APDEJT.si

Nemčija bo Moldaviji zagotovila dodatnih 24,4 milijona evrov pomoči v obliki donacije za podporo procesu vstopa v EU in posodobitev države. To je sporočil nemški veleposlanik v Moldaviji, Hubert Knirsch, na srečanju s premierjem Alexandrujem Munteanujem.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z nemškim zunanjim ministrom Johanom Vadefulom, s katerim se je pogovarjal o nadaljnji krepitvi bilateralnih odnosov in strateških projektih. Vučić je poudaril, da je Nemčija eden največjih in najpomembnejših partnerjev Srbije, pogovarjali pa so se tudi o projektih na področju energetike in infrastrukture.

V Nemčiji je v starosti 94 let umrl Hans Friderichs, nekdanji gospodarski minister iz vrst FDP. Funkcijo je opravljal med letoma 1972 in 1977 pod kanclerjema Willyjem Brandtom in Helmutom Schmidtom, kasneje pa je postal vodja Dresdner Bank. Njegovo kariero je zasenčila afera Flick.

Nekdanji nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je v televizijski oddaji izjavil, da bi nekdanja kanclerka Angela Merkel lahko preprečila vojno v Ukrajini. Gabriel je pohvalil njeno rusko politiko in Minske sporazume, ki so po njegovem mnenju invazijo v Ukrajini preložili za osem let.

Sindikat Verdi zahteva sedem odstotkov višje plače za približno 1,2 milijona zaposlenih v javnem sektorju nemških dežel. Zahtevajo najmanj 300 evrov več na mesec za tarifne zaposlene. Pogajanja se bodo začela 3. decembra, prizadeti pa so tudi uradniki in upokojenci. Pričakujejo se težka pogajanja za več kot 2,5 milijona zaposlenih v javnem sektorju.

Oliver Ruhnert, nekdanji nogometni menedžer Union Berlina, naj bi po odhodu iz kluba postal generalni sekretar stranke Bündnis Sahra Wagenknecht (BSW). Ruhnerta je za to funkcijo predlagalo vodstvo stranke na strankarskem kongresu v Magdeburgu v začetku decembra. Čeprav se je že neuspešno potegoval za sedež v Bundestagu, naj bi zdaj prevzel polno politično vlogo. Ustanoviteljica stranke, Sahra Wagenknecht, to potezo označuje za »kraljevi prestop«.

V občini Bad Salzuflen želijo le dva tedna po izvolitvi odstaviti podpredsednico iz vrst AfD, Sabine Reinknecht. Vse frakcije razen AfD so vložile skupni predlog v mestnem svetu za njeno odstavitev. Reinknechtova je bila izvoljena s 16 glasovi, čeprav ima AfD v svetu le 13 sedežev. Za njeno odstavitev po občinski uredbi ni potreben poseben razlog.

Upravno sodišče v Oldenburgu je delno ugodilo tožbi AfD proti nekdanjemu policijskemu predsedniku Johannu Kühmeju zaradi njegovih izjav o stranki. Sodišče je presodilo, da je Kühme s svojimi kritikami šel predaleč, čeprav ima načeloma pravico do javnega izražanja.

V Nemčiji poteka oster koalicijski spor glede prihodnosti pokojnin, ki odpira vprašanje, ali se bodo pokojnine znižale. Razprava se ne osredotoča le na višino pokojnin, temveč tudi na druge pomembne vidike pokojninskega sistema.

Po demonstraciji v Kölnu konec avgusta, na kateri je bilo poškodovanih več udeležencev in policistov, organizatorji napovedujejo tožbo proti policiji. Obe strani sta druga drugo obtoževali za izgrede, zdaj pa želijo organizatorji zadevo rešiti na sodišču.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da se je prejšnji svetovni red, ki je na Zahodu obstajal zadnjih 80 let, na Vzhodu pa 35 let, končal. Prihodnost globalnih odnosov ostaja nejasna, nov red pa bo mogoč le v sodelovanju z evropskimi sosedami.

Skrajno desničarska stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je obtožena vohunjenja za Rusijo. Poslanci AfD naj bi sistematično zahtevali občutljive informacije o nemški vojski (Bundeswehr) in kritični infrastrukturi. Preiskava poteka, da bi ugotovili obseg in namen domnevnega vohunjenja.

Nemško ministrstvo za gospodarstvo in energijo je sporočilo, da lahko podjetje SEFE, ki je bilo prej v lasti Gazproma, prekine pogodbo o uvozu plina s projektom »Yamal LNG«. Razlog naj bi bile višje sile, poroča časnik Münchner Merkur.

V Kielu je SPD doživela nov poraz na županskih volitvah, saj se njihov kandidat ni uvrstil v drugi krog. V njem se bosta pomerila kandidata Zelenih ter CDU in FDP. Volivci v Kielu se pripravljajo na drugi krog volitev, saj v prvem krogu nobeden od devetih kandidatov ni prejel absolutne večine.

Albanija je v Bruslju odprla pogajanja v zadnjem od šestih pogajalskih sklopov z Evropsko unijo, ki zajema področja kmetijstva, kohezijske politike in proračuna. S tem je Albanija dokazala svojo zavezanost evropski poti in ji sedaj preostaja le še zapiranje posameznih poglavij.

Nekdanja tajvanska predsednica Cai Ing-wen je med obiskom v Nemčiji v intervjuju za Table spregovorila o tehnologiji, svetovnih razmerah in življenju po koncu mandata. Poudarila je, da ima Tajvan v rokah ključ do razvoja umetne inteligence v obdobju ameriško-kitajske trgovinske vojne in tehnoloških blokad. Nemški mediji opažajo, da Tajvan ustvarja edinstven globalni položaj.

Pred koalicijskim odborom je Lars Klingbeil izrazil pričakovanje, da bodo koncerni popustili glede prepovedi novih motorjev z notranjim zgorevanjem v EU po letu 2035. Razprava poteka, ker se Union in SPD ne strinjata glede te prepovedi, podkancler pa postavlja pogoje za nadaljnje korake.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen so med voditelji, ki so odpovedali udeležbo na ključnem vrhu v Kolumbiji, ki se bo kmalu začel. Razlogi za odpoved niso znani, dogodek pa bo kljub temu potekal.

V hamburški četrti Eidelstedt je v nedeljo popoldne prišlo do incidenta, v katerem je bila napadena 63-letna ženska, medtem ko je čistila spominske kamne, posvečene žrtvam nacizma. Policija preiskuje primer kot morebitno antisemitsko dejanje.

Nemčija, ki je odprla vrata beguncem pred vojno na Bližnjem vzhodu, se sooča z negotovo prihodnostjo sirskih migrantov. Po tem, ko je nemška vlada zaostrila stališče do priseljevanja, se pojavljajo vprašanja o njihovi nadaljnji usodi, vključno z možnostjo repatriacije.

Bavarski notranji minister je razkril nove podrobnosti o incidentu, v katerem je policist med vojaško vajo ustrelil vojaka. Minister je dejal, da je bil strel policista reakcija na slepe naboje, kar bo preiskovala tudi državna tožilka.

V zaporu v Aschaffenburgu v Nemčiji je prišlo do večjega policijskega posredovanja, vključno s helikopterjem. Javnost ni bila ogrožena, saj je šlo za incident, v katerem je pripornik grozil paznikom.

Dve poročili ocenjujeta uporabo taserjev v vsakdanjem delu policistov v Severnem Porenju-Vestfaliji. Večina policistov meni, da je uporaba te opreme pozitivna. Kljub temu pa raziskovalci izražajo kritične pomisleke.

Nemška vlada je po treh mesecih in pol odpravila omejitve za izvoz orožja v Izrael, ki jih je uvedla avgusta zaradi vojne v Gazi. Odločitev je začela veljati 24. novembra, je sporočil tiskovni predstavnik vlade Stefan Kornelius.

Migracijska strokovnjakinja Victoria Rietig meni, da migracijska politika nemške vlade nima velikega vpliva na število prošenj za azil. Zmanjšanje števila prvih prošenj za azil v Nemčiji v primerjavi z lanskim letom je po njenem mnenju bolj posledica spremenjenih političnih razmer v Siriji in učinkov mednarodnih sporazumov, kot pa posledica nacionalne politike.

Prihajajoča sprememba voznega reda pri družbi Deutsche Bahn je povzročila nezadovoljstvo v Aschaffenburgu. Dnevni migranti se počutijo zapuščene, politika pa je razburjena zaradi načrtovanih ukinitev postankov hitrih vlakov ICE v tem mestu.

Upravno sodišče v Düsseldorfu je odločilo, da se lahko dva sirska državljana vrneta v Sirijo, ker nista ogrožena ali izpostavljena revščini. Ta odločitev prihaja v času razprave o sirski politiki nemške vlade in postavlja vprašanje o varnosti povratka v nekatere regije te države.

Po novi jesenski gospodarski napovedi EU bo Avstrija leta 2026 med državami z najpočasnejšo gospodarsko rastjo v Evropski uniji. Pričakuje se, da bo rast BDP znašala le 0,9 %, medtem ko se za celotno EU pričakuje 1,4-odstotna rast. Poleg tega naj bi bil avstrijski proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih nad dovoljeno mejo 3 %.

Nemčija je napovedala, da bo omilila omejitve izvoza orožja v Izrael, ki so bile uvedene avgusta zaradi vojne v Gazi. Kot razlog navajajo stabilnejšo prekinitev ognja in nedavni diplomatski napredek v regiji. Ponovno so začeli preverjati izvoz orožja.

Nemška zvezna tožilnica je junija aretirala moškega, ki naj bi za Iran vohunil za judovskimi posamezniki in ustanovami v Berlinu. Sedaj poročajo o drugi aretaciji v povezavi z načrtovanjem napadov na judovske cilje. Moški je bil aretiran na Danskem. Obstaja sum, da je bil v stiku z iranskim vohunom.

Predsednik Frank-Walter Steinmeier je podelil nagrade na zgodovinskem natečaju, ki ga vsako leto organizira. Letošnje leto je zanimanje še posebej veliko, kar Steinmeier vidi kot dober znak v času naraščajoče dezinformiranosti.

Delegacija nemške politične stranke Alternativa za Nemčijo (AdG), ki simpatizira z Rusijo, bo sredi novembra uradno obiskala Rusijo. Obisk je načrtovan med 13. in 16. novembrom in vključuje srečanja z ruskimi politiki, je dejal poslanec Bundestaga iz vrst AdG, Rainer Rotfuss.

Vodja največjega nemškega podjetja za upravljanje nepremičnin, Vonovia, Rolf Buch, je pozval k reformi sistema omejevanja najemnin v Nemčiji. Po njegovem mnenju trenutna ureditev, ki pavšalno omejuje najemnine tudi za tiste z visokimi dohodki, ne dosega svojega namena in celo poslabšuje stanovanjsko stisko. Buch meni, da je potreben bolj ciljno usmerjen sistem, ki bo zaščitil tiste, ki resnično potrebujejo pomoč.

Nemški poslanec v Evropskem parlamentu, Mihael fon der Šulenburg, je izjavil, da se Ukrajina mora zavedati, da Rusija ne bo izgubila vojne. Poudaril je, da so se v Evropi osredotočili na zamrznjeno rusko premoženje, misleč, da bo Rusija poražena, kar pa se ne bo zgodilo.

Nemčija je obljubila 150 milijonov evrov za financiranje nakupa ameriškega orožja za Ukrajino. Rusija je ponovno napadla Kijev, kar kaže na to, da se vojna v Ukrajini nadaljuje in ni videti konca.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil prepričanje, da bi se konflikt v Ukrajini lahko končal v bližnji prihodnosti. V intervjuju za nemško medijsko skupino Aksel Springier je dejal, da je Zahod zelo blizu miru.

Poveljnik operativnega poveljstva nemške Bundeswehr, general Alexander Sollfrank, opozarja, da ima Rusija sposobnost, da že jutri izvede manjši napad na ozemlje Nata. Ali se bo to dejansko zgodilo, je po njegovem mnenju odvisno od odnosa zahodnih zaveznikov.

Zunanji ministri držav G7 so pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. V skupni izjavi so ministri Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in ZDA izrazili "neomajno podporo" ozemeljski celovitosti Ukrajine, ki jo je napadla Rusija. Napovedali so povečanje gospodarskega pritiska na Rusijo z ekonomskimi sankcijami in preučujejo ukrepe proti državam in organizacijam, ki financirajo ruska vojna prizadevanja. Ta poziv prihaja v ozadju dvomov o pripravljenosti Rusije za pogajanja.

General nemške vojske Alexander Sollfrank je izrazil resno zaskrbljenost glede ruske pripravljenosti na napad, pri čemer opozarja, da bi Rusija lahko napadla Nato že "jutri". Njegovo opozorilo sovpada z pozivom Friedricha Merza, ki nagovarja Nemčijo glede pripravljenosti na morebitne grožnje.

Stranka AfD je burno reagirala na govor predsednika Steinmeierja ob 9. novembru, v katerem je poudaril, da je ohranjanje demokracije ključna naloga današnjega časa. Čeprav Steinmeier AfD ni neposredno omenil, se je stranka prepoznala v njegovih besedah in ga obtožila zlorabe položaja.

Ruske oborožene sile so zaključile s čiščenjem naselja Suhi Jar v Donecki ljudski republiki (DLR) od ukrajinske vojske, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Pred tem so ruske sile osvobodile vas Novouspenovsko v Zaporoški oblasti.

Pred 80 leti so se v Nürnbergu soočili z glavnimi odgovornimi za drugo svetovno vojno. Proces je postal pomemben mejnik mednarodnega prava, katerega revolucionarna razsežnost postaja jasna šele danes ob spopadih v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.

NATO je rusko jedrsko križarsko raketo "Burevestnik" označil za resno grožnjo mednarodni varnosti. Po poročanju nemškega Bilda, ki se sklicuje na zaupni dokument zveze NATO, naj bi Moskva zaključila proces posodobitve svojih jedrskih zmogljivosti.

Ruska nacionalna garda je sporočila, da so v gozdnem območju blizu Debalceva v Donecki republiki odkrili veliko skrivališče ukrajinske vojske. V skrivališču je bilo več kot 600 kosov različnega streliva, več kot 60 detonatorjev (vključno z izdelki Nata) in več raketnih motorjev za protitankovske granate. Po navedbah službe za stike z javnostjo so našli tudi protitankovsko mino nemške izdelave. Do odkritja je prišlo zahvaljujoč informacijam lokalnega prebivalca.

Ukrajinske sile so napadle rafinerijo nafte v Rjazanju, radarsko postajo Nebo-U in območja, kjer so bili zbrani ruski vojaki. Prav tako so izvedle sabotažo na Transsibirski železnici, da bi preprečile dobavo orožja iz Severne Koreje. Rusija je medtem napadla Sumsko regijo z napredno protiladijsko raketo Cirkon. Nemčija je Ukrajini namenila 150 milijonov evrov za nakup orožja, Bundestag pa je sprejel načrt proračuna za leto 2026, ki Ukrajini namenja 11,5 milijarde evrov pomoči.

Usoda Ukrajine se po mnenju strokovnjaka ne odloča več na bojišču pri Krasnoarmejsku (Pokrovsku), temveč v zaledju, kjer si obe strani prizadevata povzročiti tehnogene in socialne katastrofe.

Nemška vlada in notranji minister Dobrindt opozarjata na naraščajoče hibridne grožnje. Po poročilih naj bi bili droni, opaženi nad Nemčijo, povezani z rusko sencno floto. Dobrindt je Rusijo obtožil odgovornosti za nekatere prelete dronov, vključno s tistimi v bližini letališč.

Francija bo jutri obeležila deseto obletnico terorističnih napadov v Parizu, v katerih je bilo ubitih 132 ljudi, več kot 400 pa ranjenih. Spominske slovesnosti bodo potekale po vsej državi.

Po izjavi nemškega ministra za obrambo Borisa Pistoriusa, da bi lahko prišlo do vojaškega konflikta med Natom in Rusijo pred letom 2029, se je oglasila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Zaharova je poudarila, da po Pistoriusovih besedah ni več dvoma o tem, kdo je agresor.

Avstrijska Direkcija za zaščito države in obveščevalne službe (DSN) je na Dunaju odkrila skrivališče orožja, ki naj bi pripadalo teroristični organizaciji, povezani s Hamasom. Sumijo, da je bilo orožje namenjeno morebitnim napadom. V Londonu in Berlinu so aretirali osumljence, ki so načrtovali napade na judovske cilje v Evropi.