Pred srečanjem Zelenskega in Trumpa na Floridi, kjer naj bi razpravljala o mirovnem načrtu, je Rusija izvedla raketne in napade z droni na Kijev in druge regije v Ukrajini, zaradi česar je Poljska zaprla dve letališči. Zelenski je odprt za idejo referenduma o Trumpovem mirovnem načrtu, Kremelj pa meni, da je dogovor blizu. Putin naj bi bil pripravljen na koncesije glede nekaterih že osvojenih ozemelj, zahteva pa celoten Donbas. V Kijevu je bilo v napadih ranjenih pet ljudi.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim izjavil, da sta Ukrajina in Rusija zelo blizu dogovoru o miru, čeprav še vedno obstajajo razlike glede Donbasa. Ukrajinski predsednik je potrdil, da vprašanje predaje celotnega Donbasa, kot zahteva Rusija, ni bilo rešeno. Trump je dejal, da ne izključuje obiska Ukrajine, da bi prispeval k dosegu mirovnega sporazuma.

Nemško gospodarstvo je v letu 2025 zabeležilo dramatičen upad, ki ga zaznamujejo krčenje zasebnega sektorja in naraščajoče zadolževanje države. Pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza se je Nemčija po osmih mesecih nove vlade znašla v položaju, kjer realna gospodarska rast znaša zgolj 0,2 odstotka, medtem ko se je neto dolg povzpel nad 4 odstotke. Zaradi visoke državne kvote se je zasebni sektor v primerjavi s prejšnjim letom dejansko skrčil za približno 3,8 odstotka, kar nakazuje na konec dolgoletnega obdobja blaginje v največjem evropskem gospodarstvu. Kritiki vladi očitajo ideološko zaslepljenost in pomanjkanje ustreznih ukrepov za spodbujanje rasti, kar je privedlo do industrijskega propada in nujnega varčevanja. Razmere so v Berlinu sprožile razprave o odgovornosti politikov, katerih plače niso povezane z uspešnostjo gospodarstva. Medtem ko se javni sektor širi, se produktivni del družbe spopada z materialnim pomanjkanjem, kar bi lahko v prihodnjem letu vodilo v še globljo krizo in potrebo po korenitih strukturnih reformah.

V več nemških mestih, vključno z Berlinom in Hamburgom, so izbruhnili spontani protesti po poročilih o vojaškem napadu Združenih držav Amerike na Venezuelo. Po navedbah dostopnih poročil so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Pri Brandenburških vratih v prestolnici se je zbralo več sto ljudi, ki so od nemške vlade zahtevali odločen odziv in sankcije proti Washingtonu. Demonstranti v Hamburgu so s pohodi pod geslom "ZDA ven iz Venezuele" izražali nasprotovanje tuji vojaški intervenciji in kršenju suverenosti južnoameriške države. Protestniki so poudarili, da takšna dejanja ogrožajo svetovni mir in stabilnost. Medtem ko se razmere v Venezueli po zajetju državnega vrha stopnjujejo, se mednarodna skupnost odziva na nenadno spremembo oblasti, ki so jo povzročile tuje sile. Nemške oblasti dogodkov še niso uradno komentirale, vendar se pritisk javnosti na zunanjo politiko povečuje.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice je v soboto, 3. januarja, prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 50.000 gospodinjstev. Župan Berlina Kai Wegner je potrdil, da je dogodek posledica namernega političnega napada na kritično infrastrukturo. Požar na kabelskem mostu čez kanal Teltow, ki vodi do elektrarne Lichterfelde, je resno poškodoval ključne daljnovode in povzročil prekinitev dobave v premožnejših četrtih, kot so Wannsee, Zehlendorf in Nikolassee. Odgovornost za sabotažo je prevzela skrajno levičarska skupina "Vulkan", kar so po pregledu priznanja potrdile tudi nemške varnostne službe. Skupina je v svojem sporočilu zapisala, da so ciljali na energetski sistem, ki temelji na plinu, pri čemer so izrazili pomanjkanje sočutja do prebivalcev prizadetih elitnih sosesk. Po ocenah strokovnjakov za terorizem se način izvedbe ujema s prejšnjimi akcijami te skupine. Lokalne oblasti predvidevajo, da bo popolna oskrba z električno energijo vzpostavljena šele 8. januarja.

Združene države Amerike so izvedle vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo mešane, a večinoma zaskrbljene odzive mednarodne skupnosti. Nemški kancler Friedrich Merz je Maduru očital pogubno politiko, vendar je hkrati opozoril pred destabilizacijo regije in si vzel čas za pravno presojo njegove odstavitve. Merz se je s tem izognil neposredni kritiki ameriškega vojaškega posredovanja, a poudaril pomen stabilnosti. Evropska unija in Združeni narodi so pozvali k zadržanosti in spoštovanju mednarodnega prava. Visoka predstavnica EU za zunanje zadeve Kaja Kallas je izpostavila nujnost upoštevanja pravnih norm v kriznih razmerah. Medtem ko so zahodne države izražale zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, je Rusija ostro obsodila ameriško dejanje, ki ga je označila za oboroženo agresijo, in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnih sporov med Washingtonom in Caracasom, ki so se decembra sprevrgli v neposredne vojaške napade na venezuelsko infrastrukturo.

Pred ameriško operacijo v Venezueli so ZDA že 23. decembra 2025 Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Po zajetju se je Maduro na zasedanju zveznega sodišča v New Yorku razglasil za vojnega ujetnika in poudaril, da je še vedno voditelj svoje države.

Berlinski senat se je odločil za uvedbo strožjih varnostnih ukrepov po obsežnem izpadu električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev v nemški prestolnici. Oblasti načrtujejo okrepljen video nadzor na ključnih infrastrukturnih točkah, pri čemer bodo za zagotavljanje varnosti uporabili tudi tehnologijo umetne inteligence. Ukrep je neposreden odziv na sabotažo oziroma napad na električno omrežje, ki je povzročil motnje v oskrbi. Načrtovana širitev nadzornih sistemov v javnem prostoru je v nemški javnosti že sprožila razpravo o mejah zasebnosti in dopustnosti tovrstnih posegov. Senat vztraja, da je zaščita kritične infrastrukture pred morebitnimi novimi napadi prednostna naloga, medtem ko kritiki opozarjajo na vprašljivo učinkovitost množičnega nadzora pri preprečevanju tovrstnih dejanj. Odločitev odraža naraščajočo zaskrbljenost evropskih prestolnic glede ranljivosti energetskih sistemov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nedeljskem srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi izrazil pripravljenost na neposredno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je v ponedeljek ponovno opravil telefonski pogovor s Putinom, ki so ga v Beli hiši označili za pozitiven korak k doseganju miru v Ukrajini. Po navedbah virov blizu pogajanjem bi lahko ti diplomatski premiki vodili do prvega telefonskega pogovora med Zelenskim in Putinom po več kot petih letih, kar bi pomenilo pomemben preboj v zastalih mirovnih prizadevanjih. Nemška vlada je ob tem zavzela previdno stališče glede izidov Trumpovih ločenih pogovorov z obema voditeljema, medtem ko Zelenski poudarja, da mora biti Moskva dosledna v svojih dejanjih, saj Rusija kljub diplomatskim aktivnostim nadaljuje z napadi na ukrajinsko ozemlje. Pogajanja so trenutno osredotočena na najbolj sporne točke morebitnega mirovnega sporazuma, pri čemer Trump prevzema vlogo osrednjega posrednika med sprtima stranema.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Francija, Velika Britanija in Ukrajina so 6. januarja 2026 podpisale deklaracijo o nameri napotitve večnacionalnih sil v Ukrajino po koncu konflikta. Predsednik Macron je podprl načrte Kijeva o številčnosti ukrajinske vojske s 800.000 vojaki po koncu spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je po srečanju "koalicije voljnih" v Parizu dejal, da bo za mir v Ukrajini potrebno soglasje Kijeva in držav EU, ki ga podpirajo, za določene kompromise. Merz je tudi predlagal, da bi Nemčija v primeru premirja lahko namestila svoje vojake na ozemlju Nata, ki meji na Ukrajino.

Ameriški podpredsednik J. D. Vance je na februarski varnostni konferenci v Münchnu podal odmeven govor, ki je po mnenju nekdanje avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl predstavljal ključen trenutek v transatlantskih odnosih. Vance je v svojem nastopu poudaril, da glavna nevarnost za Evropo ne prihaja iz zunanjosti, temveč iz njenih lastnih notranjih struktur, pri čemer je izpostavil domnevno cenzuro in odtujenost vladajočih elit od državljanov. Njegove izjave, da so protidemokratični trendi v državah, kot sta Nemčija in Velika Britanija, večja grožnja svobodi kot ruska invazija, so povzročile oster odziv med evropskimi zavezniki. Dogodek je sprožil korenite spremembe v mednarodni diplomaciji, saj je govoru sledila serija diplomatskih premikov, vključno s telefonskim pogovorom med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Ta komunikacija je po besedah Kneisslove odprla pot za pogajanja o rešitvi konflikta v Ukrajini. Hkrati je leto 2025 zaznamovala sprememba ameriške retorike, ki pod vodstvom Trumpove administracije daje prednost neposrednemu dogovarjanju z Rusijo in zmanjševanju vojaške pomoči Ukrajini. Evropski voditelji so se ob tem spopadali z izzivom ohranjanja stabilnosti zavezništva NATO in iskanja novih poti za zagotavljanje varnosti na celini brez brezpogojne podpore Washingtona.

Silvestrska noč v Nemčiji je zahtevala več smrtnih žrtev in številne poškodbe, hkrati pa so policijske sile ponovno poročale o sistematičnih napadih na reševalce in gasilce. Kljub temu da so nekateri predeli države poročali o mirnejšem praznovanju kot prejšnja leta, so številni incidenti in požari povzročili obsežno gmotno škodo in izgubo življenj. Sindikat policije (GdP) je ostro obsodil nasilje, uperjeno proti pripadnikom interventnih služb, ki so bili med opravljanjem dolžnosti tarča pirotehničnih sredstev in fizičnih napadov. Zaradi stopnjevanja nasilja so predstavniki policijskih sindikatov že zahtevali zaostritev kazenske zakonodaje in strožje sankcije za storilce. Incidenti so ponovno odprli razpravo o varnosti javnih uslužbencev med množičnimi prireditvami in morebitnih omejitvah uporabe pirotehnike. Oblasti v večjih mestih, vključno z Berlinom, so v pripravah na praznovanja sicer okrepile prisotnost varnostnih sil, vendar to ni preprečilo vseh tragičnih dogodkov in namernih napadov na ekipe prve pomoči.

Po poročanju svetovnih medijev je ameriška operacija v Venezueli sprožila vrsto odzivov. Trump in njegova administracija so podali izjave o državah, ki jezijo Washington. The New York Times poroča, da je aretacija Madura pokazala Trumpovo željo po prevladi ZDA v Južni Ameriki, njegovi "javni plesi" pa so prepričali del njegovega kroga v potrebo po napadu na Venezuelo.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo, v kateri so bombardirale cilje v Venezueli in zajele predsednika Nicolása Madura. Ameriška administracija je napad uradno utemeljila z bojem proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki, vključno z mrežo CADTM-AYNA, operacijo označujejo za imperialistično agresijo in kršitev mednarodnega prava. Do vojaškega posredovanja je prišlo po dolgotrajnem stopnjevanju napetosti in pomorskem obleganju države. Operacija je sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je v nasprotju s svojimi koalicijskimi partnericami ostro obsodila ameriški napad in zajetje venezuelskega voditelja. Akcija sledi mesecem groženj in povečevanja nagrad za Madurovo aretacijo, kar je privedlo do ene največjih geopolitičnih kriz v Latinski Ameriki v zadnjem desetletju. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko se vrstijo obsodbe o uporabi sile pod pretvezo zakonitosti.

Nemški organi pregona so sprožili uradno preiskavo zaradi suma terorizma in sabotaže, potem ko je v soboto v Berlinu prišlo do namerne povzročitve požara na elektroenergetski infrastrukturi. Zaradi požiga kabelskih instalacij je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel več tisoč gospodinjstev in podjetij v nemški prestolnici. Odgovornost za dejanje je v spletni objavi prevzela skrajno leva skupina, imenovana Vulkangruppe, vendar policija in tožilstvo še vedno preverjata avtentičnost te trditve. Preiskovalci dogodek obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, saj gre za neposreden napad na kritično infrastrukturo države. Nemške oblasti so poudarile, da bodo uporabile vsa razpoložljiva sredstva za identifikacijo storilcev in preprečitev morebitnih nadaljnjih napadov na energetski sistem, medtem ko se v državi krepi razprava o varnosti ključnih objektov.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

V nemški prestolnici je po sobotnem požigu kabelskega mostu brez oskrbe z električno energijo in ogrevanjem ostalo približno 45.000 gospodinjstev ter 2.200 podjetij. Odgovornost za načrtno dejanje je v pismu prevzela levičarska skrajna skupina Vulkangruppe, ki je s tem dejanjem povzročila obsežen izpad v jugozahodnem delu Berlina. Po podatkih upravljavca omrežja Stromnetz Berlin so tehnične ekipe čez noč uspele ponovno priključiti 7.000 odjemalcev, vendar ostaja več deset tisoč domov še vedno v temi. Incident se je zgodil v času nizkih temperatur in sneženja, kar je močno otežilo bivalne razmere v prizadetih okrajih, kot je Lichterfelde. Policija dogodek obravnava kot politično motiviran napad na kritično infrastrukturo. Preiskava se osredotoča na identifikacijo storilcev, ki so zanetili požar na strateško pomembnem mostu čez kanal Teltow, s čimer so prekinili ključne napajalne vode za velik del mesta.

Nemška podjetja, ki delujejo v Rusiji, so se odločila nadaljevati svoje poslovanje na tamkajšnjem trgu, čeprav se spopadajo z izjemnimi pritiski zaradi zahodnih sankcij, uvedenih po ruskem napadu na Ukrajino. Glavni razlogi za njihov vztrajni obstanek v Rusiji so ohranjanje tržnih deležev, dolgoročne naložbe in pričakovanje morebitne normalizacije odnosov v prihodnosti. Čeprav so sankcije močno otežile logistične poti, finančne transakcije in uvoz tehnologije, nemški gospodarstveniki ocenjujejo, da bi bil popoln umik z ruskega trga dolgoročno preveč škodljiv za njihove strateške interese. Nemško-ruski gospodarski odnosi so se znašli pod dodatnim pritiskom po tem, ko je Moskva zaostrila ukrepe proti nemškim subjektom, vključno z razglasitvijo medija Deutsche Welle za nezaželeno organizacijo. Kljub sovražnemu političnemu okolju in sankcijam, ki jih podpirata tako Berlin kot Bruselj, številna podjetja iščejo pravne in operativne načine za preživetje v Rusiji. Takšna odločitev podjetij odstopa od splošnega trenda diplomatske izolacije Rusije, kar kaže na razkorak med politično strategijo in gospodarsko realnostjo nemških korporacij v tujini.

Nekdanji nemški veleposlanik v Združenih državah Amerike in trenutni vršilec dolžnosti predsednika münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger je izjavil, da je Evropa vstopila v novo obdobje, v katerem se ne more več zanašati na zunanje zaveznike. Ischinger je v svoji analizi geopolitičnega položaja poudaril, da so Evropejci ostali sami doma, kar od njih zahteva večjo odgovornost pri samostojni obrambi lastnih vrednot in interesov na svetovnem prizorišču. Diplomat je ob tem izrazil željo, da bi Ukrajina s pomočjo Evrope dosegla mir in ohranila svojo neodvisnost, hkrati pa je pozval k samokritični presoji uporabe evropskih vrednot v praksi. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Evropi razpravlja o novih varnostnih pobudah, vključno z načrti nekaterih držav za napotitev do 15.000 vojakov v Ukrajino za nadzor morebitnega mirovnega sporazuma. Ischinger bo funkcijo predsednika münchenske konference opravljal do prevzema položaja s strani bivšega generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga.

Nemško zvezno tožilstvo je prevzelo preiskavo požara na elektroenergetskem omrežju v Berlinu, ki so ga preiskovalci označili za nameren požig. Zaradi incidenta je več kot 30.000 prebivalcev na jugozahodu Berlina že četrti zaporedni dan ostalo brez oskrbe z električno energijo. Oblasti primer obravnavajo kot sum terorističnega dejanja, saj je bil cilj napada ključna infrastruktura nemške prestolnice. Preiskovalci se trenutno spopadajo z ugotavljanjem identitete storilcev, medtem ko tehnične ekipe na terenu pospešeno odpravljajo posledice škode na omrežju. Zaradi obsega in narave napada so pristojne službe stopnjo nevarnosti ocenile kot visoko, saj gre za neposreden poseg v javno varnost in oskrbo prebivalstva. Izpad električne energije je povzročil precejšnje težave v vsakdanjem življenju in gospodarstvu prizadetega območja.

Nemški zvezni kancler Friedrich Merz je v svojem novoletnem nagovoru izpostavil, da Nemčija ne bo dopustila, da bi postala predmet igre ali žrtev zunanjih okoliščin v politiki velikih sil. Merz je državljane nagovoril z zagotovilom, da je Nemčija varna država, ki je sposobna samostojno reševati lastne izzive in težave, ne da bi bila podrejena diktatu svetovnih velesil. Po njegovih besedah država ni zgolj pasivna opazovalka na mednarodnem prizorišču, temveč aktivna sila, ki ohranja svojo suverenost. Kancler je v govoru, ki so ga prenašali nemški mediji, poudaril samozavestno držo Berlina v času globalnih geopolitičnih trenj. Izpostavil je, da se država ne sme dojemati kot žrtev, temveč kot akter, ki ima usodo v lastnih rokah. Ta retorika odraža prizadevanja nove nemške vlade po močnejši in neodvisnejši vlogi v mednarodni skupnosti, zlasti v odnosu do geopolitičnih pritiskov s strani Združenih držav Amerike, Rusije in Kitajske. Nagovor je bil usmerjen predvsem v krepitev notranje stabilnosti in zaupanja v državno ureditev.

FBI je sporočil, da je preprečil teroristični napad, načrtovan za silvestrovo v Severni Karolini. Osumljenec, 18-letnik, je simpatiziral z Islamsko državo (IS) in načrtoval "operacijo mučeništva".

Evropska komisija je za leto 2025 napovedala znatno povečanje števila izgonov oseb, ki nimajo pravice do bivanja v Evropski uniji. Po besedah evropskega komisarja za notranje zadeve Magnusa Brunnerja se je stopnja izgonov v prvih treh četrtletjih leta 2025 povzpela na 27 odstotkov, kar predstavlja opazen skok v primerjavi z 19 odstotki v letu 2023. To je hkrati najvišja zabeležena stopnja po letu 2019, vendar je komisar poudaril, da trenutni rezultati še vedno niso zadostni za učinkovito obvladovanje migracijskih pritiskov. Strategija Evropske komisije vključuje boj proti nezakonitim migracijam na več ravneh, kar poleg doslednega izvajanja izgonov obsega tudi hitre zavrnitve oseb z majhnimi možnostmi za pridobitev azila ter tesnejše sodelovanje s tretjimi državami. Cilj slednjega je preprečiti, da bi se posamezniki sploh podali na nevarne begunske poti. Brunner je napovedal, da bodo države članice lahko delovale še bolj učinkovito, ko bodo v celoti implementirani zakonski predlogi, ki jih je komisija predstavila v začetku leta 2025. Ti ukrepi vključujejo tudi vzpostavitev centrov za vračanje v državah zunaj meja povezave.

Ukrajinsko ministrstvo za obrambo je v četrtek sporočilo, da je uspešno namestilo dva nova sistema protizračne obrambe Patriot. Opremo je Kijev prejel od Nemčije v okviru predhodno napovedanega paketa vojaške pomoči, ki je bil zasnovan za okrepitev obrambnih zmogljivosti države pred zračnimi napadi. Namestitev teh sistemov predstavlja ključen korak pri zaščiti kritične infrastrukture in civilnega prebivalstva, saj so sistemi Patriot med najnaprednejšimi na svetu za prestrezanje balističnih raket in sovražnih letal. Operativni zagon sistemov sledi večmesečnim pripravam in logističnim prizadevanjem, ki so bila napovedana že sredi leta 2025. S temi dodatnimi enotami Ukrajina znatno povečuje svojo odpornost proti intenzivnim ruskim napadom z droni in raketami, ki so v zadnjem obdobju povzročili precejšnjo škodo na energetskem omrežju in v pristaniških mestih, kot je Odesa. Pomoč Nemčije potrjuje nadaljnjo podporo zahodnih zaveznic ukrajinskim obrambnim prizadevanjem v času trajajočega konflikta.

Nemško obrambno ministrstvo je sprožilo preiskavo proti 19 pripadnikom elitne padobranske enote v Zweibrücknu zaradi sumov desničarskega ekstremizma, neprimernega spolnega vedenja in zlorabe drog. Po uradnih navedbah so v elitnem delu Bundeswehra odkrili primere antisemitskih izpadov in uporabe prepovedanih nacističnih simbolov, vključno s tako imenovanimi nacističnimi zabavami, kjer je bil prisoten Hitlerjev pozdrav. Proti osumljenim vojakom so že sprožili postopke za odpustitev iz vojaške službe. Poleg ideoloških prestopkov ministrstvo obravnava tudi več deset primerov neprimernega spolnega vedenja do vojakinj. Škandal je močno pretresel vodstvo vojske, ki je v odziv na dogajanje že pripravilo poseben akcijski načrt za preprečevanje tovrstnih incidentov v prihodnje. Interna preiskava, ki traja že več mesecev, je razkrila, da je pri skrajno desničarskih in antisemitskih dejanjih sodelovalo okoli trideset vojakov, kar kaže na sistemske težave znotraj enote.

Premier Brandenburga, Dietmar Woidke, je končal koalicijo z BSW, zaradi notranjih sporov v stranki Wagenknecht. To je privedlo do oblikovanja manjšinske vlade. BSW trdi, da je SPD s tem dejanjem storila "volilno prevaro", saj naj bi iskala koalicijo s CDU in nekdanjimi poslanci BSW. Predčasne volitve ali nova koalicija so zdaj možne.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Bela hiša je v soboto zvečer uradno potrdila izvedbo obsežne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriške administracije so priprave na ta neobičajen poseg, ki velja za eno najobsežnejših ameriških vojaških akcij v Latinski Ameriki po letu 1989, trajale več mesecev. Maduro je bil po zajetju odpeljan na neznano lokacijo, kar je sprožilo val mednarodnih odzivov in protestov. Zaradi ameriškega posredovanja in odstranitve venezuelskega voditelja so se v več evropskih mestih, vključno s Hamburgom, zbrali protestniki, ki nasprotujejo ravnanju administracije predsednika Donalda Trumpa. Na ulicah Hamburga se je kljub sneženju zbralo približno 300 ljudi, ki so obsodili »ugrabitev« Madura in vojaško agresijo na suvereno državo. Čeprav podrobnosti samega napada še prihajajo v javnost, je jasno, da dogodek korenito spreminja geopolitično sliko regije in stopnjuje napetosti med Washingtonom in zavezniki venezuelskega režima.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice je v začetku tedna prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij. Po navedbah preiskovalnih organov je bil vzrok za incident nameren napad na energetsko infrastrukturo, za katerega je odgovornost prevzela levičarska ekstremistična skupina Vulkangruppe. Prekinitev oskrbe je zajela soseske Wannsee, Nikolassee, Schlachtensee in Steglitz-Zehlendorf, kjer so se prebivalci in gospodarski subjekti spopadali z zaustavitvijo osnovnih storitev. Nemške varnostne službe preiskujejo dogodek kot dejanje ekoterorizma in sabotaže. Skupina Vulkangruppe, ki je v preteklosti že prevzela odgovornost za podobne napade na kritično infrastrukturo, trdi, da so njihova dejanja usmerjena proti kapitalističnemu izkoriščanju okolja. Čeprav so oblasti hitro začele s sanacijo omrežja, je dogodek sprožil val kritik glede ranljivosti nemškega elektroenergetskega sistema in učinkovitosti preventivnih varnostnih ukrepov v prestolnici.

Rusija je z raketnim sistemom srednjega dosega 'Orešnik' izvedla obsežen napad na Ukrajino kot odgovor na poskus napada na Putinovo rezidenco. Ciljali so objekte za proizvodnjo brezpilotnih letal in energetsko infrastrukturo, ki jih napaja. V noči na 9. januar so izstrelili 242 brezpilotnih letal in 36 raket, vključno z balističnimi raketami, na Kijev in Lvov. Ruska vojska naj ne bi izbirala ciljev, ki ne bi učinkovito zmanjšali bojne sposobnosti ukrajinskih sil. Dmitrij Medvedjev je napad primerjal z 'injiciranjem haloperidola'. Ruske sile so med 3. in 9. januarjem izvedle en množičen in štiri skupinske napade na ukrajinske cilje, pri čemer so uničile obrambno industrijo in energetsko infrastrukturo.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Združene države Amerike so na šestih letalskih bazah v Evropi namestile približno 100 posodobljenih taktičnih jedrskih letalskih bomb tipa B61-12. Po podatkih Biltena jedrskih znanstvenikov in Federacije ameriških znanstvenikov gre za nadgradnjo obstoječega arzenala, ki naj bi povečala natančnost in zanesljivost ameriških odvračalnih sredstev na evropski celini. Namestitev teh bomb predstavlja ključni del modernizacije ameriškega jedrskega arzenala v okviru zveze NATO. Poročila navajajo, da so te modernizirane različice bombe B61 že prisotne v evropskih državah, kjer so bile predhodno stacionirane starejše različice istega orožja. Čeprav uradne potrditve s strani ameriškega obrambnega ministrstva ali zavezništva NATO pogosto ostajajo skope, strokovnjaki ocenjujejo, da ta poteza odraža odziv na spremenjene varnostne razmere v regiji. Modernizacija orožja vključuje izboljšane sisteme vodenja, kar omogoča večjo natančnost pri uporabi na bojišču.

Levičarska ekstremistična anarhistična skupina Vulkangruppe je prevzela odgovornost za nameren požig v Berlinu, ki je povzročil obsežen izpad električne energije v jugozahodnem delu nemške prestolnice. Po poročanju nemškega časnika Tagesspiegel so člani skupine dejali, da je bil njihov napad usmerjen proti energetski infrastrukturi. Incident je povzročil prekinitev oskrbe z elektriko za več deset tisoč gospodinjstev in podjetij, kar je sprožilo obsežno preiskavo nemških varnostnih organov. Nemška policija incident obravnava kot politično motivirano dejanje. Skupina Vulkangruppe je že v preteklosti izvajala podobne sabotaže, s katerimi so skušali opozoriti na okoljska vprašanja in nasprotovanje kapitalističnemu sistemu. Oblasti trenutno preverjajo avtentičnost njihovega priznanja, medtem ko so tehnične ekipe delale na vzpostavitvi omrežja. Napad je ponovno odprl vprašanje o ranljivosti kritične infrastrukture v velikih evropskih mestih pred napadi domačih ekstremističnih skupin.

Ameriški visoki uradniki, vključno z zunanjim ministrom Marcom Rubiom in posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, so se v sredo, 31. decembra 2025, v spremstvu Jareda Kushnerja sestali s ključnimi zavezniki glede prihodnosti mirovnega procesa v Ukrajini. Pogovorov so se udeležili ukrajinski minister za obrambo Rustem Umerov ter svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bil določiti konkretne korake za ustavitev sovražnosti in vzpostavitev trajnih varnostnih jamstev, ki bi preprečila morebitne ponovne konflikte v regiji. Posebni odposlanec Witkoff je poudaril, da so se sogovorniki osredotočili na praktične načine za izvajanje mirovnega načrta novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Razprave so vključevale oblikovanje učinkovitih mehanizmov za preprečevanje spopadov na terenu. Ukrajinska stran je prek ministra Umerova potrdila, da se bodo stiki nadaljevali takoj po novem letu, ko pričakujejo sprejetje prvih oprijemljivih odločitev. Srečanje predstavlja pomemben korak pri usklajevanju stališč med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede končne oblike mirovnega sporazuma z Rusijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem, ki so povezani z ruskim vojaško-industrijskim sektorjem. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina in izjavil, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom z dronom, kot trdi Kremelj. Trump se je srečal tudi z Zelenskim, nakar so se pojavile ruske obtožbe.

Britanski in francoski strokovnjaki v sodelovanju z uradniki Evropske unije pospešeno pripravljajo načrt za zagotavljanje varnostnih jamstev Ukrajini po morebitni prekinitvi ognja z Rusijo. Osrednji del strategije predvideva namestitev mednarodnega mirovnega kontingenta, ki bi štel od 10.000 do 15.000 vojakov. Te enote bi bile zadolžene za nadzor spoštovanja dogovorjenega premirja in preprečevanje novih sovražnosti na demarkacijski črti. Diplomatska prizadevanja so se dodatno okrepila z obiskom ameriškega posebnega odposlanca Steva Witkoffa, ki se je v sredo sestal z ukrajinskim glavnim pogajalcem Rustemom Umerovim. Na srečanju so sodelovali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil uskladitev prihodnjih korakov za končanje vojne in določitev pogojev, pod katerimi bi bile evropske države pripravljene na teren poslati svoje vojaške sile. Načrti za mirovno operacijo prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za sklenitev miru. Čeprav so se nekatere države, zlasti Nemčija, v preteklosti upirale neposredni vojaški prisotnosti, trenutni predlogi kažejo na premik k aktivnejši vlogi evropskih zaveznic pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji.

Več kot 50.000 gospodinjstev v jugozahodnem delu Berlina je v noči na soboto ostalo brez oskrbe z električno energijo zaradi obsežnega požara na ključni elektroenergetski infrastrukturi. Nemška policija in specializirane enote so nemudoma sprožile preiskavo dogodka, saj obstaja utemeljen sum, da je bil požar podtaknjen. Incident je povzročil precejšen kaos v nemški prestolnici, saj je izpad energije ohromil vsakdanje življenje in delovanje institucij. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na zbiranje dokazov na kraju požara, da bi ugotovili natančen vzrok in morebitne storilce. Čeprav odgovornosti za dejanje še ni prevzela nobena skupina, oblasti sum sabotaže obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti. Tehnične ekipe so se ves čas trudile vzpostaviti ponovno oskrbo, medtem ko je policija okrepila nadzor nad drugimi kritičnimi infrastrukturnimi vozlišči v mestu. Dogodek poudarja ranljivost sodobnih energetskih omrežij v urbanih središčih.

Rezultati javnomnenjskih raziskav v Nemčiji kažejo, da prebivalstvo že skoraj štiri leta živi v nenehnem strahu pred neposrednim oboroženim spopadom z Rusko federacijo. Kot poroča nemški časnik Die Zeit, ki se sklicuje na podatke rednih anket, se je občutek negotovosti med državljani močno ukoreninil in vpliva na splošno družbeno klimo v državi. Strah pred vojno je postal stalnica v nemški javni zavesti, kar odraža pesimizem glede prihodnjih varnostnih razmer v Evropi. Analize kažejo, da so nemški državljani izgubili upanje na hitro stabilizacijo razmer, saj geopolitične napetosti ne popuščajo. Poročanje medijev poudarja, da strah ni le kratkotrajna reakcija na posamezne dogodke, temveč dolgotrajno stanje, ki ga niso omilili niti diplomatski napori niti trenutne varnostne politike. Takšno razpoloženje javnosti predstavlja pomemben izziv za nemško politično vodstvo pri oblikovanju nadaljnje strategije do Moskve in obrambne politike države.

Nemško gospodarstvo se spopada z izrazitim ohlajanjem, kar je neposredno vplivalo na trg dela in povzročilo zgodovinski upad možnosti za zaposlitev brezposelnih oseb. Andrea Nahles, predsednica uprave Zvezne agencije za delo (BA), je opozorila, da je verjetnost, da bi brezposelna oseba našla novo delovno mesto, padla na najnižjo raven v zgodovini meritev. Kazalnik, ki običajno znaša okoli sedem točk, se je znižal na 5,7, kar potrjuje resnost razmer v največjem evropskem gospodarstvu. Razmere na trgu dela so že več mesecev stagnirale, kar Nahlesova opisuje kot popolno pomanjkanje zagona. Trenutna kriza je posledica širših gospodarskih težav v državi, ki se odražajo v manjši pripravljenosti podjetij na zaposlovanje novih kadrov. Kljub visokemu številu iskalcev zaposlitve trg ostaja nefleksibilen, kar še dodatno otežuje položaj tistim, ki prvič vstopajo na trg dela ali si prizadevajo za ponovno vključitev v delovni proces. Ta negativen trend se nadgrajuje na pretekle težave z učinkovitostjo posredovanja dela in strukturnimi neskladji na trgu.

Nemški bančni sektor se ob koncu leta 2025 spopada z naraščajočo krizo, ki jo povzroča rekordno število stečajev v gospodarstvu. Po dostopnih podatkih je v preteklem letu insolventnost razglasilo približno 24.000 podjetij, kar predstavlja najvišjo raven po letu 2003. Ta negativni trend se neposredno odraža v bilancah hranilnic in zadružnih bank, ki v veliki meri financirajo nemški srednji razred (Mittelstand). Skupna vrednost neplačanih posojil je v zadnjem letu dosegla približno 57 milijard evrov, kar sledi že tako visokim izgubam iz leta poprej. Strokovnjaki kot glavne vzroke za gospodarsko oslabelost navajajo kombinacijo pretirane regulacije, deindustrializacije zaradi podnebnih politik in energetsko krizo. Ti dejavniki so povzročili zmanjšanje zasebnega povpraševanja in zmanjšali privlačnost Nemčije za industrijsko proizvodnjo. Ker nemški Mittelstand približno 40 odstotkov svojih potreb financira prek hranilnic in 25 odstotkov prek zadružnih bank, so prav te finančne ustanove najbolj izpostavljene tveganjem zaradi neizpolnjevanja obveznosti dobaviteljev in podjetij v težavah. Razmere kažejo na globoko strukturno krizo nemškega gospodarskega modela, ki se zdaj seli v jedro finančnega sistema.

Neznani storilci so v Templinu v nemški zvezni deželi Brandenburg izvedli požigalski napad na zasebno posest Andreasa Büttnerja, deželnega pooblaščenca za boj proti antisemitizmu. Napadalci so na njegovem zemljišču podtaknili ogenj v lopi, na vhodna vrata pa so narisali rdeč trikotnik, ki velja za simbol palestinskega gibanja Hamas. V času incidenta je bila v hiši tudi Büttnerjeva družina, vendar po razpoložljivih podatkih nihče ni bil poškodovan. Preiskavo primera je zaradi politične narave dejanja in suma kaznivega dejanja z antisemitskim ozadjem nemudoma prevzela služba za varstvo ustave. Gre za stopnjevanje napetosti in sovražnih dejanj, uperjenih proti uradnikom, ki se ukvarjajo z vprašanji judovske skupnosti v Nemčiji. Policija trenutno še išče storilce, varnostni ukrepi okoli Büttnerja in njegove družine pa so bili po dogodku poostreni. Oblasti so napad ostro obsodile kot nezaslišan poskus ustrahovanja državnih institucij.

Število stečajev podjetij v Nemčiji je leta 2025 doseglo najvišjo raven v zadnjih dveh desetletjih, celo preseglo število v času finančne krize leta 2009. Strokovnjaki ne pričakujejo izboljšanja razmer niti v letu 2026, kriza pa naj bi presegla zgolj konjunkturno šibkost in postala vprašanje preživetja za mnoga podjetja.

Nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer so se v skupnem prizadevanju zavzeli za stabilen in demokratičen prehod oblasti v Venezueli. Poziv sledi nedavnemu ameriškemu vojaškemu posegu, v katerem so sile Združenih držav Amerike strmoglavile in prijele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Zahodni voditelji so poudarili, da v južnoameriški državi ne sme priti do politične nestabilnosti, ter izrazili pričakovanje, da bo vodenje države prevzela demokratično izvoljena vlada. Kljub mednarodnim pritiskom venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez še naprej podpira strmoglavljenega voditelja, kar kaže na globok notranji razkol v državi. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj po odstranitvi Madura obstaja resna nevarnost nastanka politične praznine. O vojaškem napadu Združenih držav Amerike in prihodnosti Venezuele bo v ponedeljek na izredni seji razpravljal Varnostni svet Združenih narodov.

V petih nemških zveznih deželah, kjer bodo naslednje leto potekale volitve, se stranke pripravljajo na volilni boj. Trenutne javnomnenjske raziskave nakazujejo morebitne zmagovalce in poražence.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Zaradi požiga na električnem omrežju v Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije za več deset tisoč gospodinjstev, je preiskavo prevzelo Zvezno tožilstvo. Oblasti sumijo, da je šlo za levičarski ekstremistični napad, zaradi česar preiskujejo tudi sum članstva v teroristični organizaciji. Razmere v jugozahodnem Berlinu se zaostrujejo zaradi nizkih temperatur in sneženja, kar dodatno otežuje življenje prebivalcev brez elektrike. To je najdaljši izpad električne energije v Berlinu po drugi svetovni vojni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.