Krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v samostanu Seeon naslovila ključne izzive, ki stranko čakajo pred deželnimi volitvami na Bavarskem leta 2026. Čeprav je stranka še pred letom dni samozavestno napovedovala hiter politični preobrat v Nemčiji, se danes sooča z nepričakovano velikimi težavami pri ohranjanju podpore volivcev in uresničevanju zastavljenih ciljev. Vodstvo stranke se trudi spremeniti politično razpoloženje, saj so prvotni optimizem zamenjale skrbi glede stabilnosti koalicijskih načrtov na zvezni ravni in lokalne specifike bavarske politike. Razpravljali so o strategijah za premostitev trenutnih kriz, pri čemer so poudarili nujnost prilagoditve politične agende novim gospodarskim in socialnim razmeram v Nemčiji, ki neposredno vplivajo na priljubljenost stranke.

Mestni svet zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija (Städtetag NRW) je pozval k ustanovitvi lastne deželne železniške družbe, s katero bi izboljšali zanesljivost in kakovost lokalnega potniškega prometa. Predstavniki mest so prepričani, da bi deželna vlada morala prevzeti neposredno odgovornost za organizacijo in financiranje železniških povezav, namesto da se zanaša zgolj na zunanje izvajalce in zvezne strukture. Glavni cilj predloga je zagotoviti točnejše vlake in boljšo usklajenost voznih redov, kar bi povečalo privlačnost javnega prevoza za prebivalce. Svet poudarja, da trenutna ureditev ne zagotavlja zadostne stabilnosti, saj se potniki pogosto srečujejo z zamudami in odpovedmi voženj. Z ustanovitvijo deželnega podjetja bi Severno Porenje - Vestfalija pridobilo večji nadzor nad vzdrževanjem infrastrukture in razporeditvijo sredstev, kar je ključno za dolgoročni razvoj mobilnosti v regiji. Predlog prihaja v času, ko se celotna Nemčija spopada z izzivi posodabljanja železniškega omrežja in prehoda na trajnostne oblike prevoza.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Nemški kancler Friedrich Merz je v pismu koalicijskim partnerjem ocenil, da je gospodarski položaj Nemčije kritičen, prihodnje leto pa bo po njegovih napovedih izjemno težavno. Kot poročajo tuji mediji, vključno z nemško revijo Spiegel, je kancler v dokumentu opredelil prednostne naloge vlade, pri čemer je poudaril nujnost reševanja sistemskih težav, ki zavirajo rast. Po Merčevih navedbah se nemško gospodarstvo spopada s prenizko produktivnostjo ter previsokimi birokratskimi in davčnimi obremenitvami. Kancler je v pismu izpostavil, da mora vlada v prihodnjem obdobju prednostno oblikovati bolj ugodno okolje za investicije in razvoj podjetništva. Njegova opozorila nakazujejo na premik v vladni politiki, kjer bo gospodarski sektor stopil v ospredje državnih prizadevanj. Napovedi za leto 2026 so po Merčevih besedah povezane s težkimi preizkušnjami, kar zahteva takojšnje strukturno prilagajanje, da bi se izognili dolgotrajnejši stagnaciji največjega evropskega gospodarstva.

Številni nemški mediji poročajo, da stranka CSU predlaga spremembe glede vozniških dovoljenj, s čimer bi omogočili mladim, da že pri 16 letih opravijo vozniški izpit in vozijo avtomobil v spremstvu izkušenih voznikov. Trenutno je v Nemčiji od leta 2011 dovoljeno voziti avtomobil s 17 leti pod pogojem spremstva.

Po poročilih več nemških medijev je bil Matthias Lieschke izključen iz poslanske skupine AfD v Saški-Anhalt zaradi suma, da je tajno posnel srečanje stranke in posnetek posredoval tretjim osebam.

Nemška vlada je v Berlinu ostro obsodila izjave nekdanjega ruskega predsednika in sedanjega namestnika predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva, ki je v svojem zadnjem javnem nastopu namignil na možnost ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je te grožnje izrekel v kontekstu odziva na nedavno operacijo ameriških specialnih enot, ki so po navodilih predsednika ZDA Donalda Trumpa ugrabile venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in dejal, da bi bila njegova ugrabitev odličen zasuk v mednarodnem dogajanju. Tiskovni predstavnik nemške vlade Sebastian Hille je poudaril, da Berlin tovrstna dejanja najodločneje obsoja, vendar vlada kljub agresivni retoriki Kremplja za zdaj ne namerava dodatno zaostriti varnostnih ukrepov za zaščito kanclerja. Hille je dodal, da so varnostne službe, ki skrbijo za kanclerjevo varnost, med najboljšimi na svetu in da je Merz dobro zaščiten. Medvedjev, ki je v zadnjih letih postal eden najbolj radikalnih glasov v Rusiji, je še navedel, da bi bil takšen scenarij realističen in da bi nemški državljani zaradi Merzove politike trpeli manj, če bi bil odstranjen.

Po navedbah radijske postaje RMF24 se je prvič v zadnjih petindvajsetih letih začel proces množičnega izseljevanja poljskih državljanov iz Nemčije. Podatki kažejo na trend, v okviru katerega se Poljaki v velikem številu vračajo v svojo domovino, kar predstavlja pomemben zasuk v migracijskih tokovih med državama. Ta pojav je bil prvič zaznan in javno objavljen v ponedeljek, 5. januarja, ko so mediji začeli poročati o spremembi demografske dinamike, ki je bila zadnji dve desetletji stabilna v smeri izseljevanja na zahod. Čeprav natančni vzroki za tovrstne premike v poročilih niso podrobno razčlenjeni, gre za prvi tovrstni primer po četrt stoletja, ko število tistih, ki se vračajo, močno vpliva na poljsko skupnost v Nemčiji. Do sedaj je Nemčija veljala za glavno ciljno državo za poljske delavce in njihove družine, vendar zadnji podatki kažejo na konec tega dolgotrajnega obdobja migracijskega pritiska na nemški trg dela.

Nizozemske železnice (NS) so sporočile, da je bila IT-napaka, ki je povzročila prekinitev železniškega prometa, odpravljena. Po 10. uri se je začel postopno ponoven zagon zimske vozne mreže. Na letališču Schiphol so zaradi vremenskih razmer odpovedali več kot 400 letov.

Bela hiša je potrdila, da je predsednik Trump razmišljal o uporabi ameriške vojske za prevzem Grenlandije. Prav tako je Trump napovedal možnost subvencioniranja ameriških naftnih podjetij za obnovo venezuelskega energetskega sektorja po strmoglavljenju Madura, kjer naj bi vodenje prevzel Marco Rubio.

Nekdanji vodja nemške obveščevalne službe (BND) August Hanning je na sodišču neuspešno izpodbijal utemeljenost preiskav svojih pisarniških in zasebnih prostorov. Preiskovalci so hišne preiskave opravili preteklo leto v povezavi z razvpito ugrabitvijo otrok dedinje imperija Steakhouse Christine Block. Hanning je vložil uradno pritožbo zoper postopke organov pregona, vendar so jo pristojni organi zavrnili kot neutemeljeno. Preiskava se osredotoča na Hanningovo domnevno vpletenost ali vedenje o okoliščinah ugrabitve, ki je močno odmevala v nemški javnosti. Organi pregona so s preiskavami iskali dokazno gradivo, ki bi pojasnilo vlogo nekdanjega visokega uradnika v zasebnem sporu glede skrbništva, ki se je sprevrgel v kaznivo dejanje. Odločitev sodišča pomeni, da so bili zbrani dokazi pridobljeni zakonito in bodo lahko uporabljeni v nadaljnjem kazenskem postopku.

V nemškem mestu Offenbach se je v ponedeljek odvila policijska operacija z udeležbo specialnih enot, ko je lastnica psa grozila uslužbencem mestne uprave in policistom. Incident se je začel, ko so uradne osebe skušale izvesti postopek zasega živali, vendar je ženska z agresivnim vedenjem in grožnjami preprečila varno izvedbo naloge. Zaradi stopnjevanja nevarnosti so na kraj dogodka poklicali posebne enote policije, ki so žensko obvladale in pridržale. Pes je bil v okviru uradnega postopka varno odvzet, policija pa proti lastnici vodi postopek zaradi groženj uradnim osebam in upiranja državnim organom. Lokalni organi niso razkrili podrobnejših razlogov za prvotno odločitev o zasegu psa, so pa poudarili, da je bila uporaba specializiranih sil nujna za zagotovitev varnosti vseh vpletenih.

Nemški kancler Friedrich Merz je nepričakovano prekinil sodelovanje z Jacobom Schrotom, vodjo svojega kabineta in dolgoletnim sodelavcem. Razlogi za to odločitev niso znani, naslednik pa je že imenovan.

Nemška obrambna velikana Rheinmetall in MBDA sta napovedala intenzivnejše sodelovanje pri razvoju in uporabi laserskih oborožitvenih sistemov, namenjenih predvsem obrambi pred brezpilotnimi letalniki. Podjetji si prizadevata za razvoj tehnologije, ki temelji na usmerjeni energiji z visoko uničevalno močjo, kar bi vojaškim silam omogočilo stroškovno učinkovito nevtralizacijo zračnih groženj. Čeprav tehnologija ne spominja na barvne žarke iz znanstvenofantastičnih filmov, gre za visoko tehnološko rešitev, ki bi lahko korenito spremenila sodobno bojišče. Projekt se osredotoča na integracijo laserskih sistemov na kopenska in pomorska vozila, kar bi zagotovilo dodatno plast zaščite pred roji dronov in precizno vodenimi izstrelki. Partnerstvo med podjetjema odraža naraščajoče potrebe evropskih obrambnih sil po naprednih asimetričnih obrambnih sistemih v času povečanih geopolitičnih tveganj. Razvoj bo potekal v več fazah, pri čemer sta podjetji že izvedli prve uspešne preizkuse zmogljivosti laserskih sistemov v nadzorovanih okoljih.

V nemškem Völklingnu se bo v kratkem začel sodni proces proti moškemu, ki je osumljen, da je avgusta lani med policijsko operacijo ubil policista. Obtoženec naj bi streljal na policijske enote, ko so te poskušale izvesti hišno preiskavo v zvezni deželi Posavje (Saarland). Dogodek je v lanskem letu sprožil val ogorčenja po vsej državi in vnovič odprl razprave o varnosti policistov med izvajanjem uradnih dolžnosti. Sodišče je potrdilo, da so vsi postopkovni pogoji izpolnjeni in da se bo glavna obravnava pričela v prihodnjih tednih. Tožilstvo moškemu očita umor, saj naj bi na uradno osebo streljal načrtno in s hladnokrvnim naklepom. Celoten proces bo pod strogim nadzorom javnosti, saj gre za enega najbolj odmevnih napadov na organe pregona v zadnjem obdobju v tej regiji.

V Nemčiji so pridržali nekdanjega poslanca ukrajinske vrhovne rade Ruslana Demčaka, ki je bil član bloka nekdanjega predsednika Petra Porošenka. Demčak se je na begu pred ukrajinskimi pravosodnimi organi nahajal zaradi obtožb o pranju denarja in nezakonitih manipulacijah na borznem trgu. Kot je sporočilo državno tožilstvo Ukrajine, nemške oblasti zdaj obravnavajo zahtevo za njegovo izročitev domovini, kjer mu grozi kazenski pregon zaradi finančnih kaznivih dejanj. Preiskava, ki jo vodi ukrajinski državni preiskovalni urad (DBR), temelji na sumu, da je Demčak organiziral shemo za legalizacijo nezakonito pridobljenih sredstev preko zapletenih borznih operacij. Čeprav uradna sporočila sprva niso navajala imena, so ukrajinski mediji s sklicevanjem na vire v organih pregona potrdili, da gre za nekdanjega vplivnega politika. Primer predstavlja del širših prizadevanj Ukrajine za pregon korupcije in finančnega kriminala, ki ostajata ključna izziva na poti države k evropskim integracijam.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javnem nagovoru pohvalil delo srbskih komunalnih služb pri odstranjevanju snega in zatrdil, da so te pri svojem delu hitrejše od služb v svetovnih prestolnicah, kot so New York, Washington in Berlin. Vučić je poudaril, da se sneg v Srbiji očisti bistveno hitreje in prej kot v omenjenih ameriških in nemških mestih, s čimer je želel izpostaviti operativno sposobnost domače infrastrukture v zimskih razmerah. Izjave predsednika prihajajo v času, ko se Srbija spopada z zimskimi vremenskimi razmerami, Vučić pa jih je uporabil za utrjevanje nacionalne samozavesti glede javnih storitev. Primerjava z New Yorkom je še posebej zanimiva glede na njegove nedavne diplomatske dejavnosti v tem mestu, kjer se je septembra mudil na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Čeprav so njegove trditve namenjene predvsem domači javnosti, odražajo širši trend Vučićeve retorike, ki temelji na primerjavi srbskih dosežkov z najrazvitejšimi državami Zahoda.

Nemško zvezno ministrstvo za gospodarstvo je sporočilo, da vprašanje odgovornosti za napad na električno omrežje na jugozahodu Berlina ostaja odprto. Kljub intenzivnim preiskavam storilci po uradnih navedbah še niso bili dokončno identificirani, preiskava pa se nadaljuje v več smereh. Dogodek je povzročil obsežen izpad električne energije, ki je prizadel številne prebivalce in lokalna podjetja na tem območju. Oblasti trenutno izvajajo ukrepe za zagotovitev nadaljnje pomoči prizadetim in stabilizacijo energetske infrastrukture. Čeprav so se v javnosti pojavila ugibanja o morebitnih motivih, ministrstvo poudarja pomen temeljite preiskave pred podajanjem uradnih zaključkov o krivcih. Varnostni organi preverjajo vse sledi, ki bi lahko vodile do povzročiteljev tega dejanja, ki je resno ogrozilo oskrbo z energijo v nemški prestolnici.

Nemški policisti so v mestu Ahlen v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija med obsežnim izpadom električne energije uspešno preprečili poskus vloma v bankomat. Incident se je zgodil v nočnih urah, ko so neznani storilci poskušali izkoristiti temo in nedelovanje varnostnih sistemov, ki ga je povzročil izpad elektrike. Policijske patrulje, ki so bile zaradi izrednih razmer na terenu v povečanem številu, so pravočasno posredovale in prekinile kaznivo dejanje. Poleg poskusa vloma v bankomat so organi pregona na istem območju obravnavali tudi sledi poskusa vloma v lokalni supermarket. Policija domneva, da so storilci načrtno izrabili ranljivost objektov v času prekinitve oskrbe z energijo. Preiskava dogodkov še poteka, policija pa preverja morebitno povezanost med obema incidentoma. Kljub prizadevanjem storilcev jim premoženja ni uspelo odtujiti, prav tako pa v dogodkih ni bilo poškodovanih oseb.

Nove informacije poudarjajo, da medtem ko zveza #böllerciao zahteva prepoved pirotehnike na ravni celotne države, pirotehnična industrija svari pred pavšalnim kaznovanjem panoge in opozarja na morebitne posledice takšne prepovedi.

V nemški zvezni deželi Brandenburg se je znašla na robu razpada edina vladna koalicija med socialdemokrati (SPD) in Zavezništvom Sahre Wagenknecht (BSW). Kriza se je močno zaostrila, ko je podpredsednik deželne vlade in nekdanji predsednik deželnega odbora BSW, Robert Crumbach, napovedal svoj odstop in umik iz vlade. SPD je pred tem stranki BSW postavila ultimat glede jasne opredelitve o prihodnjem sodelovanju, vendar so notranji spori v BSW očitno postali nepremostljivi. Napetosti znotraj koalicije so se stopnjevale več tednov, predvsem zaradi notranjih razhajanj v stranki BSW glede zvestobe koalicijski pogodbi in pritiska zveznega vodstva stranke. Odstop ključnega ministra pomeni konec stabilnega sodelovanja, ki je v Nemčiji veljalo za pomemben politični eksperiment. Socialdemokrati pod vodstvom deželnega premierja Dietmarja Woidkeja se zdaj soočajo z možnostjo manjšinske vlade ali predčasnih volitev, kar bi lahko pomembno vplivalo na politično stabilnost na vzhodu Nemčije.

Romunski nacionalni inštitut za statistiko (INS) je poročal, da se je stopnja inflacije v Romuniji v letu 2025 znižala na 5,3 odstotka, kar predstavlja občuten padec v primerjavi s prejšnjim letom, ko je znašala 7 odstotkov. Podatki temeljijo na indeksu cen življenjskih potrebščin in kažejo na stabilizacijo makroekonomskih razmer v državi kljub prejšnjim nihanjem. Znižanje inflacijskih pritiskov v Romuniji prihaja po obdobju gospodarske negotovosti, ki jo je zaznamovala upočasnjena gospodarska rast v prvi polovici leta. Čeprav so se nekatere druge države v regiji in po svetu sredi leta še vedno spopadale z rastjo cen, zlasti na področju osnovnih dobrin, so romunski ukrepi za zajezitev rasti cen očitno prinesli rezultate do konca leta 2025. Ta trend predstavlja pomembno spremembo za romunsko gospodarstvo, ki je bilo predhodno pod močnim pritiskom visokih cen energije in hrane.

Nemška pevka Sarah Connor se je oglasila iz hotela v Berlinu, potem ko je obsežen izpad električne energije prizadel jugozahodni del nemške prestolnice. Pevka je prek družbenih omrežij delila svojo izkušnjo iz teme in ob tem neposredno naslovila vprašanja na odgovorne politike. Izpostavila je zaskrbljenost glede energetske infrastrukture in pripravljenosti države na tovrstne dogodke, saj naj bi sanacija po prvotnih ocenah lahko trajala več dni. Izpad elektrike je ohromil vsakdanje življenje v več četrtih, kar je povzročilo težave v oskrbi in logistiki. Connorjeva je s svojimi objavami sprožila širšo javno razpravo o stabilnosti energetskega omrežja v Nemčiji. Njene kritike so usmerjene predvsem v počasno odzivanje pristojnih služb in pomanjkanje informacij za prebivalce, ki so ostali brez osnovnih storitev. Dogodek je v lokalnih medijih hitro dobil politično razsežnost, saj so se nanje odzvali tudi predstavniki mestnih oblasti, ki poskušajo čim prej vzpostaviti nemoteno oskrbo.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je v ponedeljek izjavil, da Grenlandija nedvomno pripada Danski, s čimer se je odzval na ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi tega ozemlja k Združenim državam Amerike. Wadephul je poudaril, da je Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) pripravljeno razpravljati o okrepljeni zaščiti otoka, če bi se za to pokazala potreba. Izjave so odmevale kot jasen diplomatski odgovor na grožnje z aneksijo, ki so med zaveznicami znotraj Nata povzročile precejšnjo zaskrbljenost glede ozemeljske celovitosti in stabilnosti na Arktiki. Nemški minister je izpostavil, da vprašanje statusa Grenlandije ni le vprašanje dveh držav, temveč zadeva širšo varnostno arhitekturo zavezništva. Čeprav so Trumpove ambicije v preteklosti že sprožale diplomatska trenja, so zadnje napovedi v Berlinu in drugih evropskih prestolnicah sprožile potrebo po jasni opredelitvi do vprašanja suverenosti. Wadephul je zaključil, da bo zaščita strateškega otoka ostala prednostna naloga v okviru Natovih razprav, hkrati pa je zavrnil kakršne koli enostranske spremembe meja v regiji.

Predsednik uprave nogometnega kluba FC Bayern München Jan-Christian Dreesen je navijačem zagrozil s popolnim zaprtjem južne tribune Allianz Arene na prihajajočih domačih tekmah lige prvakov. Odločitev je odziv na kazen krovne evropske nogometne zveze UEFA, ki je klubu naložila prepoved prisotnosti navijačev na tem delu stadiona zaradi ponavljajoče se uporabe pirotehničnih sredstev. Vodstvo kluba se zdaj spopada z vprašanjem, ali bi preventivno zaprli celoten sektor, da bi preprečili nadaljnje incidente, ki bi lahko vodili do še strožjih sankcij, vključno s popolno izpraznitvijo stadiona. Strogi ukrepi so posledica neodgovornega ravnanja navijačev na zadnjih mednarodnih tekmah, kjer je bila kljub predhodnim opozorilom uporabljena obsežna količina pirotehnike. Dreesen je poudaril, da dejanja posameznikov ogrožajo celoten klub in njegovo finančno stabilnost, saj UEFA ne kaže več strpnosti do tovrstnih kršitev. Klub bo o končni usodi južne tribune odločil pred naslednjo domačo tekmo v elitnem tekmovanju, pri čemer ostaja prioriteta zagotavljanje varnosti in spoštovanje strogih pravil zveze.

Nemški zvezni predsednik Frank-Walter Steinmeier se je s slovesnim govorom poklonil spominu na prvega kanclerja Zvezne republike Nemčije, Konrada Adenauerja, ob njegovi 150. obletnici rojstva. Steinmeier je v svojem nagovoru poudaril Adenauerjeve ključne zasluge pri postavljanju temeljev sodobne nemške demokracije in njegovo vlogo pri ponovnem vključevanju države v mednarodno skupnost po drugi svetovni vojni. Adenauer, ki je položaj kanclerja zasedal med letoma 1949 in 1963, velja za arhitekta zahodne integracije Nemčije in tesnega zavezništva s Francijo, kar je tlakovalo pot k nastanku Evropske unije. Predsednik Steinmeier, ki je prav tako pred kratkim praznoval osebni jubilej, je izpostavil Adenauerjevo politično modrost in vztrajnost pri obnovi razrušene države ter zagotavljanju stabilnosti v času hladne vojne.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je objavil kritično analizo srbskega gospodarstva, v kateri državi napoveduje težke ekonomske čase. Po poročanju časnika so glavni razlogi za gospodarsko nazadovanje Srbije množično nezadovoljstvo državljanov, ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) ter domnevni zlom zunanje politike predsednika Aleksandra Vučića. Analiza poudarja, da se je Vučićeva strategija vzdrževanja dobrih odnosov z vsemi svetovnimi velesilami izkazala za neuspešno v trenutnih geopolitičnih razmerah. Posebej izpostavljajo vpliv sankcij na energetski sektor, ki neposredno omejujejo delovanje NIS, kar v kombinaciji z notranjepolitičnimi pritiski in protesti državljanov ustvarja nestabilno okolje za tuje naložbe in dolgoročno gospodarsko rast države.

Pritožbeno sodišče v Bukarešti je preložilo odločanje o zahtevah za razveljavitev imenovanja dveh ustavnih sodnikov, Daciana Dragoșa in Mihaija Busuioca, na 16. januar 2026. Tožbo je vložila odvetnica in članica stranke AUR Silvia Uscov, ki trdi, da omenjena sodnika ne izpolnjujeta pogojev za opravljanje funkcije. Sodišče je kljub nasprotovanju vpletenih sodnikov začelo vsebinsko obravnavo primera, vendar je končno odločitev časovno uskladilo z drugim ključnim dogodkom. Izbira datuma 16. januar je strateško pomembna, saj bo romunsko ustavno sodišče (CCR) prav na ta dan ponovno obravnavalo vprašanje ustavnosti reforme poklicnih pokojnin sodnikov. Ta časovna koincidenca vzbuja vprašanja o morebitnih pritiskih na ustavne sodnike v trenutku, ko odločajo o lastnih materialnih pravicah. Reforma pokojnin v Romuniji ostaja eno najbolj spornih političnih vprašanj, saj vlada poskuša omejiti visoke izplačila, ki so jih bili deležni upokojeni pravosodni funkcionarji.

Nogometni klub Partizan iz Beograda je nemškemu prvoligašu Stuttgartu poslal uradno ponudbo za odkup pogodbe mladega napadalca Jovana Miloševića v višini petih milijonov evrov. Srbski jesenski prvak si želi, da bi Milošević, ki je v prvem delu sezone kot posojen igralec na 23 tekmah dosegel 16 golov in prispeval pet asistenc, ostal v ekipi tudi v spomladanskem delu prvenstva. Po predlogu Partizana bi nogometaš najprej nadaljeval s posojo, po koncu sezone pa bi klub dokončno odkupil njegovo pogodbo. Kljub visoki ponudbi, ki bi za srbske razmere predstavljala rekorden znesek, so odzivi iz Nemčije zadržani. Vodstvo Stuttgarta naj bi ponujeni znesek ocenilo kot prenizek, hkrati pa od igralca zahteva podaljšanje trenutne pogodbe, ki se izteče poleti 2027, preden bi odobrili novo posojo. Milošević je sicer že izrazil močno željo, da bi kariero nadaljeval v Beogradu, vendar bo končna odločitev v rokah nemškega kluba, ki preučuje pogoje za dolgoročno stabilnost svojega kadra.

Nemško državno tožilstvo je zaključilo preiskavo proti lastniku lokala, ki je na svojih vratih izobesil napis, usmerjen proti državljanom Izraela. Organi pregona so po temeljiti analizi ugotovili, da dejanje ne izpolnjuje zakonskih znakov spodbujanja ljudskega sovraštva (Volksverhetzung). Sporni plakat je v javnosti sprožil buren odziv in številne kritike, zaradi česar je bilo vloženih več kazenskih ovadb. Preiskovalci so presodili, da napis, čeprav je bil sporen in žaljiv, ni neposredno pozival k nasilju ali sistematičnemu pregonu določene skupine na način, ki bi zahteval kazenski pregon po strogi nemški zakonodaji o sovražnem govoru. Primer je v lokalni skupnosti in širše v Nemčiji sprožil razprave o mejah svobode izražanja ter o razlikovanju med politično kritiko in nedopustnim spodbujanjem sovraštva. Odločitev tožilstva o ustavitvi postopka pomeni, da gostinec ne bo kazensko odgovarjal za svoja dejanja.

Koalicija SPD in BSW v Brandenburgu je razpadla zaradi notranjih sporov znotraj BSW. Premier Woidke je prekinil sodelovanje, saj ni več videl osnove za nadaljnje delo z BSW. Po razpadu koalicije se Woidke zdaj usmerja k CDU kot potencialnemu novemu partnerju za oblikovanje vlade.

Nemčija, ki je dolgo veljala za steber fiskalne stabilnosti v evroobmočju, se pod vodstvom vlade Friedricha Merza sooča z naraščajočimi pritiski na obvezniških trgih. Vlagatelji so začeli prevrednotiti nemško dolžniško strategijo, kar se odraža v nenavadnem krčenju razmikov med donosnostjo nemških državnih obveznic in obveznic držav z evropskega obrobja, kot so Italija, Španija in Portugalska. Medtem ko so te države tradicionalno veljale za bolj tvegane, se premije za tveganje zdaj zmanjšujejo, kar nakazuje na prelivanje kapitala iz Nemčije v druge evropske trge dolžniških instrumentov. Glavni razlog za zaskrbljenost trgov je obsežno zadolževanje prek posebnih skladov, s katerimi se Berlin namerava v prihodnjem desetletju dodatno zadolžiti za več kot 850 milijard evrov. Ta poteza je Nemčijo čez noč pahnila v tveganje dolžniške spirale, kar ogroža njen status varnega pristana za vlagatelje. Razmiki med španskimi in nemškimi obveznicami znašajo le še 0,4 odstotne točke, medtem ko so se donosi na italijanske obveznice, kljub visokemu javnemu dolgu države, približali nemškim na le 0,7 odstotne točke razlike. Poznavalci opozarjajo, da trgi že začenjajo vračunavati morebitne negativne posledice nemške proračunske politike na celotno stabilnost evroobmočja.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Notranji minister nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija Herbert Reul je po požigu energetske infrastrukture v Berlinu opozoril na nujnost izboljšanja zaščite kritičnih objektov. Po navedbah ministra bi se podobni izpadi električne energije, kot so jih doživeli v prestolnici, lahko pripetili tudi v njegovi deželi, če se varnostni protokoli ne bodo poostrili. Reul je kritiziral pretirano javno dostopnost informacij o lokacijah ključne infrastrukture, kar je označil za »transparentnostno bolezen« države, ki storilcem olajša načrtovanje napadov. Minister je poudaril, da morajo upravljavci omrežij in varnostni organi tesneje sodelovati pri identifikaciji ranljivih točk. Incident v Berlinu, kjer je bil tarča napada daljnovod, ki napaja Teslino tovarno in okoliška naselja, je sprožil širšo razpravo o ranljivosti nemškega gospodarstva in oskrbe prebivalstva. Reul meni, da je trenutna izpostavljenost načrtov in lokacij energetskih vozlišč na spletu varnostno tveganje, ki zahteva takojšnje sistemske spremembe v smeri večje tajnosti in fizičnega varovanja.

Medtem ko Rusija in Združene države Amerike iščejo rešitev za konflikt v Ukrajini, Evropska unija poskuša dokazati svojo pomembnost, poroča nemški Junge Welt. EU se bo morala bodisi prilagoditi tej usmeritvi in priznati svojo nepomembnost, bodisi poskušati preprečiti dogovor med državama, kar bi ji omogočilo, da svetu dokaže svojo nujnost v vzhodni Evropi.

Anketa je pokazala, da bi se morala zunanja politika nemške vlade pod vodstvom kanclerja Merza (CDU) v novem letu osredotočiti predvsem na Evropo, obrambo in soočanje z avtokracijami. Prioritete so se v primerjavi s prejšnjimi leti precej spremenile.

Nove številke o nasilju nad policijo v Nemčiji kažejo, da se stanje ne izboljšuje. Koalicija načrtuje spremembe zakonodaje, da bi potencialne storilce odvrnila od nasilja. Učinkovitost teh ukrepov pa ostaja vprašljiva.

Na avstrijski južni avtocesti (A2) v bližini vozlišča Guntramsdorf se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri je osebno vozilo silovito trčilo v ustavljeno vozilo cestne službe Asfinag. V nesreči so bile poškodovane tri osebe, eno od udeleženih vozil pa se je ob trku prevrnilo, kar je zahtevalo posredovanje reševalnega helikopterja in povzročilo dolge zastoje v smeri proti Dunaju. Po poročanju lokalnih oblasti je vozilo vzdrževalcev izvajalo nujna dela na cestišču, ko je vanj iz neznanega razloga priletel avtomobil. Istočasno so o podobnih incidentih poročali tudi iz Nemčije, kjer so zimske razmere in zglajena vozišča povzročili več nesreč. Na avtocesti A10 med priključkom Ferch in razcepom Potsdam je voznik tovornega vozila s polpriklopnikom zaradi poledice izgubil nadzor nad vozilom in trčil v sredinsko zaščitno ograjo, pri čemer je iz poškodovanega rezervoarja začelo iztekati pogonsko gorivo. Na avtocesti A9 med priključkoma Klein Marzehns in Niemegk pa sta bili dve osebi poškodovani, ko je 27-letni voznik na poledenelem vozišču zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal s ceste in trčil v varnostno ograjo.

Nemški rdeči križ (DRK) je pozval k nujnemu povečanju sredstev za civilno zaščito in zaščito prebivalstva pred katastrofami. Predsednica organizacije Gerda Hasselfeldt je opozorila, da so trenutne zmogljivosti nezadostne za soočanje s sodobnimi grožnjami, kot so ekstremni vremenski pojavi in morebitni konflikti. DRK poudarja, da je za zagotovitev ustrezne varnosti državljanov potreben t.i. »veliki napor« s strani države, kar vključuje znatna finančna sredstva za opremo, usposabljanje in infrastrukturo. Po ocenah organizacije bi morala zvezna vlada v prihodnjih letih v ta namen nameniti milijardne zneske. Poziv prihaja v času, ko se Nemčija spopada z vprašanji energetske varnosti in podnebnih sprememb, ki povečujejo tveganje za naravne nesreče. Hasselfeldtova je izpostavila, da civilna zaščita ne sme biti zapostavljena v primerjavi z vlaganji v vojaško obrambo, saj sta obe področji ključni za celovito varnost države. Organizacija zahteva dolgoročno strategijo, ki bi omogočila hitrejši odziv na krizne situacije in boljšo koordinacijo med različnimi ravnmi oblasti.

Nemški okoljski minister Carsten Schneider poziva k prepovedi e-cigaret za enkratno uporabo, ker jih ocenjuje kot škodljive za zdravje in okolje ter kot nevzdržne. Medtem ko bodo lahko potrošniki od julija po vsej Nemčiji vračali e-cigarete, minister meni, da je potrebna strožja ukrepanja. Predstavniki industrije opozarjajo, da prepoved ne bo rešila osnovnega problema.

V Nemčiji politični voditelji ne razkrivajo osebnih težav, kot so depresije, odvisnosti ali družinski spori. V ZDA pa so te zgodbe pogosto del politične strategije in celo prinašajo politično korist.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji ter predstavniki Kanade in zveze Nato izrazil optimizem glede končanja konflikta v Ukrajini. Tusk je poudaril, da bi lahko mir dosegli v obdobju nekaj tednov, kar predstavlja premik v pričakovanjih glede trajanja spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je ob tem potrdil usklajenost zahodnih zaveznic pri nadaljnjih prizadevanjih za stabilizacijo razmer, medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen srečanje ocenila kot konstruktivno. Napovedi o hitrem mirovnem sporazumu prihajajo v času, ko se v Ukrajini po zadnjih raziskavah javnega mnenja zmanjšuje podpora nadaljevanju vojne. Diplomatska prizadevanja so se okrepila po poročilih o ruskih poskusih širjenja vojaškega sodelovanja z Indijo in incidentih, ki so vplivali na odnose med Varšavo in Kijevom. Kljub optimizmu premierja Tuska pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski uradno še vedno zavrača ozemeljske koncesije, kar ostaja ena ključnih točk v prihajajočih pogajanjih.

Gospodarska kriza v Nemčiji, ki jo spremljajo številne napovedi o ukinitvi delovnih mest, je povzročila občutno povečanje negotovosti med prebivalstvom. Raziskave kažejo, da so skrbi glede stabilnosti zaposlitve trenutno na najvišji ravni po obdobju svetovne finančne krize pred več kot desetletjem. Ta trend odraža ohlajanje nemškega gospodarstva, ki se bori z upadom industrijske proizvodnje in strukturnimi spremembami v ključnih sektorjih. Strah pred brezposelnostjo je še posebej izrazit v dveh specifičnih demografskih skupinah, ki sta po mnenju analitikov najbolj izpostavljeni trenutnim gospodarskim nihanjem. Čeprav nemški trg dela v preteklosti veljal za izjemno stabilnega, serija napovedanih odpuščanj v velikih industrijskih koncernih vpliva na splošno zaupanje potrošnikov in delavcev v prihodnost njihove ekonomske varnosti. Rast pesimizma predstavlja izziv za zvezno vlado pri spodbujanju domače potrošnje in stabilizaciji gospodarske rasti.

Henning Otte, pooblaščenec nemškega zveznega parlamenta za obrambo, je izjavil, da bo morala Nemčija najpozneje do leta 2027 sprejeti temeljno odločitev glede ponovne uvedbe splošne vojaške obveznosti. Z novim letom se je v državi formalno začel izvajati nov model prostovoljnega služenja vojaškega roka, za katerega Otte meni, da ponuja zadostne spodbude za mlade. Kljub temu pa je izrazil resno zaskrbljenost glede trenutne kadrovske zasedbe v rednih enotah Bundeswehra. Otte poudarja, da je krepitev nemških obrambnih sil nujna zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi. Čeprav trenutni poudarek ostaja na prostovoljstvu, bo pomanjkanje osebja v prihodnjih dveh letih narekovalo strožje ukrepe. Cilj države je povečati število aktivnih vojakov in rezervistov, da bi zagotovili učinkovito obrambno držo v okviru zavezništva NATO. Razprava o naborništvu v Nemčiji ostaja politično občutljiva tema, vendar se pritiski za dokončno sistemsko rešitev stopnjujejo.

Če bi bile v nedeljo volitve v nemški Bundestag, kako bi glasovali državljani? Pregled odgovorov na vprašanje o volilni napovedi, ki ga redno posodabljajo inštituti za javnomnenjske raziskave, kaže na trenutno stanje podpore političnim strankam.

V Nemčiji se leta 2026 obetajo deželne volitve v petih zveznih državah. Trenutne javnomnenjske raziskave kažejo na potencialne zmagovalce in poražence v teh ključnih bitkah za politično moč.

Brandenburški Verfassungsschutz nudi podporo desničarskim ekstremistom, ki želijo zapustiti skrajno desničarsko sceno in se odreči sovraštvu in nasilju.

Največja evropska pristanišča se pripravljajo na sprejem vojaških ladij in transport trup ter opreme za Nato. V Nemčiji potekajo tudi vojaške vaje.

Nekdanji nemški predsednik Christian Wulff je ostro kritiziral delovanje trenutne vladne koalicije pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza. Wulff je v svojem javnem nastopu poudaril, da črno-rdeča koalicija trpi zaradi pomanjkanja ambicij, hitrosti in odločnosti pri izvajanju ključnih reform. Po njegovih besedah vlada ne izkorišča svojega položaja za aktivno vodenje države, kar je ponazoril s prispodobo, da mora tisti, ki sedi na vozniškem sedežu, dejansko voziti. Wulffovi očitki se nanašajo predvsem na domnevno pasivnost izvršne oblasti v času, ko Nemčija potrebuje korenite spremembe. Nekdanji predsednik zahteva »pravi ponovni začetek«, ki bi vladi povrnil potrebno energijo za spopadanje z gospodarskimi in družbenimi izzivi. Kritika je odmevna predvsem zaradi Wulffovega statusa v nemški politiki in dejstva, da prihaja iz vrst konservativne unije, ki vodi trenutno vlado.