilnemu telesu. Analitiki ocenjujejo, da se FDP spopada z eno najtežjih kriz v svoji zgodovini, saj ji ankete trenutno ne obetajo hitrega povratka med vodilne parlamentarne stranke. Strategija za letošnje leto se tako osredotoča na konsolidacijo znotraj deželnih odborov in poudarjanje razlik v primerjavi s trenutno vladajočo politiko, s čimer želijo privabiti nezadovoljne volivce sredine.

Olaf Lies, minister za gospodarstvo nemške zvezne dežele Spodnja Saška in član nadzornega sveta koncerna Volkswagen, je javno izrazil razumevanje za naraščajoče nezadovoljstvo zaposlenih v največjem evropskem avtomobilskem proizvajalcu. Med delavci vlada velika negotovost zaradi napovedanih varčevalnih ukrepov in morebitnega zapiranja tovarn, kar je v preteklosti veljalo za tabu temo. Lies je poudaril, da so skrbi glede ohranitve proizvodnih lokacij utemeljene, saj se podjetje pod vodstvom novega vodstva usmerja v prestrukturiranje. Napetosti v Volkswagnu so se stopnjevale po objavi načrtov o zmanjševanju stroškov, s katerimi želi podjetje povečati svojo konkurenčnost na trgu električnih vozil. Liesove izjave odražajo težko iskanje ravnovesja med zahtevami sindikatov in nujnostjo ekonomskih reform znotraj koncerna. Kot predstavnik dežele, ki je pomembna delničarka podjetja, Lies igra ključno vlogo pri prihodnjih pogajanjih o usodi nemških industrijskih obratov.

Po spektakularnem vlomu v Gelsenkirchnu, ki je v Nemčiji sprožil številne razprave o varnosti, bo primer zdaj obravnaval deželni parlament Severnega Porenja-Vestfalije. Opozicijska socialdemokratska stranka (SPD) je namreč uradno zahtevala sklic izredne seje, na kateri bi razjasnili okoliščine dogodka in morebitne sistemske pomanjkljivosti. V središču razprav bodo predvsem vprašanja o odzivnem času varnostnih organov in učinkovitosti varovanja objektov, ki so tarča tovrstnih drznih kriminalnih dejanj. Politični pritisk na deželno vlado se stopnjuje, saj želi opozicija pridobiti odgovore o tem, kako je bilo mogoče izvesti tako kompleksen podvig brez takojšnjega posredovanja. Primer ne odpira le vprašanj o konkretni kriminalni preiskavi, temveč tudi o širši varnostni politiki v deželi. Pričakuje se, da bo poročilo pristojnega ministrstva osvetlilo podrobnosti, ki jih preiskovalci zaradi interesa preiskave do zdaj niso razkrili javnosti.

Krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v samostanu Seeon naslovila ključne izzive, ki stranko čakajo pred deželnimi volitvami na Bavarskem leta 2026. Čeprav je stranka še pred letom dni samozavestno napovedovala hiter politični preobrat v Nemčiji, se danes sooča z nepričakovano velikimi težavami pri ohranjanju podpore volivcev in uresničevanju zastavljenih ciljev. Vodstvo stranke se trudi spremeniti politično razpoloženje, saj so prvotni optimizem zamenjale skrbi glede stabilnosti koalicijskih načrtov na zvezni ravni in lokalne specifike bavarske politike. Razpravljali so o strategijah za premostitev trenutnih kriz, pri čemer so poudarili nujnost prilagoditve politične agende novim gospodarskim in socialnim razmeram v Nemčiji, ki neposredno vplivajo na priljubljenost stranke.

Portugalsko ministrstvo za finance je uradno predlagalo nekdanjega guvernerja centralne banke in nekdanjega predsednika evroskupine Maria Centena za položaj podpredsednika Evropske centralne banke (ECB). S to nominacijo se je število kandidatov, ki se potegujejo za to prestižno funkcijo v frankfurtski instituciji, povečalo na šest. Med vidnejšimi tekmeci je tudi guverner Hrvaške narodne banke Boris Vujčić, ki velja za močnega kandidata iz regije. Izbira novega podpredsednika je ključna za prihodnjo monetarno politiko evrskega območja, saj bo izbrani kandidat nasledil Španca Luisa de Guindosa, ki se mu osemletni mandat izteče v maju. Postopek izbire vključuje ocenjevanje strokovnosti in politične uravnoteženosti znotraj organov ECB, kjer se pogosto išče ravnovesje med severnimi in južnimi članicami ter med starimi in novimi članicami evrskega območja. Poleg Centena in Vujčića so na seznamu še štirje drugi kandidati, katerih imena dopolnjujejo nabor strokovnjakov za vodenje ene najpomembnejših finančnih institucij na svetu. Končna odločitev bo sprejeta po posvetovanjih v okviru Sveta EU in Evropskega parlamenta, pri čemer bodo države članice skušale doseči čim širši konsenz o prihodnji smeri centralne banke.

Mestni svet zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija (Städtetag NRW) je pozval k ustanovitvi lastne deželne železniške družbe, s katero bi izboljšali zanesljivost in kakovost lokalnega potniškega prometa. Predstavniki mest so prepričani, da bi deželna vlada morala prevzeti neposredno odgovornost za organizacijo in financiranje železniških povezav, namesto da se zanaša zgolj na zunanje izvajalce in zvezne strukture. Glavni cilj predloga je zagotoviti točnejše vlake in boljšo usklajenost voznih redov, kar bi povečalo privlačnost javnega prevoza za prebivalce. Svet poudarja, da trenutna ureditev ne zagotavlja zadostne stabilnosti, saj se potniki pogosto srečujejo z zamudami in odpovedmi voženj. Z ustanovitvijo deželnega podjetja bi Severno Porenje - Vestfalija pridobilo večji nadzor nad vzdrževanjem infrastrukture in razporeditvijo sredstev, kar je ključno za dolgoročni razvoj mobilnosti v regiji. Predlog prihaja v času, ko se celotna Nemčija spopada z izzivi posodabljanja železniškega omrežja in prehoda na trajnostne oblike prevoza.

Srbski nogometni napadalec Jovan Milošević se po izteku posoje v beograjskem Partizanu ne bo vrnil v klub iz Humske, saj sta Stuttgart in Werder Bremen dosegla dogovor o njegovem prihodu na sever Nemčije. Kljub prizadevanjem vodstva Partizana, da bi podaljšali posojo ali odkupili pogodbo svojega najboljšega strelca jesenskega dela sezone, se pogajanja z nemškim prvoligašem niso končala uspešno. Milošević bo svojo kariero nadaljeval v Bundesligi, kar za srbski klub pomeni velik športni udarec pred nadaljevanjem prvenstva. Neuspeh pri zadržanju ključnega igralca kaže na težave beograjskega kluba pri kadrovanju v zimskem prestopnem roku. Po poročanju nemških in srbskih medijev je Stuttgart sprejel ponudbo Werderja, ki je bila za klub finančno in razvojno privlačnejša od možnosti, ki jih je ponujal Partizan. S tem se je uradno končala večtedenska saga, ki je vnašala nemir v tabor črno-belih, kjer so do zadnjega upali na ugoden razplet. Odhod Miloševića v Bremen pomeni, da bo Partizan moral poiskati novo rešitev v napadu, saj je mladi nogometaš predstavljal ključni člen v strategiji trenerja Sava Miloševića. Za srbski nogometni prostor je to še eden v nizu primerov, ko mladi talenti hitro zapustijo domače prvenstvo zaradi finančne premoči klubov iz najmočnejših evropskih lig. Werder je z nakupom pridobil obetavnega igralca, ki se je v preteklih mesecih dokazal z učinkovitostjo pred nasprotnikovimi vrati.

Deželni zbor Brandenburga je zavrnil predlog AfD za razpustitev in razpis predčasnih volitev. BSW je pri glasovanju podprla predlog AfD, s čimer je prvič prekinila 'Brandmauer' proti AfD pri glasovanju. Po razpadu koalicije SPD/BSW, edine tovrstne na zvezni ravni, si premier Dietmar Woidke (SPD) prizadeva za koalicijo s CDU.

Upravno sodišče je zavrnilo nujno zahtevo okoljevarstvene organizacije BUND, ki je želela preprečiti načrtovane prevoze visokoradioaktivnih jedrskih odpadkov iz raziskovalnega centra Jülich v vmesno skladišče Ahaus. Sodišče je presodilo, da so dovoljenja za transport, ki so bila izdana že pred meseci, pravno ustrezna, s čimer je bila odstranjena ena glavnih pravnih ovir za začetek premikov skozi nemško zvezno deželo Severno Porenje - Vestfalija. Kljub sodni odločitvi se napetosti ne umirjajo, saj okoljevarstveniki in lokalni nasprotniki napovedujejo nadaljnji odpor in proteste. Organizacija BUND trdi, da vprašanja glede varnosti transportnih poti in dolgoročne primernosti skladišč še vedno niso ustrezno razjasnjena, ter opozarja na tveganja, ki jih prinaša transport nevarnih snovi skozi gosto poseljena območja. Odločitev sodišča po mnenju pravnih strokovnjakov utrjuje položaj države pri izvajanju odobrenih logističnih operacij na področju jedrske energije, vendar pa se pričakuje, da se bo spor o transparentnosti in varnostnih standardih nadaljeval na drugih ravneh. Policija se medtem že pripravlja na varovanje transportov, saj so aktivisti napovedali blokade cest in železniških povezav.

Trener nemškega prvoligaša Bayerja iz Leverkusna Kasper Hjulmand je v javnosti pojasnil svoje nedavne izjave o Grenlandiji, ki so v medijih sprožile ugibanja o morebitni kritiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Danski strokovnjak je poudaril, da njegovi zapisi na družbenih omrežjih nimajo nobene povezave s politiko ali imperializmom, temveč so bili osebne narave, saj od tam prihaja njegova življenjska sopotnica. Hjulmand je s tem želel končati razprave, ki so njegove besede interpretirale kot odziv na Trumpove pretekle zamisli o nakupu tega avtonomnega danskega ozemlja. Kljub temu da so nekateri mediji njegove objave povezovali z odzivom na ameriško zunanjo politiko, je trener vztrajal, da je šlo zgolj za izraz navezanosti na domovino njegove partnerke. V nogometnem svetu, kjer so politična stališča pogosto pod drobnogledom, je Hjulmand izpostavil, da se spopada z napačnimi interpretacijami svojih besed. Njegov cilj je bil izključno promocija naravnih lepot in kulture otoka, ne pa podajanje političnih sodb ali kritik svetovnih voditeljev. Klub Bayer Leverkusen primera uradno ni komentiral, saj gre za zasebna stališča zaposlenega. Hjulmand se namerava v prihodnje osredotočiti predvsem na vodenje moštva v nemški Bundesligi, medtem ko grenlandsko vprašanje zanj ostaja izključno zasebna tema. Razprava je sicer ponovno obudila spomin na diplomatska trenja med Združenimi državami Amerike in Dansko, vendar brez neposredne vpletenosti športnih akterjev v uradno politiko.

Državno tožilstvo v Gießnu je vložilo obtožnico proti 35-letnemu moškemu, ki mu očitajo spolno zlorabo treh otrok. Obtoženec je v preteklosti opravljal delo vzgojitelja in vodje otroškega vrtca, vendar preiskovalci po trenutnih ugotovitvah nimajo dokazov, da bi se kazniva dejanja dogajala v času njegovega službovanja v izobraževalnih ustanovah. Kljub temu organi pregona nadaljujejo s preiskavo, saj obstaja sum, da bi bilo žrtev lahko še več. Primer je v nemški javnosti sprožil precej pozornosti zaradi storilčeve pretekle poklicne vloge, ki vključuje delo z najranljivejšimi skupinami. Tožilstvo poudarja, da se obtožbe nanašajo na konkretne primere spolnega nasilja, osumljenec pa se bo moral pred sodiščem zagovarjati v kratkem. Policija obenem poziva morebitne druge prizadete osebe k sodelovanju v postopku. Čeprav so dejanja, navedena v obtožnici, zaenkrat omejena na tri otroke, obsežna preiskava poteka v več smereh. Osredotočena je predvsem na preverjanje vseh lokacij, kjer je obtoženi deloval, da bi izključili sistemske zlorabe znotraj institucij. Za zdaj podrobnosti o identiteti žrtev in natančnih okoliščinah dogodkov zaradi zaščite mladoletnikov niso bile razkrite javnosti.

Evropska unija je po več kot četrt stoletja pogajanj uspešno zaključila pogovore o vzpostavitvi velikanskega prostotrgovinskega območja z južnoameriškimi državami bloka Mercosur, ki vključuje Brazilijo, Argentino, Urugvaj in Paragvaj. Dogovor, ki so ga v Bruslju označili za zgodovinski mejnik, bo odpravil številne carinske ovire in omogočil tesnejše gospodarsko sodelovanje med celinama. Pogajanja so se končala kljub močnim pritiskom in protestom kmetov v nekaterih evropskih državah, ki se bojijo nelojalne konkurence iz Južne Amerike. Sporazum bo ustvaril eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu, ki bo zajemalo trg z več kot 700 milijoni prebivalcev. Ključni cilj povezave je zmanjšanje uvoznih dajatev na industrijske izdelke iz Evrope ter povečanje izvoza kmetijskih pridelkov iz držav Mercosurja. Kljub doseženemu političnemu soglasju bo moral sporazum skozi zahteven proces ratifikacije v vseh državah članicah EU in v evropskem parlamentu, kjer se pričakujejo burne razprave o okoljskih standardih in zaščiti evropskega kmetijstva. Nemški mediji poročajo, da je bila pot do dogovora sproščena šele po dolgotrajnih usklajevanjih glede tehničnih podrobnosti in varnostnih mehanizmov. Odločitev Bruslja, da nadaljuje s podpisom kljub nasprotovanju kmetijskega sektorja, kaže na močno politično voljo za diverzifikacijo trgovinskih poti v času geopolitičnih negotovosti. Končni dokument naj bi zagotavljal spoštovanje pariškega podnebnega sporazuma, kar je bil eden izmed pogojev za nekatere evropske države članice.

Po več kot 25 letih pogajanj je Evropska unija dala zeleno luč za podpis sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja, vključno z Brazilijo. Podpis sporazuma je predviden za 17. januarja v Asuncionu. Paraguajski minister za zunanje zadeve je potrdil podpis sporazuma z Evropsko unijo v Asuncionu. Uradniki poudarjajo, da bo sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu.

Ukrajina je po ruskem napadu na lvovsko regijo z balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik uradno sprožila postopek za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga je sporočil, da Kijev pričakuje odločen odziv mednarodne skupnosti na stopnjevanje agresije, pri čemer je izpostavil predvsem pričakovanja do Združenih držav Amerike. Napad, ki ga je potrdilo rusko obrambno ministrstvo, je bil usmerjen proti strateški energetski infrastrukturi, vključno s podzemnim skladiščem plina Bilče-Volicko-Ugersko. Ruska stran je uporabo sistema Orešnik označila za povračilni ukrep, pri čemer je nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev napad pospremil z žaljivimi in provokativnimi izjavami na račun ukrajinskega vodstva. Po poročanju ruskih virov so bili cilji napada na območju Strija ključni za ukrajinsko energetsko oskrbo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da gre za nevarno uporabo napredne raketne tehnologije, ki zahteva takojšnjo obsodbo svetovnih sil. Zunanji minister Sibiga je v svojih izjavah ostro kritiziral države, ki so se v preteklosti hitro odzvale na domnevne napade na ruske objekte, kot je rezidenca predsednika Putina, medtem ko zdaj oklevajo pri obsodbi dejanskega uničevanja ukrajinske civilne in energetske infrastrukture. Ukrajina zahteva, da mednarodna skupnost prepozna resnost grožnje, ki jo predstavlja nova ruska balistična tehnologija, in ustrezno ukrepa za zaščito mednarodnega prava.

V nemški zvezni deželi Brandenburg je prišlo do korenitih političnih sprememb, potem ko je ministrski predsednik Dietmar Woidke iz vrst socialdemokratov (SPD) končal sodelovanje z Zvezo Sahre Wagenknecht (BSW). Namesto pričakovanih predčasnih volitev se zdaj oblikuje nova koalicija med SPD in Krščansko-demokratsko unijo (CDU), ki bi deželi lahko vladala do leta 2029. Ta premik je sprožil ostre odzive opozicije, predvsem strank AfD in BSW, ki sta v deželnem parlamentu neuspešno zahtevali razpis novih volitev. Predstavniki BSW so dogajanje označili za »spremembo režima« in SPD obtožili, da s poljubnim izbiranjem partnerjev po volitvah spodkopava zaupanje volivcev v demokratične procese. Po mnenju vodje frakcije BSW Nielsa-Olafa Lüdersa gre za popravljanje volilnega izida, kar bi lahko dolgoročno odvrnilo državljane od odhoda na volišča. Kljub kritikam se zdi, da bo nova rdeče-črna koalicija stabilna, težave pa bi utegnila imeti le pri vprašanjih, ki zahtevajo dvotretjinsko večino. Politične napetosti so se dodatno zaostrile tudi v sosednji zvezni deželi Saški-Anhalt, kjer je ministrski predsednik Reiner Haseloff prav tako napovedal odstop, kar nakazuje na širšo politično nestabilnost na vzhodu Nemčije. Dogajanje odražajo globoke razpoke znotraj nemškega strankarskega sistema, kjer tradicionalne stranke iščejo načine za ohranitev oblasti ob vzponu novih političnih sil.

Številni nemški mediji poročajo, da stranka CSU predlaga spremembe glede vozniških dovoljenj, s čimer bi omogočili mladim, da že pri 16 letih opravijo vozniški izpit in vozijo avtomobil v spremstvu izkušenih voznikov. Trenutno je v Nemčiji od leta 2011 dovoljeno voziti avtomobil s 17 leti pod pogojem spremstva.

Nogometna kluba AC Milan in Genoa sta se v 19. krogu italijanske Serie A na stadionu San Siro razšla z neodločenim izidom 1 : 1, kar je milanskemu Interju praktično zagotovilo naslov zimskega prvaka. Čeprav je Rafael Leão v sodnikovem podaljšku poskrbel za izenačenje, je konec srečanja zaznamovala burna polemika zaradi dosojene enajstmetrovke v korist Genoe. Vratar domačih Mike Maignan se je ostro zoperstavil sodniku Mauriziu Marianiju, za kar je prejel rumeni karton, medtem ko je strokovnjak Luca Marelli kasneje potrdil pravilnost nekaterih prejšnjih odločitev, vključno z razveljavljenim zadetkom Christiana Pulisica. Posebno pozornost je pritegnilo nešportno dejanje srbskega branilca Strahinje Pavlovića, ki je v času protestov soigralcev namerno uničeval travnato površino okoli bele točke. Po poročanju italijanskih medijev je Pavlović z več močnimi udarci s kopačkami poškodoval igrišče, kar bi lahko vplivalo na izvajalca najstrožje kazni. Nicolae Stanciu je nato strel z bele točke poslal visoko čez vratnico, s čimer je AC Milan uspel ohraniti točko, ki jo je trener Massimiliano Allegri označil za pridobljeno glede na okoliščine. Strateg rdeče-črnih je po tekmi izrazil nezadovoljstvo nad nezrelostjo ekipe v ključnih trenutkih, saj bi po njegovem mnenju morali igralci v 95. minuti bolje upravljati s posestjo žoge. Allegri je poudaril, da ekipa postopoma raste, a so napake v obrambi ob koncu tekme nedopustne. Rezultat dodatno utrjuje prevlado mestnega tekmeca Interja na vrhu prvenstvene lestvice ob koncu prvega dela sezone.

Predsednik nemške socialdemokratske stranke (SPD) Lars Klingbeil je sprožil razpravo o reformi davčnega sistema, pri čemer je poudaril, da trenutna ureditev davka na dediščino krši načelo pravičnosti in uspešnosti. Po njegovem prepričanju je zdajšnji sistem nepravičen, saj omogoča kopičenje bogastva brez ustreznega prispevka k družbeni blaginji, kar povzroča napetosti znotraj vladajoče koalicije. Klingbeil izpostavlja, da dedovanje samo po sebi ne predstavlja osebnega dosežka ali truda posameznika, zato bi moralo biti močneje obdavčeno. Predlogi vodje SPD so usmerjeni v zmanjšanje premoženjske neenakosti v Nemčiji, kjer se po njegovih besedah prevelik del bogastva prenaša med generacijami brez zadostne obdavčitve. To vprašanje postaja jabolko spora med koalicijskimi partnerji, saj konservativnejši deli politike takšnim ukrepom nasprotujejo. Klingbeilova pobuda odraža širša prizadevanja socialdemokratov za večjo socialno pravičnost in prerazporeditev davčnega bremena. Analitiki ocenjujejo, da bo ta razprava močno vplivala na stabilnost nemške vlade, saj se stališča o davčni politiki med strankami močno razlikujejo. Vprašanje obdavčitve dediščine ostaja ena najbolj polarizirajočih tem v nemški notranji politiki, ki neposredno naslavlja vprašanja ekonomskega modela države in prihodnosti socialne države.

Snežno neurje Elli je povzročilo kaos v severni Nemčiji, prekinilo železniški promet in povzročilo številne nesreče. Poleg snega so prisotni tudi močni vetrovi. Razmere so kritične na več območjih, kar vpliva na potnike, šolarje in voznike. Neurje povzroča zamude in odpovedi, ponekod pa so zabeleženi tudi orkanski sunki vetra.

Berlinski župan Kai Wegner je po nedavnem obsežnem izpadu električne energije v nemški prestolnici napovedal celovito in brezkompromisno analizo kriznega upravljanja. Odločitev za preverjanje protokolov in odgovornosti je sledila javnemu ogorčenju, potem ko je v javnost prišla informacija, da je župan med trajajočim izpadom elektrike igral tenis. Wegner želi s tem korakom povrniti omajano zaupanje javnosti v mestno oblast. Analiza bo pod drobnogled vzela delovanje vseh vpletenih služb in hitrost odzivanja na izredne razmere. Po županovih besedah je cilj ugotoviti morebitne pomanjkljivosti v komunikaciji in koordinaciji, ki so se pojavile med kriznim dogodkom. Kritiki mu namreč očitajo neprimerno prioritizacijo osebnih dejavnosti pred vodenjem mesta v kritičnih trenutkih. Preiskava naj bi služila kot podlaga za izboljšanje prihodnjih varnostnih protokolov mesta Berlin. Čeprav so elektriko v prizadetih delih mesta že obnovili, politične posledice županovega ravnanja ostajajo v središču razprav. Wegner poudarja, da bo proces analize pregleden in da bo javnost seznanjena z vsemi ključnimi ugotovitvami.

Zaradi močnega sneženja in poledice na cestah so policijske enote po vsej nemški zvezni deželi Bavarski v zadnjih urah obravnavale več deset prometnih nesreč. Razmere so bile najbolj kritične na odsekih, kjer je prišlo do nenadnega zaledenitve vozišča, kar je povzročilo kaos v prometu in številna posredovanja interventnih služb. Po poročanju lokalnih oblasti so policisti in reševalci na terenu delovali neprekinjeno, da bi zagotovili varnost in odstranili poškodovana vozila. Najhujša nesreča se je zgodila v čelnem trčenju dveh vozil, v katerem sta življenje izgubili dve osebi. Poleg tragičnih žrtev poročajo tudi o večjem številu poškodovanih in precejšnji gmotni škodi na infrastrukturi ter vozilih. Nemška meteorološka služba (DWD) je izdala opozorilo pred poledico za večje dele dežele, saj nizke temperature in padavine še naprej ogrožajo varnost v cestnem prometu. Policija poziva voznike k skrajni previdnosti in prilagoditvi hitrosti razmeram na vozišču. Številne ceste so ostale zaprte za čas odstranjevanja posledic nesreč, kar je povzročilo dolge zastoje. Pristojne službe za vzdrževanje cest so na terenu s posipnimi materiali, vendar meteorologi opozarjajo, da se lahko nevarne razmere ponovijo tudi v prihodnjih urah.

Po poročilih več nemških medijev je bil Matthias Lieschke izključen iz poslanske skupine AfD v Saški-Anhalt zaradi suma, da je tajno posnel srečanje stranke in posnetek posredoval tretjim osebam.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Berlinsko podjetje za javni prevoz Berliner Verkehrsbetriebe (BVG) je sporočilo, da svojih postaj podzemne železnice ne bo odprlo kot stalnih zatočišč za brezdomce v mrzlih zimskih nočeh. Kljub naraščajočim temperaturam pod ničlo in zahtevam humanitarnih organizacij, se je podjetje odločilo ohraniti trenutno politiko. Vodstvo BVG ob tem zagotavlja, da osebe, ki se bodo pred mrazom zatekle na postaje, ne bodo »nepremišljeno« ali nasilno odstranjene, vendar postaje ostajajo namenjene izključno prevozu in ne dolgotrajnemu bivanju. Zimske razmere v nemški prestolnici predstavljajo kritično tveganje za preživetje ljudi brez strehe nad glavo, saj so zmogljivosti obstoječih zavetišč pogosto zapolnjene. Odločitev BVG temelji na varnostnih in higienskih standardih, ki jih po njihovem mnenju na postajah ni mogoče zagotoviti za večje število ljudi čez noč. Kritiki opozarjajo, da bi takšna poteza lahko ogrozila življenja najranljivejših skupin prebivalstva, ki se v iskanju toplote zatekajo v prostore podzemne železnice. Vprašanje uporabe javne infrastrukture za humanitarne namene ostaja predmet širše politične razprave v Berlinu. Medtem ko mestne oblasti krepijo mrežo zimskih pomoči, prevoznik BVG poudarja, da njihova primarna naloga ostaja zagotavljanje varnega prometa. Ta odločitev prihaja v času, ko se Berlin spopada z enim najhladnejših obdobij v sezoni, kar povečuje pritisk na vse javne institucije za iskanje hitrih rešitev.

Nemška vlada je v Berlinu ostro obsodila izjave nekdanjega ruskega predsednika in sedanjega namestnika predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva, ki je v svojem zadnjem javnem nastopu namignil na možnost ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je te grožnje izrekel v kontekstu odziva na nedavno operacijo ameriških specialnih enot, ki so po navodilih predsednika ZDA Donalda Trumpa ugrabile venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in dejal, da bi bila njegova ugrabitev odličen zasuk v mednarodnem dogajanju. Tiskovni predstavnik nemške vlade Sebastian Hille je poudaril, da Berlin tovrstna dejanja najodločneje obsoja, vendar vlada kljub agresivni retoriki Kremplja za zdaj ne namerava dodatno zaostriti varnostnih ukrepov za zaščito kanclerja. Hille je dodal, da so varnostne službe, ki skrbijo za kanclerjevo varnost, med najboljšimi na svetu in da je Merz dobro zaščiten. Medvedjev, ki je v zadnjih letih postal eden najbolj radikalnih glasov v Rusiji, je še navedel, da bi bil takšen scenarij realističen in da bi nemški državljani zaradi Merzove politike trpeli manj, če bi bil odstranjen.

Po navedbah radijske postaje RMF24 se je prvič v zadnjih petindvajsetih letih začel proces množičnega izseljevanja poljskih državljanov iz Nemčije. Podatki kažejo na trend, v okviru katerega se Poljaki v velikem številu vračajo v svojo domovino, kar predstavlja pomemben zasuk v migracijskih tokovih med državama. Ta pojav je bil prvič zaznan in javno objavljen v ponedeljek, 5. januarja, ko so mediji začeli poročati o spremembi demografske dinamike, ki je bila zadnji dve desetletji stabilna v smeri izseljevanja na zahod. Čeprav natančni vzroki za tovrstne premike v poročilih niso podrobno razčlenjeni, gre za prvi tovrstni primer po četrt stoletja, ko število tistih, ki se vračajo, močno vpliva na poljsko skupnost v Nemčiji. Do sedaj je Nemčija veljala za glavno ciljno državo za poljske delavce in njihove družine, vendar zadnji podatki kažejo na konec tega dolgotrajnega obdobja migracijskega pritiska na nemški trg dela.

Nekdanji vodja nemške obveščevalne službe (BND) August Hanning je na sodišču neuspešno izpodbijal utemeljenost preiskav svojih pisarniških in zasebnih prostorov. Preiskovalci so hišne preiskave opravili preteklo leto v povezavi z razvpito ugrabitvijo otrok dedinje imperija Steakhouse Christine Block. Hanning je vložil uradno pritožbo zoper postopke organov pregona, vendar so jo pristojni organi zavrnili kot neutemeljeno. Preiskava se osredotoča na Hanningovo domnevno vpletenost ali vedenje o okoliščinah ugrabitve, ki je močno odmevala v nemški javnosti. Organi pregona so s preiskavami iskali dokazno gradivo, ki bi pojasnilo vlogo nekdanjega visokega uradnika v zasebnem sporu glede skrbništva, ki se je sprevrgel v kaznivo dejanje. Odločitev sodišča pomeni, da so bili zbrani dokazi pridobljeni zakonito in bodo lahko uporabljeni v nadaljnjem kazenskem postopku.

V nemškem mestu Offenbach se je v ponedeljek odvila policijska operacija z udeležbo specialnih enot, ko je lastnica psa grozila uslužbencem mestne uprave in policistom. Incident se je začel, ko so uradne osebe skušale izvesti postopek zasega živali, vendar je ženska z agresivnim vedenjem in grožnjami preprečila varno izvedbo naloge. Zaradi stopnjevanja nevarnosti so na kraj dogodka poklicali posebne enote policije, ki so žensko obvladale in pridržale. Pes je bil v okviru uradnega postopka varno odvzet, policija pa proti lastnici vodi postopek zaradi groženj uradnim osebam in upiranja državnim organom. Lokalni organi niso razkrili podrobnejših razlogov za prvotno odločitev o zasegu psa, so pa poudarili, da je bila uporaba specializiranih sil nujna za zagotovitev varnosti vseh vpletenih.

Predstavnik nemške Krščansko-socialne unije (CSU) Ralph Edelhäusser je pozval Dansko in preostalo Evropo k sklenitvi dogovora z Združenimi državami Amerike glede Grenlandije. Po njegovih besedah bi morali Washingtonu ponuditi tiho koncesijo, ki bi ameriškim silam omogočila namestitev novih vojaških baz na tem strateško pomembnem otoku. Predlog temelji na oceni, da bi s takšno potezo pomirili ameriške težnje po večjem vplivu na tem območju in hkrati okrepili varnostno arhitekturo Severnega Atlantika. Edelhäusser meni, da bi morala Evropa prevzeti pobudo in ZDA ponuditi konkretne pogoje za dolgoročno vojaško prisotnost, s čimer bi preprečili morebitne enostranske pritiske iz Washingtona. Strateška lega Grenlandije postaja v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer na Arktiki vse bolj pomembna za vse velesile. Čeprav je Grenlandija avtonomno ozemlje pod dansko krono, bi takšna odločitev zahtevala usklajevanje med Københavnom, lokalno vlado v Nuuku in zavezniki v okviru zveze NATO.

Nemški farmacevtski velikan Bayer in njegova hčerinska družba Monsanto sta na zveznem sodišču v ameriški zvezni državi Delaware vložila odškodninske tožbe proti podjetjem Pfizer, BioNTech, Moderna in Johnson & Johnson. Tožniki trdijo, da so omenjeni proizvajalci pri razvoju cepiv proti covidu-19 neupravičeno uporabili tehnologijo za optimizacijo informacijske ribonukleinske kisline (mRNK), ki jo je Monsanto razvil in patentiral že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja za povečanje odpornosti rastlin proti insektom. V tožbi je navedeno, da so tožena podjetja s pomočjo Monsantove gensko spremenjene tehnologije izboljšala stabilnost mRNK v cepivih, s čimer so povečala njihovo učinkovitost pri vzpostavljanju imunosti proti virusu. Bayer, ki sicer ni sodeloval pri proizvodnji cepiv proti covidu-19, v postopku ne zahteva ustavitve proizvodnje ali prodaje cepiv, temveč uveljavlja pravico do finančne odškodnine. Po njihovih navedbah so si proizvajalci s kršitvijo patentov zagotovili izjemne dobičke na svetovnem trgu. Analitiki opozarjajo, da bi lahko višina zahtevane odškodnine dosegla znatne zneske, saj se tožba nanaša na tehnološko platformo, ki je bila ključna za hiter razvoj najpogosteje uporabljenih cepiv. Družba Bayer je Monsanto prevzela leta 2018 za 63 milijard dolarjev, s čimer je pridobila tudi obsežen portfelj patentov s področja kmetijske biotehnologije, ki jih zdaj poskuša uveljaviti v farmacevtskem sektorju. Tožene stranke se na vložene tožbe javno še niso podrobneje odzvale.

Nemški kancler Friedrich Merz je nepričakovano prekinil sodelovanje z Jacobom Schrotom, vodjo svojega kabineta in dolgoletnim sodelavcem. Razlogi za to odločitev niso znani, naslednik pa je že imenovan.

Nemška obrambna velikana Rheinmetall in MBDA sta napovedala intenzivnejše sodelovanje pri razvoju in uporabi laserskih oborožitvenih sistemov, namenjenih predvsem obrambi pred brezpilotnimi letalniki. Podjetji si prizadevata za razvoj tehnologije, ki temelji na usmerjeni energiji z visoko uničevalno močjo, kar bi vojaškim silam omogočilo stroškovno učinkovito nevtralizacijo zračnih groženj. Čeprav tehnologija ne spominja na barvne žarke iz znanstvenofantastičnih filmov, gre za visoko tehnološko rešitev, ki bi lahko korenito spremenila sodobno bojišče. Projekt se osredotoča na integracijo laserskih sistemov na kopenska in pomorska vozila, kar bi zagotovilo dodatno plast zaščite pred roji dronov in precizno vodenimi izstrelki. Partnerstvo med podjetjema odraža naraščajoče potrebe evropskih obrambnih sil po naprednih asimetričnih obrambnih sistemih v času povečanih geopolitičnih tveganj. Razvoj bo potekal v več fazah, pri čemer sta podjetji že izvedli prve uspešne preizkuse zmogljivosti laserskih sistemov v nadzorovanih okoljih.

V nemškem Völklingnu se bo v kratkem začel sodni proces proti moškemu, ki je osumljen, da je avgusta lani med policijsko operacijo ubil policista. Obtoženec naj bi streljal na policijske enote, ko so te poskušale izvesti hišno preiskavo v zvezni deželi Posavje (Saarland). Dogodek je v lanskem letu sprožil val ogorčenja po vsej državi in vnovič odprl razprave o varnosti policistov med izvajanjem uradnih dolžnosti. Sodišče je potrdilo, da so vsi postopkovni pogoji izpolnjeni in da se bo glavna obravnava pričela v prihodnjih tednih. Tožilstvo moškemu očita umor, saj naj bi na uradno osebo streljal načrtno in s hladnokrvnim naklepom. Celoten proces bo pod strogim nadzorom javnosti, saj gre za enega najbolj odmevnih napadov na organe pregona v zadnjem obdobju v tej regiji.

V Nemčiji so pridržali nekdanjega poslanca ukrajinske vrhovne rade Ruslana Demčaka, ki je bil član bloka nekdanjega predsednika Petra Porošenka. Demčak se je na begu pred ukrajinskimi pravosodnimi organi nahajal zaradi obtožb o pranju denarja in nezakonitih manipulacijah na borznem trgu. Kot je sporočilo državno tožilstvo Ukrajine, nemške oblasti zdaj obravnavajo zahtevo za njegovo izročitev domovini, kjer mu grozi kazenski pregon zaradi finančnih kaznivih dejanj. Preiskava, ki jo vodi ukrajinski državni preiskovalni urad (DBR), temelji na sumu, da je Demčak organiziral shemo za legalizacijo nezakonito pridobljenih sredstev preko zapletenih borznih operacij. Čeprav uradna sporočila sprva niso navajala imena, so ukrajinski mediji s sklicevanjem na vire v organih pregona potrdili, da gre za nekdanjega vplivnega politika. Primer predstavlja del širših prizadevanj Ukrajine za pregon korupcije in finančnega kriminala, ki ostajata ključna izziva na poti države k evropskim integracijam.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javnem nagovoru pohvalil delo srbskih komunalnih služb pri odstranjevanju snega in zatrdil, da so te pri svojem delu hitrejše od služb v svetovnih prestolnicah, kot so New York, Washington in Berlin. Vučić je poudaril, da se sneg v Srbiji očisti bistveno hitreje in prej kot v omenjenih ameriških in nemških mestih, s čimer je želel izpostaviti operativno sposobnost domače infrastrukture v zimskih razmerah. Izjave predsednika prihajajo v času, ko se Srbija spopada z zimskimi vremenskimi razmerami, Vučić pa jih je uporabil za utrjevanje nacionalne samozavesti glede javnih storitev. Primerjava z New Yorkom je še posebej zanimiva glede na njegove nedavne diplomatske dejavnosti v tem mestu, kjer se je septembra mudil na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Čeprav so njegove trditve namenjene predvsem domači javnosti, odražajo širši trend Vučićeve retorike, ki temelji na primerjavi srbskih dosežkov z najrazvitejšimi državami Zahoda.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je napovedal ambiciozen načrt za krepitev oboroženih sil, v okviru katerega namerava leta 2026 v vojsko privabiti 20.000 prostovoljcev. Po poročanju revije Der Spiegel je minister o tem namenu že obvestil poslance vladajoče koalicije v posebnem pismu. Pobuda predstavlja ključni del novega modela služenja vojaškega roka, s katerim želi Nemčija nasloviti kadrovsko podhranjenost svojih sil. Načrt temelji na prostovoljni izbiri kandidatov, vendar hkrati predvideva vzpostavitev struktur, ki bi omogočile učinkovito usposabljanje in vključevanje večjega števila ljudi v sistem nacionalne obrambe. Pistorius poudarja, da je povečanje števila vojakov nujno za zagotavljanje varnostne pripravljenosti države v spremenjenih geopolitičnih razmerah. Projekt se bo osredotočil predvsem na mlade generacije, ki bi se za vojaški poklic odločile na podlagi spodbud in novega pristopa k vojaški službi. Uvedba novega modela naj bi služila kot odziv na dolgotrajne težave s pomanjkanjem osebja v Bundeswehru, ki so postale še bolj izrazite po ruski invaziji na Ukrajino. Čeprav minister stavi na prostovoljnost, načrt predvideva tudi določene obvezne elemente, kot je izpolnjevanje vprašalnikov o pripravljenosti na služenje, kar bi ministrstvu omogočilo boljši pregled nad potencialnim naborom kadrov v prihodnje.