Generalna sekretarka nemške Svobodne demokratske stranke (FDP) Nicole Büttner je v četrtek, 8. januarja, v javnosti sprožila nenavadno stavo, povezano s prihajajočimi volitvami v deželni zbor zvezne dežele Baden-Württemberg. Političarka je obljubila, da si bo popolnoma obrila glavo, če stranki na deželnih volitvah ne bo uspelo doseči zastavljenega cilja oziroma če bo doživela volilni poraz. Njena izjava je v nemškem političnem prostoru odmevala kot poskus mobilizacije volilnega telesa in opozarjanja na pomen volilnega rezultata za liberalno stranko. Takšna oblika politične stave predstavlja redek primer v nemški politiki, kjer se nosilci funkcij običajno izogibajo osebnim tveganjem te vrste. Büttner s svojo potezo očitno poskuša izkazati trdno prepričanje v uspeh stranke in hkrati pritegniti pozornost medijev v obdobju predvolilne kampanje. Deželne volitve v Baden-Württembergu so za zvezno raven stranke FDP ključnega pomena, saj odražajo širšo podporo liberalnim idejam v enem gospodarsko najmočnejših delov Nemčije. Kljub temu da gre za nenavadno potezo, analitiki opozarjajo, da bi se takšen pristop lahko izkazal za tveganega, če stranka dejansko ne bi prestopila volilnega praga ali dosegla pričakovanega rezultata. Vprašanje ohranjanja verodostojnosti politikov po takšnih obljubah v nemški javnosti pogosto sproža razprave o resnosti političnega diskurza. Zaenkrat stranka uradno stoji za izjavami svoje generalne sekretarke, volivci pa bodo o usodi njene pričeske odločali na volilni dan.

Tožilstvo preiskuje Petra Ramsauerja zaradi incidenta na srečanju CSU v Seeonu, kjer naj bi bil policist na parkirišču lažje poškodovan. Opisi dogodka s strani policije in Ramsauerja se razlikujejo.

Po dodatnih sankcijah Uefe zaradi uporabe pirotehničnih sredstev je FC Bayern München sprejel odločitev o popolni zapori velikega dela južne tribune (Südkurve) za prihajajočo domačo tekmo lige prvakov proti Royale Union Saint-Gilloise. Ukrep bo prizadel več tisoč navijačev.

Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju stranke CSU izjavil, da brez izrecnega soglasja Ruske federacije ni mogoče zagotoviti dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino. Po njegovih besedah bi bila namestitev večnacionalnih sil ali vzpostavitev trajnih varnostnih mehanizmov brez privolitve Moskve v praksi neizvedljiva. Merz je ob tem poudaril, da mora Evropa kljub temu vztrajati pri pritisku na Kremelj. Kancler je v izjavi za Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) izpostavil, da je treba Rusiji zvišati ceno vojaške agresije do te mere, da bo Moskva prisiljena v prekinitev ognja. Njegove izjave nakazujejo na premik k realpolitičnemu pristopu, kjer bi bila kakršna koli mirovna arhitektura neposredno vezana na pogajanja z rusko stranjo, kar bi lahko vplivalo na prihodnjo dinamiko znotraj zveze NATO in Evropske unije. Analitiki ocenjujejo, da Merzove besede odražajo zavedanje o kompleksnosti konflikta in omejitvah zahodnega vojaškega posredovanja. Priznanje, da so tuje vojaške enote v Ukrajini brez odobritve Rusije nemogoče, postavlja vprašaj nad hitre rešitve, ki jih je Kijev pričakoval v okviru varnostnih sporazumov z zahodnimi zavezniki.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da razporeditev večnacionalnih sil v okviru varnostnih jamstev za Ukrajino ni mogoča brez predhodnega uradnega soglasja Ruske federacije. Po Merčevih besedah mora proces reševanja konflikta potekati po stopnjah, pri čemer je prvi nujni korak dosega trajnega premirja. Kancler je poudarilo, da bi o morebitnem sodelovanju nemške vojske v takšni misiji morala odločati nemška vlada, končno potrditev pa bi moral podati zvezni parlament. Izjave kanclerja Merza prihajajo v času intenzivnih razprav o zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji po morebitnem končanju spopadov. Merz je izpostavil, da bi bila namestitev zahodnih vojaških enot neposredno v Ukrajini brez privolitve Moskve logistično in politično neizvedljiva, saj bi to lahko vodilo v neposredno zaostritev odnosov z jedrsko velesilo. S tem je kancler postavil jasne meje nemškemu vojaškemu angažmaju v prihodnjih mirovnih operacijah. Nemčija pod vodstvom Merza tako zavzema previdno diplomatsko držo, ki poudarja pomen vključevanja vseh strani v pogajalski proces. Čeprav Berlin ostaja zavezan podpori Ukrajine, kanclerjeve besede nakazujejo, da bo vsako prihodnje varnostno jamstvo, ki bi vključevalo prisotnost tujih vojakov, zahtevalo širok mednarodni konsenz, vključno z aktivnim sodelovanjem Rusije pri določanju pogojev miru.

Po poročanju različnih nemških medijev je predsednik vlade Saške-Anhalta, Reiner Haseloff, pripravljen predčasno odstopiti s svojega položaja. Ta poteza naj bi omogočila gospodarskemu ministru Svenu Schulzeju, glavnemu kandidatu CDU na deželnih volitvah, da se bolje pripravi na volitve.

Francija in Združeno kraljestvo načrtujeta namestitev do 15.000 vojaških oseb v Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega sporazuma z Rusijo, je poročal časnik The Times. Po navedbah virov naj bi vsaka država prispevala približno 7.500 vojakov, ki bi bili zadolženi za usposabljanje ukrajinskih sil, vzdrževanje vojaške opreme ter nadzor nad gradnjo obrambne infrastrukture in skladišč. Ta številka je znatno nižja od prvotnih načrtov, ki so predvidevali širšo koalicijo s 64.000 vojaki, vendar so bili ti ocenjeni kot logistično neizvedljivi. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da bo o morebitni napotitvi enot po prekinitvi ognja odločal parlament. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz po vsej državi, s čimer bi zagotovili varnostna jamstva in stabilnost po končanju aktivnih spopadov. Kljub uradnim napovedim nekateri analitiki opozarjajo, da bi bila dejanska številka razpoložljivih vojakov lahko še nižja od napovedanih 15.000, medtem ko nemški politiki, kot je Friedrich Merz, opozarjajo, da takšna napotitev brez soglasja Rusije ne bo mogoča. Operacija bi temeljila na določilih pariške deklaracije, ki državam omogoča pošiljanje vojaškega osebja za podporne naloge. Glavni namen prisotnosti evropskih sil bi bil preprečiti ponoven izbruh sovražnosti in zagotoviti tehnično podporo ukrajinski vojski pri upravljanju s sodobnim zahodnim orožjem. Trenutno sta le London in Pariz uradno potrdila pripravljenost za sodelovanje v tej pobudi.

Nemški kmetje v zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko so v četrtek sprožili val protestov proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Protestniki so napovedali razširitev ukrepov, ki vključujejo načrtovane blokade ključnih mejnih prehodov s Poljsko. Demonstracije so se razširile po številnih nemških zveznih deželah, kmetje pa z njimi izražajo nestrinjanje s kmetijsko politiko in strah pred nelojalno konkurenco. Napovedane blokade mejnih prehodov bodo po pričakovanjih povzročile znatne zastoje v čezmejnem prometu in logističnih verigah. Kmetijske organizacije trdijo, da bo sporazum Mercosur omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Evropske unije. To bi po njihovem mnenju ogrozilo preživetje domačih kmetijskih gospodarstev. Nemška vlada in pristojne službe se pripravljajo na logistične izzive, ki jih bodo prinesle napovedane zapore cest v prihodnjih dneh. Protesti so del širšega nezadovoljstva kmetov po celotni Nemčiji, ki se poleg trgovinskih sporazumov spopadajo tudi z visokimi stroški pridelave in spremembami subvencij. Nadaljevanje protestnih aktivnosti bi lahko vplivalo na oskrbovalne poti v srednji Evropi.

Število stečajev podjetij v Nemčiji je leta 2025 doseglo najvišjo raven v zadnjih dveh desetletjih, celo preseglo število v času finančne krize leta 2009. Strokovnjaki ne pričakujejo izboljšanja razmer niti v letu 2026, kriza pa naj bi presegla zgolj konjunkturno šibkost in postala vprašanje preživetja za mnoga podjetja.

Generalna sekretarka nemške stranke FDP v zvezni deželi Baden-Württemberg, Nicole Büttner, je javno napovedala, da si bo v primeru neuspeha stranke na prihajajočih deželnih volitvah obrila glavo. Političarka je v pogovoru za časnik Schwäbische Zeitung izrazila trdno prepričanje, da bodo liberalci (FDP) ponovno vstopili v deželni parlament, zato je pripravljena tvegati svojo pričesko kot dokaz zaupanja v volilni rezultat. Navedla je, da se stranka v anketah običajno odreže bolje kot v napovedih, zato pričakuje, da bo na volilni večer slavila s »polno pričesko«. Kljub njenemu optimizmu so javnomnenjske raziskave za FDP v tej zvezni deželi manj spodbudne, saj se podpora stranki giblje med petimi in sedmimi odstotki, kar je blizu praga za vstop v parlament. Vodilni kandidat stranke Hans-Ulrich Rülke je prihajajoče volitve označil za ključne za prihodnost celotne stranke na zvezni ravni. Če liberalcem ne bi uspelo zadržati sedežev v Baden-Württembergu, bi to lahko pomenilo resno krizo za stranko tudi v drugih delih države. Nenavadna stava Büttnerjeve je v nemških medijih sprožila precejšnjo pozornost, saj politiki redko sprejemajo tako osebne in vizualno izrazite zaveze. Političarka je ob tem poudarila, da ima svoje lase zelo rada, a da verjame v uspeh svoje politične opcije. Volitve bodo v marcu in bodo služile kot pomemben indikator političnega razpoloženja v Nemčiji pred morebitnimi zveznimi preizkušnjami.

Po razpadu koalicije med SPD in BSW v Brandenburgu sta stranko zapustila še zadnja ministra iz vrst BSW, minister za infrastrukturo Detlef Tabbert in ministrica za zdravje Britta Müller. Oba sta poudarila, da želita zagotoviti nemoteno nadaljevanje vladnih poslov kot nestrankarska ministra. SPD Brandenburg išče nov začetek, premier Woidke pa poziva k umirjenosti.

Vodstvo nemške opozicijske stranke Krščansko-demokratska unija (CDU) je odpovedalo za petek in soboto načrtovano letno klavzuro v Mainzu. Odločitev so sprejeli na podlagi resnih opozoril meteoroloških služb o prihajajočem nevarnem vremenu, ki bi lahko povzročilo obsežne zastoje in odpovedi v železniškem ter letalskem prometu. Tiskovna predstavnica stranke je pojasnila, da so se za ta korak odločili zaradi varnostnih tveganj in pričakovanih težav pri potovanju udeležencev. Dogodek v Mainzu bi moral predstavljati uraden začetek priprav stranke na zvezne volitve, ki bodo potekale leta 2026, vendar je naravna ujma načrte vodstva začasno ustavila. Kljub pomembnosti srečanja za politično strategijo največje opozicijske sile v Nemčiji, so v stranki poudarili, da je varnost članov in zaposlenih na prvem mestu. Nadomestni termin za srečanje, kjer bi morali razpravljati o ključnih usmeritvah za prihodnji dve leti, še ni bil objavljen.

Nemška industrijska podjetja so novembra zabeležila nepričakovano visoko rast naročil, kar po mnenju ekonomistov predstavlja potencialen signal za preobrat v največjem evropskem gospodarstvu. K rasti so največ prispevala domača naročila večjega obsega, hkrati pa se je opazno okrepilo tudi povpraševanje s tujih trgov. Največji razcvet sta doživela sektorja kovinskih izdelkov in avtomobilska industrija. Strokovnjaki so nad podatki presenečeni, saj so predhodne napovedi kazale na nadaljevanje stagnacije. Podrobnejša analiza kaže, da so h končnemu rezultatu pomembno prispevala naročila na področju obrambe in kritične infrastrukture. Analitiki pričakujejo, da bodo ti segmenti ostali ključno gonilo rasti tudi v letu 2026, ko naj bi se učinki novih investicijskih ciklov polno izrazili. Kljub spodbudnim številkam ekonomisti ostajajo previdni glede dolgoročne vzdržnosti trenda. Čeprav so se naročila v transportnem sektorju in metalurgiji močno povečala, nekateri drugi industrijski segmenti še vedno poročajo o šibkejši dinamiki. Kljub temu podatki vlivajo upanje na postopno okrevanje nemškega konjunkturnega cikla, ki je bil v zadnjih mesecih pod močnim pritiskom visokih stroškov energije.

Berlinski župan Kai Wegner (CDU) se kljub nadaljnji kritiki ne namerava opravičiti za igranje tenisa med izpadom električne energije, ki je prizadel 100.000 Berlinčanov. Priznal je, da je lagal o svoji lokaciji med izpadom, a meni, da je bila komunikacija glede dogodka samokritična. Kljub temu je prejel podporo zveznega kanclerja Friedricha Merza, ki ocenjuje, da je bilo krizno upravljanje uspešno, čeprav sam ni komentiral županovega igranja tenisa. SPD, koalicijski partner, je izrazil kritiko.

Evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner je pozval nemško vlado k čimprejšnji odpravi nadzora na kopenskih mejah z vsemi sosednjimi državami. Nemčija je poostren nadzor uvedla maja 2025 z namenom zmanjšanja števila nezakonitih prehodov in krepitve nacionalne varnosti, vendar Brunner poudarja, da morajo biti takšni ukrepi le časovno omejeni in izjemni naravi. Bruselj v luči teh dogodkov vztraja pri polnem delovanju schengenskega sistema, ki temelji na prostem pretoku oseb znotraj Unije. Namesto nadzora na notranjih mejah Evropska komisija pod vodstvom Brunnerja zagovarja močnejšo zaščito zunanjih meja Evropske unije. Po komisarjevih besedah bi se morala Nemčija v doglednem času vrniti k standardnim schengenskim pravilom, saj trenutni režim predstavlja odstopanje od temeljnih načel povezave. Nemška vlada zaenkrat vztraja pri svojih ukrepih, saj meni, da so nujni za obvladovanje migracijskih pritiskov. Kljub temu se pritisk evropskih institucij stopnjuje, saj bi dolgotrajni nadzori lahko povzročili gospodarsko škodo in logistične težave v celotni regiji. Poziv komisarja Brunnerja tako nakazuje na vse večje razhajanje med interesi držav članic po večji varnosti in prizadevanji Bruslja za ohranitev svobode gibanja.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske sile protizračne obrambe v noči na četrtek, med 7. in 8. januarjem, prestregle in uničile 66 ukrajinskih brezpilotnih letal letalskega tipa. Napadi so se zgodili nad sedmimi regijami Ruske federacije ter nad Azovskim in Črnim morjem. Posebej je bilo poudarjeno, da so v dveh urah zjutraj, med 7. in 9. uro po moskovskem času, uničili še 11 brezpilotnih letal nad Krasnodarskim okrajem. Podrobneje, 14 brezpilotnih letal je bilo sestreljenih nad Republiko Krim, 13 nad Azovskim morjem, 12 nad Črnim morjem in 11 nad Krasnodarskim okrajem. Poleg tega so nevtralizirali šest brezpilotnih letal nad Rostovsko oblastjo, pet nad Orjolsko oblastjo, po dva nad Kursko in Volgograjsko oblastjo ter enega nad Brjansko oblastjo. Ruske oblasti so prav tako poročale o tem, da je prejšnjo noč zračna obramba sestrelila 129 dronov, kar kaže na intenzivnost tovrstnih napadov in obrambnih operacij. Medtem je ukrajinski podpredsednik vlade Oleksij Kuleba izjavil, da potekajo dela za ponovno vzpostavitev ogrevanja in oskrbe z vodo za več kot milijon ljudi v jugovzhodni Dnepropetrovski oblasti, po ruskih napadih na ključno infrastrukturo. Ruski napad pozno sinoči je skoraj v celoti prekinil oskrbo z električno energijo v dveh regijah na jugovzhodu Ukrajine, vključno z Dnepropetrovsko oblastjo. Strokovnjaki iz družbe Zaporižjaoblenergo so uspeli obnoviti oskrbo z električno energijo prebivalcem dela Zaporoške oblasti, ki je pod nadzorom ukrajinske vlade. Ukrajinske zračne sile so sporočile, da so uničile 70 od 97 ruskih brezpilotnih letal, ki so jih ruske sile izstrelile iz različnih smeri, vključno z območji v Rusiji in začasno okupiranem Krimu.

Poljska je izrazila pripravljenost na morebitno napotitev nemških vojakov na svoje ozemlje, da bi s tem podprla prizadevanja za dosego premirja v Ukrajini. To izjavo je podal poljski zunanji minister Radosław Sikorski, kar nakazuje na morebitno novo fazo v mednarodnih prizadevanjih za stabilizacijo razmer na vzhodu Evrope. Čeprav podrobnosti o naravi in obsegu te morebitne napotitve niso bile navedene, odločitev Varšave odraža njeno zavezanost k iskanju rešitev za konflikt in zagotavljanju varnosti v regiji. Ta poteza je del širših razprav o prihodnosti ukrajinskih beguncev in vojaško sposobnih moških, ki so se zatekli v Evropo, vključno z Nemčijo in Poljsko. Hkrati potekajo intenzivne razprave o finančni pomoči ukrajinskim moškim, ki so zmožni za vojaško službo. Nemčija namreč razmišlja o ukinitvi državljanske pomoči za več kot 150.000 ukrajinskih moških, starih od 18 do 63 let, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni. Ta pobuda sledi prejšnjim prizadevanjem za okrepitev ukrajinske obrambe in dolgoročnejše varnostne ureditve v Evropi. Poleg tega se ta odločitev Poljske nanaša tudi na širšo geopolitično sliko, vključno z naraščajočimi napetostmi in opozorili o ranljivosti zveze NATO. Nedavni napadi z droni na rusko ozemlje in sprejetje zakona v Ukrajini o dvigu starostne meje za vstop v vojsko poudarjajo resnost situacije. Medtem ko se številni ukrajinski begunci želijo vrniti domov, so takšne odločitve ključne za oblikovanje stabilne in varne prihodnosti v regiji.

Nemška zvezna vlada je sporočila, da so številke prostovoljnih odhodov tujcev iz države stabilne. V letu 2023 je več kot 30.000 oseb zapustilo Nemčijo s tako imenovanim dokazilom o prehodu meje, kar je dokument, ki potrjuje prostovoljni odhod in prehod državne meje. To število je ostalo stabilno v primerjavi s prejšnjimi leti, kar nakazuje na dosleden trend pri reševanju vprašanj prebivalcev brez dovoljenja za bivanje. Ti podatki so bili predstavljeni v odgovoru vlade na vprašanje, ki ga je vložila stranka Levica. Stranka Levica je poudarila, da bi morala ta stabilnost prostovoljnih odhodov biti dodaten razlog, da se v javnosti manj govori o deportacijah. Po njihovem mnenju bi se morala politika osredotočiti na bolj humane in prostovoljne rešitve za osebe, ki nimajo urejenega bivalnega statusa, namesto da se poudarjajo prisilni ukrepi, kot so deportacije. Ta stališča odražajo širšo razpravo v Nemčiji o migracijski politiki in ravnotežju med nadzorom meja ter človekovimi pravicami. Dokazilo o prehodu meje je pomemben instrument, saj omogoča osebam, ki se odločijo za prostovoljni odhod, določen status in potencialno olajša ponovni vstop v primeru, da se v prihodnosti izpolnijo pogoji za zakonito bivanje. Podatki kažejo na učinkovitost obstoječih programov za podporo prostovoljnim odhodom, hkrati pa odpirajo vprašanja o prihodnji usmeritvi nemške migracijske politike in vplivu na integracijo in socialno kohezijo.

Nemška zvezna pooblaščenka za vzhod države Carsten Schneider (SPD) je podprla razmislek o vložitvi zahtevka za prepoved desničarske stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), če bo stranka dokončno izgubila tožbo proti zveznemu uradu za varstvo ustave glede njene uvrstitve med desničarske ekstremistične skupine. Poziv sledi prizadevanjem nemških dežel in zveznih organov, da bi omejili delovanje strank, ki spodkopavajo demokratični red. Do teh razprav prihaja po tem, ko je nemška obveščevalna služba AfD označila za sum desničarskega ekstremizma, kar stranki omogoča operativni nadzor. Napoved morebitnega postopka za prepoved predstavlja pomemben premik v nemški notranji politiki, saj so dežele tiste, ki bi morale v primeru neuspešne tožbe AfD na sodišču prevzeti pobudo za vložitev zahtevka pred zveznim ustavnim sodiščem. Politični vrhovi v Nemčiji se pri tem soočajo z vprašanjem, ali bi takšna poteza stranko dejansko oslabila ali pa bi jo v očeh njenih podpornikov spremenila v žrtev sistema, zlasti v vzhodnih deželah, kjer AfD dosega visoko javnomnenjsko podporo.

Protesti kmetov proti trgovinskemu sporazumu Mercosur so se razširili tudi v druge nemške regije. V Turingiji so blokirali vpadnice na avtocesto A4 pri kraju Schmölln, protesti pa so potekali tudi v Saški-Anhalt. V Dresdnu so kmetje protestirali z modelnimi traktorji. V Brandenburgu je policija poročala o motnjah v prometu zaradi enajstih cestnih blokad s traktorji.

Nemška politična stranka Zveza Sahre Wagenknecht (BSW) je obeležila svojo drugo obletnico ustanovitve v ozračju opazne politične negotovosti. Čeprav je projekt januarja 2024 začel z ambicioznimi cilji in sprva beležil hiter vzpon v anketah ter uspeh na deželnih volitvah, se trenutno spopada z notranjimi in zunanjimi pritiski. Težave niso omejene le na politično zmedo v Brandenburgu, temveč nakazujejo na širšo krizo identitete in organizacijske strukture znotraj stranke. Politični analitiki izpostavljajo, da je pomanjkanje jasne usmeritve pri oblikovanju koalicij na deželni ravni povzročilo razkol med vodstvom in lokalnimi odbori. Stranka, ki temelji na močni osebnosti svoje ustanoviteljice, ima težave pri vzpostavljanju stabilne baze, ki bi presegla zgolj protestne glasove. Namesto praznovanja obletnice se vodstvo stranke ukvarja z vprašanji stabilnosti in prihodnje vloge v nemškem političnem prostoru.

Združenje nemških mest je izdalo resno opozorilo glede kritičnega finančnega stanja občin v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija, ki se bo po napovedih močno poslabšalo do leta 2026. Zaradi praznih mestnih blagajn in naraščajočih dolgov so lokalne oblasti prisiljene načrtovati drastične varčevalne ukrepe, ki bodo neposredno vplivali na kakovost življenja prebivalcev. Med predvidenimi ukrepi so krajšanje obratovalnih časov javnih kopališč, ukinjanje številnih avtobusnih linij ter zmanjševanje sredstev za druge ključne javne storitve. Strokovnjaki opozarjajo, da se mesta spopadajo s kombinacijo upada davčnih prihodkov in naraščajočih socialnih izdatkov. Brez sistemske pomoči zvezne ali deželne ravni se mnoga mesta ne bodo mogla izogniti dolžniški spirali, kar ogroža osnovno delovanje lokalne samouprave. Situacija v letu 2026 bi lahko pomenila prelomnico, ko bodo morala mesta dokončno opustiti številne prostovoljne dejavnosti in se osredotočiti le na nujne zakonske naloge, kar bo povzročilo vidno poslabšanje javne infrastrukture in storitev.

Nekdanja vodilna nemška tožilka v zadevah finančnega kriminala Anne Brorhilker je javno pozvala k okrepljenemu nadzoru zveznih revizorjev nad deželnimi davčnimi organi, da bi preprečili nadaljnje milijardne izgube zaradi davčnih utaj. Po njenih navedbah so tako imenovani Cum-Cum posli povzročili še večjo škodo kot razvpiti Cum-Ex škandal, vendar ostajajo ti primeri v veliki meri nepojasnjeni. Brorhilker, ki je zdaj ena od vodij nevladne organizacije Finanzwende, opozarja na politično neukrepanje in pomanjkanje volje pri preganjanju sistemskih finančnih zlorab. Kritika je usmerjena predvsem v nemški federalni sistem, kjer so za pobiranje davkov odgovorne zvezne dežele, kar po mnenju strokovnjakov omogoča razdrobljenost in neusklajenost pri preiskavah kompleksnih finančnih shem. Brorhilker trdi, da bi zvezni revizorji zagotovili potrebno neodvisnost in strokovnost za spopadanje z bankami in borznimi posredniki, ki izrabljajo zakonske luknje za neupravičena povračila davkov na dividende. Škoda, ki jo ti posli povzročajo državnemu proračunu, naj bi presegala desetine milijard evrov.

Nemška stranka liberalcev (FDP) je v Stuttgartu pripravila tradicionalno srečanju ob prazniku sveti trije kralji, ki letos poteka v znamenju negotovosti glede prihodnosti stranke na zvezni ravni. Potem ko so liberalci leta 2025 izpadli iz zveznega parlamenta (Bundestag), se vodstvo stranke pod vodstvom Christiana Lindnerja letos pripravlja na pet ključnih deželnih volitev, ki bodo določile usodo te politične sile. Vodstvo stranke si prizadeva za povrnitev zaupanja volivcev, saj bi ponovni neuspeh na deželnih ravneh lahko pomenil dokončen zaton stranke na nemškem političnem prizorišču. Na srečanju so izpostavili nujnost gospodarskih reform in liberalnih vrednot, ki naj bi stranko znova približale njenemu tradicionalnemu volilnemu telesu. Analitiki ocenjujejo, da se FDP spopada z eno najtežjih kriz v svoji zgodovini, saj ji ankete trenutno ne obetajo hitrega povratka med vodilne parlamentarne stranke. Strategija za letošnje leto se tako osredotoča na konsolidacijo znotraj deželnih odborov in poudarjanje razlik v primerjavi s trenutno vladajočo politiko, s čimer želijo privabiti nezadovoljne volivce sredine.

Olaf Lies, minister za gospodarstvo nemške zvezne dežele Spodnja Saška in član nadzornega sveta koncerna Volkswagen, je javno izrazil razumevanje za naraščajoče nezadovoljstvo zaposlenih v največjem evropskem avtomobilskem proizvajalcu. Med delavci vlada velika negotovost zaradi napovedanih varčevalnih ukrepov in morebitnega zapiranja tovarn, kar je v preteklosti veljalo za tabu temo. Lies je poudaril, da so skrbi glede ohranitve proizvodnih lokacij utemeljene, saj se podjetje pod vodstvom novega vodstva usmerja v prestrukturiranje. Napetosti v Volkswagnu so se stopnjevale po objavi načrtov o zmanjševanju stroškov, s katerimi želi podjetje povečati svojo konkurenčnost na trgu električnih vozil. Liesove izjave odražajo težko iskanje ravnovesja med zahtevami sindikatov in nujnostjo ekonomskih reform znotraj koncerna. Kot predstavnik dežele, ki je pomembna delničarka podjetja, Lies igra ključno vlogo pri prihodnjih pogajanjih o usodi nemških industrijskih obratov.

Po spektakularnem vlomu v Gelsenkirchnu, ki je v Nemčiji sprožil številne razprave o varnosti, bo primer zdaj obravnaval deželni parlament Severnega Porenja-Vestfalije. Opozicijska socialdemokratska stranka (SPD) je namreč uradno zahtevala sklic izredne seje, na kateri bi razjasnili okoliščine dogodka in morebitne sistemske pomanjkljivosti. V središču razprav bodo predvsem vprašanja o odzivnem času varnostnih organov in učinkovitosti varovanja objektov, ki so tarča tovrstnih drznih kriminalnih dejanj. Politični pritisk na deželno vlado se stopnjuje, saj želi opozicija pridobiti odgovore o tem, kako je bilo mogoče izvesti tako kompleksen podvig brez takojšnjega posredovanja. Primer ne odpira le vprašanj o konkretni kriminalni preiskavi, temveč tudi o širši varnostni politiki v deželi. Pričakuje se, da bo poročilo pristojnega ministrstva osvetlilo podrobnosti, ki jih preiskovalci zaradi interesa preiskave do zdaj niso razkrili javnosti.

Krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v samostanu Seeon naslovila ključne izzive, ki stranko čakajo pred deželnimi volitvami na Bavarskem leta 2026. Čeprav je stranka še pred letom dni samozavestno napovedovala hiter politični preobrat v Nemčiji, se danes sooča z nepričakovano velikimi težavami pri ohranjanju podpore volivcev in uresničevanju zastavljenih ciljev. Vodstvo stranke se trudi spremeniti politično razpoloženje, saj so prvotni optimizem zamenjale skrbi glede stabilnosti koalicijskih načrtov na zvezni ravni in lokalne specifike bavarske politike. Razpravljali so o strategijah za premostitev trenutnih kriz, pri čemer so poudarili nujnost prilagoditve politične agende novim gospodarskim in socialnim razmeram v Nemčiji, ki neposredno vplivajo na priljubljenost stranke.

Mestni svet zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija (Städtetag NRW) je pozval k ustanovitvi lastne deželne železniške družbe, s katero bi izboljšali zanesljivost in kakovost lokalnega potniškega prometa. Predstavniki mest so prepričani, da bi deželna vlada morala prevzeti neposredno odgovornost za organizacijo in financiranje železniških povezav, namesto da se zanaša zgolj na zunanje izvajalce in zvezne strukture. Glavni cilj predloga je zagotoviti točnejše vlake in boljšo usklajenost voznih redov, kar bi povečalo privlačnost javnega prevoza za prebivalce. Svet poudarja, da trenutna ureditev ne zagotavlja zadostne stabilnosti, saj se potniki pogosto srečujejo z zamudami in odpovedmi voženj. Z ustanovitvijo deželnega podjetja bi Severno Porenje - Vestfalija pridobilo večji nadzor nad vzdrževanjem infrastrukture in razporeditvijo sredstev, kar je ključno za dolgoročni razvoj mobilnosti v regiji. Predlog prihaja v času, ko se celotna Nemčija spopada z izzivi posodabljanja železniškega omrežja in prehoda na trajnostne oblike prevoza.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Številni nemški mediji poročajo, da stranka CSU predlaga spremembe glede vozniških dovoljenj, s čimer bi omogočili mladim, da že pri 16 letih opravijo vozniški izpit in vozijo avtomobil v spremstvu izkušenih voznikov. Trenutno je v Nemčiji od leta 2011 dovoljeno voziti avtomobil s 17 leti pod pogojem spremstva.

Po poročilih več nemških medijev je bil Matthias Lieschke izključen iz poslanske skupine AfD v Saški-Anhalt zaradi suma, da je tajno posnel srečanje stranke in posnetek posredoval tretjim osebam.

Nemška vlada je v Berlinu ostro obsodila izjave nekdanjega ruskega predsednika in sedanjega namestnika predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva, ki je v svojem zadnjem javnem nastopu namignil na možnost ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je te grožnje izrekel v kontekstu odziva na nedavno operacijo ameriških specialnih enot, ki so po navodilih predsednika ZDA Donalda Trumpa ugrabile venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in dejal, da bi bila njegova ugrabitev odličen zasuk v mednarodnem dogajanju. Tiskovni predstavnik nemške vlade Sebastian Hille je poudaril, da Berlin tovrstna dejanja najodločneje obsoja, vendar vlada kljub agresivni retoriki Kremplja za zdaj ne namerava dodatno zaostriti varnostnih ukrepov za zaščito kanclerja. Hille je dodal, da so varnostne službe, ki skrbijo za kanclerjevo varnost, med najboljšimi na svetu in da je Merz dobro zaščiten. Medvedjev, ki je v zadnjih letih postal eden najbolj radikalnih glasov v Rusiji, je še navedel, da bi bil takšen scenarij realističen in da bi nemški državljani zaradi Merzove politike trpeli manj, če bi bil odstranjen.

Po navedbah radijske postaje RMF24 se je prvič v zadnjih petindvajsetih letih začel proces množičnega izseljevanja poljskih državljanov iz Nemčije. Podatki kažejo na trend, v okviru katerega se Poljaki v velikem številu vračajo v svojo domovino, kar predstavlja pomemben zasuk v migracijskih tokovih med državama. Ta pojav je bil prvič zaznan in javno objavljen v ponedeljek, 5. januarja, ko so mediji začeli poročati o spremembi demografske dinamike, ki je bila zadnji dve desetletji stabilna v smeri izseljevanja na zahod. Čeprav natančni vzroki za tovrstne premike v poročilih niso podrobno razčlenjeni, gre za prvi tovrstni primer po četrt stoletja, ko število tistih, ki se vračajo, močno vpliva na poljsko skupnost v Nemčiji. Do sedaj je Nemčija veljala za glavno ciljno državo za poljske delavce in njihove družine, vendar zadnji podatki kažejo na konec tega dolgotrajnega obdobja migracijskega pritiska na nemški trg dela.

Nekdanji vodja nemške obveščevalne službe (BND) August Hanning je na sodišču neuspešno izpodbijal utemeljenost preiskav svojih pisarniških in zasebnih prostorov. Preiskovalci so hišne preiskave opravili preteklo leto v povezavi z razvpito ugrabitvijo otrok dedinje imperija Steakhouse Christine Block. Hanning je vložil uradno pritožbo zoper postopke organov pregona, vendar so jo pristojni organi zavrnili kot neutemeljeno. Preiskava se osredotoča na Hanningovo domnevno vpletenost ali vedenje o okoliščinah ugrabitve, ki je močno odmevala v nemški javnosti. Organi pregona so s preiskavami iskali dokazno gradivo, ki bi pojasnilo vlogo nekdanjega visokega uradnika v zasebnem sporu glede skrbništva, ki se je sprevrgel v kaznivo dejanje. Odločitev sodišča pomeni, da so bili zbrani dokazi pridobljeni zakonito in bodo lahko uporabljeni v nadaljnjem kazenskem postopku.

V nemškem mestu Offenbach se je v ponedeljek odvila policijska operacija z udeležbo specialnih enot, ko je lastnica psa grozila uslužbencem mestne uprave in policistom. Incident se je začel, ko so uradne osebe skušale izvesti postopek zasega živali, vendar je ženska z agresivnim vedenjem in grožnjami preprečila varno izvedbo naloge. Zaradi stopnjevanja nevarnosti so na kraj dogodka poklicali posebne enote policije, ki so žensko obvladale in pridržale. Pes je bil v okviru uradnega postopka varno odvzet, policija pa proti lastnici vodi postopek zaradi groženj uradnim osebam in upiranja državnim organom. Lokalni organi niso razkrili podrobnejših razlogov za prvotno odločitev o zasegu psa, so pa poudarili, da je bila uporaba specializiranih sil nujna za zagotovitev varnosti vseh vpletenih.

Nemški kancler Friedrich Merz je nepričakovano prekinil sodelovanje z Jacobom Schrotom, vodjo svojega kabineta in dolgoletnim sodelavcem. Razlogi za to odločitev niso znani, naslednik pa je že imenovan.

Nemška obrambna velikana Rheinmetall in MBDA sta napovedala intenzivnejše sodelovanje pri razvoju in uporabi laserskih oborožitvenih sistemov, namenjenih predvsem obrambi pred brezpilotnimi letalniki. Podjetji si prizadevata za razvoj tehnologije, ki temelji na usmerjeni energiji z visoko uničevalno močjo, kar bi vojaškim silam omogočilo stroškovno učinkovito nevtralizacijo zračnih groženj. Čeprav tehnologija ne spominja na barvne žarke iz znanstvenofantastičnih filmov, gre za visoko tehnološko rešitev, ki bi lahko korenito spremenila sodobno bojišče. Projekt se osredotoča na integracijo laserskih sistemov na kopenska in pomorska vozila, kar bi zagotovilo dodatno plast zaščite pred roji dronov in precizno vodenimi izstrelki. Partnerstvo med podjetjema odraža naraščajoče potrebe evropskih obrambnih sil po naprednih asimetričnih obrambnih sistemih v času povečanih geopolitičnih tveganj. Razvoj bo potekal v več fazah, pri čemer sta podjetji že izvedli prve uspešne preizkuse zmogljivosti laserskih sistemov v nadzorovanih okoljih.

V nemškem Völklingnu se bo v kratkem začel sodni proces proti moškemu, ki je osumljen, da je avgusta lani med policijsko operacijo ubil policista. Obtoženec naj bi streljal na policijske enote, ko so te poskušale izvesti hišno preiskavo v zvezni deželi Posavje (Saarland). Dogodek je v lanskem letu sprožil val ogorčenja po vsej državi in vnovič odprl razprave o varnosti policistov med izvajanjem uradnih dolžnosti. Sodišče je potrdilo, da so vsi postopkovni pogoji izpolnjeni in da se bo glavna obravnava pričela v prihodnjih tednih. Tožilstvo moškemu očita umor, saj naj bi na uradno osebo streljal načrtno in s hladnokrvnim naklepom. Celoten proces bo pod strogim nadzorom javnosti, saj gre za enega najbolj odmevnih napadov na organe pregona v zadnjem obdobju v tej regiji.

V Nemčiji so pridržali nekdanjega poslanca ukrajinske vrhovne rade Ruslana Demčaka, ki je bil član bloka nekdanjega predsednika Petra Porošenka. Demčak se je na begu pred ukrajinskimi pravosodnimi organi nahajal zaradi obtožb o pranju denarja in nezakonitih manipulacijah na borznem trgu. Kot je sporočilo državno tožilstvo Ukrajine, nemške oblasti zdaj obravnavajo zahtevo za njegovo izročitev domovini, kjer mu grozi kazenski pregon zaradi finančnih kaznivih dejanj. Preiskava, ki jo vodi ukrajinski državni preiskovalni urad (DBR), temelji na sumu, da je Demčak organiziral shemo za legalizacijo nezakonito pridobljenih sredstev preko zapletenih borznih operacij. Čeprav uradna sporočila sprva niso navajala imena, so ukrajinski mediji s sklicevanjem na vire v organih pregona potrdili, da gre za nekdanjega vplivnega politika. Primer predstavlja del širših prizadevanj Ukrajine za pregon korupcije in finančnega kriminala, ki ostajata ključna izziva na poti države k evropskim integracijam.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javnem nagovoru pohvalil delo srbskih komunalnih služb pri odstranjevanju snega in zatrdil, da so te pri svojem delu hitrejše od služb v svetovnih prestolnicah, kot so New York, Washington in Berlin. Vučić je poudaril, da se sneg v Srbiji očisti bistveno hitreje in prej kot v omenjenih ameriških in nemških mestih, s čimer je želel izpostaviti operativno sposobnost domače infrastrukture v zimskih razmerah. Izjave predsednika prihajajo v času, ko se Srbija spopada z zimskimi vremenskimi razmerami, Vučić pa jih je uporabil za utrjevanje nacionalne samozavesti glede javnih storitev. Primerjava z New Yorkom je še posebej zanimiva glede na njegove nedavne diplomatske dejavnosti v tem mestu, kjer se je septembra mudil na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Čeprav so njegove trditve namenjene predvsem domači javnosti, odražajo širši trend Vučićeve retorike, ki temelji na primerjavi srbskih dosežkov z najrazvitejšimi državami Zahoda.

Nemško zvezno ministrstvo za gospodarstvo je sporočilo, da vprašanje odgovornosti za napad na električno omrežje na jugozahodu Berlina ostaja odprto. Kljub intenzivnim preiskavam storilci po uradnih navedbah še niso bili dokončno identificirani, preiskava pa se nadaljuje v več smereh. Dogodek je povzročil obsežen izpad električne energije, ki je prizadel številne prebivalce in lokalna podjetja na tem območju. Oblasti trenutno izvajajo ukrepe za zagotovitev nadaljnje pomoči prizadetim in stabilizacijo energetske infrastrukture. Čeprav so se v javnosti pojavila ugibanja o morebitnih motivih, ministrstvo poudarja pomen temeljite preiskave pred podajanjem uradnih zaključkov o krivcih. Varnostni organi preverjajo vse sledi, ki bi lahko vodile do povzročiteljev tega dejanja, ki je resno ogrozilo oskrbo z energijo v nemški prestolnici.

Nemški policisti so v mestu Ahlen v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija med obsežnim izpadom električne energije uspešno preprečili poskus vloma v bankomat. Incident se je zgodil v nočnih urah, ko so neznani storilci poskušali izkoristiti temo in nedelovanje varnostnih sistemov, ki ga je povzročil izpad elektrike. Policijske patrulje, ki so bile zaradi izrednih razmer na terenu v povečanem številu, so pravočasno posredovale in prekinile kaznivo dejanje. Poleg poskusa vloma v bankomat so organi pregona na istem območju obravnavali tudi sledi poskusa vloma v lokalni supermarket. Policija domneva, da so storilci načrtno izrabili ranljivost objektov v času prekinitve oskrbe z energijo. Preiskava dogodkov še poteka, policija pa preverja morebitno povezanost med obema incidentoma. Kljub prizadevanjem storilcev jim premoženja ni uspelo odtujiti, prav tako pa v dogodkih ni bilo poškodovanih oseb.

Nove informacije poudarjajo, da medtem ko zveza #böllerciao zahteva prepoved pirotehnike na ravni celotne države, pirotehnična industrija svari pred pavšalnim kaznovanjem panoge in opozarja na morebitne posledice takšne prepovedi.

V nemški zvezni deželi Brandenburg se je znašla na robu razpada edina vladna koalicija med socialdemokrati (SPD) in Zavezništvom Sahre Wagenknecht (BSW). Kriza se je močno zaostrila, ko je podpredsednik deželne vlade in nekdanji predsednik deželnega odbora BSW, Robert Crumbach, napovedal svoj odstop in umik iz vlade. SPD je pred tem stranki BSW postavila ultimat glede jasne opredelitve o prihodnjem sodelovanju, vendar so notranji spori v BSW očitno postali nepremostljivi. Napetosti znotraj koalicije so se stopnjevale več tednov, predvsem zaradi notranjih razhajanj v stranki BSW glede zvestobe koalicijski pogodbi in pritiska zveznega vodstva stranke. Odstop ključnega ministra pomeni konec stabilnega sodelovanja, ki je v Nemčiji veljalo za pomemben politični eksperiment. Socialdemokrati pod vodstvom deželnega premierja Dietmarja Woidkeja se zdaj soočajo z možnostjo manjšinske vlade ali predčasnih volitev, kar bi lahko pomembno vplivalo na politično stabilnost na vzhodu Nemčije.

Nemška pevka Sarah Connor se je oglasila iz hotela v Berlinu, potem ko je obsežen izpad električne energije prizadel jugozahodni del nemške prestolnice. Pevka je prek družbenih omrežij delila svojo izkušnjo iz teme in ob tem neposredno naslovila vprašanja na odgovorne politike. Izpostavila je zaskrbljenost glede energetske infrastrukture in pripravljenosti države na tovrstne dogodke, saj naj bi sanacija po prvotnih ocenah lahko trajala več dni. Izpad elektrike je ohromil vsakdanje življenje v več četrtih, kar je povzročilo težave v oskrbi in logistiki. Connorjeva je s svojimi objavami sprožila širšo javno razpravo o stabilnosti energetskega omrežja v Nemčiji. Njene kritike so usmerjene predvsem v počasno odzivanje pristojnih služb in pomanjkanje informacij za prebivalce, ki so ostali brez osnovnih storitev. Dogodek je v lokalnih medijih hitro dobil politično razsežnost, saj so se nanje odzvali tudi predstavniki mestnih oblasti, ki poskušajo čim prej vzpostaviti nemoteno oskrbo.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je v ponedeljek izjavil, da Grenlandija nedvomno pripada Danski, s čimer se je odzval na ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi tega ozemlja k Združenim državam Amerike. Wadephul je poudaril, da je Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) pripravljeno razpravljati o okrepljeni zaščiti otoka, če bi se za to pokazala potreba. Izjave so odmevale kot jasen diplomatski odgovor na grožnje z aneksijo, ki so med zaveznicami znotraj Nata povzročile precejšnjo zaskrbljenost glede ozemeljske celovitosti in stabilnosti na Arktiki. Nemški minister je izpostavil, da vprašanje statusa Grenlandije ni le vprašanje dveh držav, temveč zadeva širšo varnostno arhitekturo zavezništva. Čeprav so Trumpove ambicije v preteklosti že sprožale diplomatska trenja, so zadnje napovedi v Berlinu in drugih evropskih prestolnicah sprožile potrebo po jasni opredelitvi do vprašanja suverenosti. Wadephul je zaključil, da bo zaščita strateškega otoka ostala prednostna naloga v okviru Natovih razprav, hkrati pa je zavrnil kakršne koli enostranske spremembe meja v regiji.

Predsednik uprave nogometnega kluba FC Bayern München Jan-Christian Dreesen je navijačem zagrozil s popolnim zaprtjem južne tribune Allianz Arene na prihajajočih domačih tekmah lige prvakov. Odločitev je odziv na kazen krovne evropske nogometne zveze UEFA, ki je klubu naložila prepoved prisotnosti navijačev na tem delu stadiona zaradi ponavljajoče se uporabe pirotehničnih sredstev. Vodstvo kluba se zdaj spopada z vprašanjem, ali bi preventivno zaprli celoten sektor, da bi preprečili nadaljnje incidente, ki bi lahko vodili do še strožjih sankcij, vključno s popolno izpraznitvijo stadiona. Strogi ukrepi so posledica neodgovornega ravnanja navijačev na zadnjih mednarodnih tekmah, kjer je bila kljub predhodnim opozorilom uporabljena obsežna količina pirotehnike. Dreesen je poudaril, da dejanja posameznikov ogrožajo celoten klub in njegovo finančno stabilnost, saj UEFA ne kaže več strpnosti do tovrstnih kršitev. Klub bo o končni usodi južne tribune odločil pred naslednjo domačo tekmo v elitnem tekmovanju, pri čemer ostaja prioriteta zagotavljanje varnosti in spoštovanje strogih pravil zveze.

Nemški zvezni predsednik Frank-Walter Steinmeier se je s slovesnim govorom poklonil spominu na prvega kanclerja Zvezne republike Nemčije, Konrada Adenauerja, ob njegovi 150. obletnici rojstva. Steinmeier je v svojem nagovoru poudaril Adenauerjeve ključne zasluge pri postavljanju temeljev sodobne nemške demokracije in njegovo vlogo pri ponovnem vključevanju države v mednarodno skupnost po drugi svetovni vojni. Adenauer, ki je položaj kanclerja zasedal med letoma 1949 in 1963, velja za arhitekta zahodne integracije Nemčije in tesnega zavezništva s Francijo, kar je tlakovalo pot k nastanku Evropske unije. Predsednik Steinmeier, ki je prav tako pred kratkim praznoval osebni jubilej, je izpostavil Adenauerjevo politično modrost in vztrajnost pri obnovi razrušene države ter zagotavljanju stabilnosti v času hladne vojne.

Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je objavil kritično analizo srbskega gospodarstva, v kateri državi napoveduje težke ekonomske čase. Po poročanju časnika so glavni razlogi za gospodarsko nazadovanje Srbije množično nezadovoljstvo državljanov, ameriške sankcije proti Naftni industriji Srbije (NIS) ter domnevni zlom zunanje politike predsednika Aleksandra Vučića. Analiza poudarja, da se je Vučićeva strategija vzdrževanja dobrih odnosov z vsemi svetovnimi velesilami izkazala za neuspešno v trenutnih geopolitičnih razmerah. Posebej izpostavljajo vpliv sankcij na energetski sektor, ki neposredno omejujejo delovanje NIS, kar v kombinaciji z notranjepolitičnimi pritiski in protesti državljanov ustvarja nestabilno okolje za tuje naložbe in dolgoročno gospodarsko rast države.

Pritožbeno sodišče v Bukarešti je preložilo odločanje o zahtevah za razveljavitev imenovanja dveh ustavnih sodnikov, Daciana Dragoșa in Mihaija Busuioca, na 16. januar 2026. Tožbo je vložila odvetnica in članica stranke AUR Silvia Uscov, ki trdi, da omenjena sodnika ne izpolnjujeta pogojev za opravljanje funkcije. Sodišče je kljub nasprotovanju vpletenih sodnikov začelo vsebinsko obravnavo primera, vendar je končno odločitev časovno uskladilo z drugim ključnim dogodkom. Izbira datuma 16. januar je strateško pomembna, saj bo romunsko ustavno sodišče (CCR) prav na ta dan ponovno obravnavalo vprašanje ustavnosti reforme poklicnih pokojnin sodnikov. Ta časovna koincidenca vzbuja vprašanja o morebitnih pritiskih na ustavne sodnike v trenutku, ko odločajo o lastnih materialnih pravicah. Reforma pokojnin v Romuniji ostaja eno najbolj spornih političnih vprašanj, saj vlada poskuša omejiti visoke izplačila, ki so jih bili deležni upokojeni pravosodni funkcionarji.