Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Ruski veleposlanik v Beogradu, Aleksandar Bocan-Harčenko, je ponovil, da bi bila morebitna nacionalizacija Naftne industrije Srbije (NIS), ki je zaradi ruskega večinskega lastništva od oktobra pod sankcijami ZDA, v nasprotju z medvladnim sporazumom med Rusijo in Srbijo o energetskem sodelovanju iz leta 2008.

Naftna industrija Srbije (NIS) je sporočila, da jim je ameriško Ministrstvo za finance podaljšalo licenco, kar jim omogoča nadaljnje operativne aktivnosti, vključno s ponovnim zagonom rafinerije v Pančevu in uvozom surove nafte do 23. januarja 2026. Ta licenca omogoča opravljanje transakcij, ki sicer ne bi bile možne zaradi sankcij.

Finske oblasti so v sredo zadržale tovorno ladjo Fitburg, ki je plula pod zastavo Antigve in Barbude, zaradi suma vpletenosti v poškodovanje podmorskega telekomunikačního kabla med Helsinki in Tallinnom. Finska carinska uprava je v četrtek potrdila, da je ladja, ki je bila na poti iz Rusije v Izrael, prevažala rusko jeklo, za katero veljajo sankcije Evropske unije. Preiskovalci trenutno preverjajo povezavo med gibanjem plovila in poškodbo na infrastrukturi, ki povezuje Finsko in Estonijo. Na krovu ladje je bilo 14 članov posadke, ki so jih prav tako pridržali v okviru preiskave incidenta. Incident zbuja dodatne skrbi glede varnosti kritične infrastrukture v Baltskem morju, kjer so bili v zadnjem obdobju zabeleženi številni primeri poškodb podmorskih instalacij, kar je privedlo do povečane stopnje pripravljenosti vseh obmorskih držav članic Evropske unije in Nata.

Madžarski naftni gigant MOL se z Rusko federacijo pogaja o prevzemu Naftne industrije Srbije (NIS) in premoženja družbe Lukoil v Srbiji ter širši regiji. Profesor Slobodan Aćimović z beograjske ekonomske fakultete je ocenil, da bi bila takšna akvizicija koristna za vse vpletene strani, vključno s Srbijo, Rusijo in ZDA. MOL bi z nakupom pridobil pomembne predelovalne zmogljivosti in okrepil svoj regionalni vpliv na trgu energentov. Prve uradne informacije o morebitni sklenitvi posla oziroma podpisu memoranduma o soglasju so pričakovane v prvi polovici prihodnjega leta. Ta poteza prihaja v času povečanih pritiskov Evropske unije na države kandidatke za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije, kar bi MOL-ov prevzem lahko olajšal s prenosom lastništva na podjetje iz države članice EU. Pogajanja odražajo širšo strategijo energetskega prestrukturiranja na Balkanu, kjer se Srbija spopada z izzivi prihodnje oskrbe s plinom in nafto zaradi napovedanih omejitev tranzita ruskih energentov skozi EU.

Ameriška vlada je Naftni industriji Srbije (NIS) podaljšala operativno licenco za nemoteno delovanje do 23. januarja, s čimer je podjetju omogočila dodatnih 84 dni delovanja po uvedbi ameriških sankcij. Po neuradnih informacijah, ki jih povzema Radio-televizija Srbije (RTS), so ZDA odločitev sprejele v luči tekočih pogajanj o lastniški spremembi v srbskem naftnem podjetju. Trenutno naj bi potekali intenzivni pogovori med ruskim energetskim gigantom Gazprom, ki je večinski lastnik NIS, in madžarsko energetsko skupino MOL. Cilj omenjenih pogajanj je prodaja ruskega večinskega deleža madžarski družbi, s čimer bi se NIS izognil posledicam ameriških sankcij, uvedenih zaradi ruskih lastniških povezav. Če bi bila kupoprodaja uspešno zaključena do postavljenega roka, bi to podjetju omogočilo dolgoročno stabilnost in nemoteno poslovanje na mednarodnih trgih. Ameriška stran naj bi s tem podaljšanjem licence omogočila dovolj časa za izvedbo lastniškega umika ruskih subjektov iz strateško pomembnega srbskega energetskega podjetja.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je v javnem nastopu poudaril, da bi morebitno zagotavljanje finančne pomoči Ukrajini v višini 800 milijard evrov resno škodovalo evropskim narodom. Po Orbanovih besedah Evropa, ki se trenutno spopada z gospodarsko recesijo, ne more prevzeti takšnega finančnega bremena, ne da bi pri tem ogrozila lastno stabilnost in blaginjo svojih državljanov. Orban je izrazil prepričanje, da bodo prebivalci držav članic Evropske unije začeli aktivno nasprotovati takšni politiki, če bodo evropski voditelji vztrajali pri izpolnjevanju finančnih zahtev Kijeva. Madžarski premier je opozoril na morebitne nepopravljive napake v evropski politiki do Ukrajine in dodal, da bi takšna sredstva le še poglobila krizo znotraj same Unije. Njegove izjave sledijo napovedim ukrajinskih oblasti, ki so v začetku januarja izpostavile potrebo po obsežni finančni injekciji za obnovo države in nadaljevanje obrambe. Orban ostaja eden najglasnejših kritikov neomejene finančne in vojaške podpore Ukrajini znotraj evropskega bloka, pri čemer se zavzema za prednostno reševanje notranjih gospodarskih vprašanj Evropske unije.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je o energetski varnosti pogovarjal tudi z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Vučić se je Orbanu zahvalil za podporo Srbiji pri zagotavljanju energetske varnosti.

V Estoniji so se razvneli spori glede poslovnih povezav Arva Hallika, soproga voditeljice evropske diplomacije Kaie Kallas in nekdanje premierke države, z Rusijo. Tema je prišla na dan med parlamentarnimi zaslišanji v Riigikogu, posvečenih oblikovanju preiskovalne komisije o ruskem vplivu. Pobuda za ustanovitev komisije je sprožila razprave o tem, ali naj njene preiskave zajemajo tudi dejavnosti soproga estonske diplomatke.

Finske oblasti so v svojem izključnem gospodarskem območju zasegle plovilo, ki je plulo iz Rusije in je osumljeno namerne poškodbe podmorskih telekomunikacijskih kablov. Preiskava se je začela po odkritju novih poškodb na infrastrukturi v Baltskem morju, kar je sprožilo preplah po celotni Evropi. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in sumov o hibridnem delovanju na kritično infrastrukturo pod gladino morja. Evropske države so zaradi niza sumljivih napadov na podvodne kable in cevovode v stanju visoke pripravljenosti. Finski preiskovalci trenutno preverjajo vpletenost posadke zasežene ladje in morebitne povezave z drugimi nedavnimi incidenti v regiji. Oblasti poudarjajo, da gre za resno grožnjo varnosti komunikacijskih poti, ki povezujejo celino. Preiskava poteka v sodelovanju z mednarodnimi partnerji, ki spremljajo premike sumljivih plovil v Severnem in Baltskem morju.

Ruska podmornica "Jasen" je po poročanju novinarja Brenta Eastwooda v članku za 19FortyFive postala "neprijetno presenečenje" za Združene države Amerike.

Rusija za obhod sankcij pri prevozu nafte v Baltskem morju uporablja t.i. "shadow fleet" oziroma "zombi tankerje", ki dobijo novo identiteto. Stare tankerje ponovno registrirajo na Kitajskem in jih pošiljajo v Evropo kot novogradnje. V tem poslu naj bi imela pomembno vlogo tudi ena od afriških držav.

Predsednik sanktpeterburške borze Igor Artemjev je v izjavi za javnost opozoril, da je Rusija zaradi nepreglednih metodologij mednarodnih agencij pri določanju cen nafte in naftnih derivatov izgubila več bilijonov dolarjev. Artemjev trdi, da so mednarodne agencije cene določale na podlagi anketiranja trgovcev, kar je po njegovem mnenju omogočalo manipulacije na svetovnih trgih. Poudaril je, da se je ta trend podcenjevanja ruskih energentov začel že v obdobju Sovjetske zveze in se nadaljuje v sedanjost. Analitiki opozarjajo, da so k znižanju cen ruske surove nafte tipa Urals dodatno prispevale ameriške sankcije. Cena te nafte je ob koncu leta padla na približno 34 dolarjev za sod, kar predstavlja znaten odklon od svetovnih borznih cen. Ruska stran si sedaj prizadeva za vzpostavitev lastnih mehanizmov za izračun borznih kotacij, s čimer bi zmanjšali odvisnost od zahodnih finančnih institucij in agencij, ki po mnenju Moskve delujejo netransparentno.

V napadu na tržnico v vasi Kasuwan-Daji v zvezni državi Niger v osrednji Nigeriji je bilo ubitih več kot 30 ljudi, več deset pa jih je bilo ugrabljenih. Policija je potrdila, da so napad izvedli osumljeni teroristi.

Kitajska vojska je nenadoma napovedala vojaško vajo okoli Tajvana z imenom "Justice Mission-2025", ki bo vključevala tudi streljanje z bojevim strelivom. Vojaška vaja je usmerjena proti ZDA, Japonski in Tajvanu. Kitajska državna uprava za Tajvan je izjavila, da je namen vojaške vaje ustaviti tajvanske separatiste in zunanje sile. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo vaja vplivala na mednarodne lete in trgovske ladje v okolici Tajvana. V času vaje je bilo zaznanih 14 kitajskih vojnih ladij v bližini Tajvana.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevne nestrokovnosti in visokih stroškov prenove stavb centralne banke. Trump, ki je Powella označil za »popolnega bedaka«, trdi, da so stroški prenove v višini 4,1 milijarde dolarjev previsoki, čeprav je Powell navedbe o luksuznih prenovah že junija zavrnil in pojasnil, da gre za nujno sanacijo strukturnih težav in azbesta. Spor predstavlja nadaljevanje Trumpovih prizadevanj za zmanjšanje neodvisnosti osrednje monetarne institucije, kar je razvidno že iz njegovih preteklih poskusov odstavitve guvernerjev Feda v letu 2025. Na zunanjepolitičnem področju so v javnost prišle podrobnosti o sporu med Trumpom in njegovim posebnim odposlancem za Ukrajino Keithom Kellogom. Trump naj bi Kelloga označil za »idiota«, ker je ta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za pogumnega voditelja in njegov boj primerjal z usodo Abrahama Lincolna. Kellog, ki naj bi administracijo zapustil januarja 2026, je nasprotoval Trumpovemu prepričanju o neustrašnosti Rusije. Hkrati ekonomske analize kažejo na upadanje ameriške gospodarske premoči, saj je indeks MSCI USA v letu 2025 zaostal za svetovnim povprečjem, kar spodkopava predsednikove trditve o »najbolj vročem« gospodarstvu na svetu.

Cena zlata je na svetovnih trgih presegla rekordnih 4.350 dolarjev za unčo, k čemur so prispevala pričakovanja o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) in naraščajoče geopolitične napetosti. Vlagatelji so se k plemeniti kovini zatekli kot k varnemu zatočišču, medtem ko se ameriško gospodarstvo sooča z mešanimi signali. Čeprav je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju leta 2025 robustna, podatki o proizvodnji v decembru kažejo na znatno upočasnitev, saj je indeks proizvodnih menedžerjev (PMI) padel na najnižjo raven v zadnjih mesecih. Krčenje novih naročil in pritiski zaradi visokih carin povzročajo pesimizem glede gospodarskih obetov za leto 2026. Administracija predsednika Donalda Trumpa se ob koncu prvega leta mandata sooča z izzivi, ki vključujejo visoko inflacijo in rekordno rast javnega dolga. Podatki platforme Truflation sicer nakazujejo na hitro upočasnjevanje inflacije pod dva odstotka, kar krepi upe na agresivnejše reze obrestnih mer v prihodnjem letu. Kljub temu trgovinske politike, zlasti visoke carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, povzročajo negotovost na trgih in vplivajo na slabljenje ameriškega dolarja v primerjavi s švicarskim frankom. Ameriški javni dolg je medtem dosegel zgodovinskih 38,5 bilijona dolarjev, kar v kombinaciji s političnimi pritiski na neodvisnost centralne banke vnaša dodatno nestabilnost v globalne finančne tokove.

V Zabajkalskem okraju je bilo 13 nepremičninskih posrednikov podjetja "Zabajkalska hipotekarna družba" obtoženih goljufije pri prejemu izplačil materinskega kapitala v posebno velikem obsegu. Oškodovali so zvezni proračun za 84 milijonov rubljev, zato je bilo njihovo premoženje v skupni vrednosti 22 milijonov rubljev zaseženo. Skupina je med letoma 2022 in 2023 sklepala fiktivne posojilne pogodbe s prebivalci okraja in si prisvojila sredstva s prenapihovanjem vrednosti zemljišč.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši izpostavil, da morata Moskva in Washington razrešiti vsa odprta vprašanja v medsebojnih odnosih. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da nedavne operacije v Venezueli niso vplivale na odnose z Rusijo, saj o tej temi s predsednikom Vladimirjem Putinom sploh nista razpravljala. Po njegovih besedah vprašanje Venezuele ni bilo del njunih zadnjih pogovorov, kar nakazuje na osredotočenost na druge geopolitične prioritete. Hkrati je predsednik ZDA zagotovil, da Washington ne pričakuje težav v odnosih s Kitajsko zaradi ameriškega pritiska na Caracas. Trump je pojasnil, da se bodo dobave nafte iz Venezuele v Kitajsko nadaljevale nemoteno, kar po njegovem mnenju stabilizira ekonomske odnose med velesilama. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko se ameriška administracija trudi uskladiti svoje zunanjepolitične cilje z interesi ključnih svetovnih akterjev, vključno z Rusijo in Kitajsko.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo rafinerija nafte v Pančevu ponovno začela obratovati med 17. in 18. januarjem. Po njegovih besedah pričakujejo prihod prvih 85.000 ton surove nafte najpozneje do 15. januarja, medtem ko naj bi se proizvodnja naftnih derivatov začela okoli 25. ali 26. januarja. Ponovni zagon rafinerije je tesno povezan z dogovorom o usodi podjetja NIS, o čemer je Vučić že poročal v začetku leta. Predsednik je ob tem pozval rusko in madžarsko stran, naj čim prej dosežeta dogovor glede kupoprodajne pogodbe za Naftno industrijo Srbije (NIS). Dogovor med ruskimi lastniki in madžarskimi partnerji je ključen za stabilizacijo poslovanja in zagotavljanje dolgoročne energetske varnosti države. Vučić je poudaril, da je hitra sklenitev pogajanj v interesu srbskega trga, saj bo le tako mogoče zagotoviti nemoteno oskrbo z gorivom v prihodnjih mesecih.

Sodišče je odločilo, da se nepremičnine in drugo premoženje sorodnikov nekdanjega namestnika vodje Rosproirodnadzorja (ruske službe za nadzor naravnih virov) Olega Dolmatova zasežejo v korist države. Zamostvorecki okrožno sodišče v Moskvi je ugodilo tožbi tožilstva in Rosimuščestva ter v državni proračun preneslo nepremičnine in drugo premoženje, ki je bilo v lasti Dolmatovih sorodnikov. Med zaseženimi sredstvi so trietažna vila v Sočiju z bazenom, dača v SNT "Sutuginskoje" blizu Sočija in več zemljišč, ki so bila registrirana na Dolmatovo bivšo ženo in mater.

Finske oblasti so v skupni operaciji v Finskem zalivu prevzele nadzor nad tovorno ladjo Fitburg, ki jo sumijo povzročitve škode na podvodnem komunikacijskem kablu med Helsinki in Talinom. Ladja, ki pluje pod zastavo Svetega Vincenta in Grenadin, je z vlečenjem sidra po morskem dnu poškodovala ključno infrastrukturo, zaradi česar so ji mejni organi ukazali preusmeritev v finske ozemeljske vode. Po poročanju finske policije so na krovu člani posadke iz Rusije, Gruzije, Kazahstana in Azerbajdžana, ladja pa je bila na poti iz Sankt Peterburga v izraelsko pristanišče Haifa. Finska policija je že sprožila uradno preiskavo zaradi suma motenja telekomunikacij ter povzročitve sabotaže in poskusa sabotaže v oteženih okoliščinah. Estonski premier Kristen Michal je pojasnil, da ladja po prvih podatkih ne pripada tako imenovanemu ruskemu senčnemu ladjevju, estonska ministrica za digitalizacijo Liisa-Ly Pakosta pa je zagotovila, da incident ne bo vplival na delovanje komunikacij, saj so povezave podvojene preko drugih podvodnih in kopenskih vodov. Finski predsednik Alexander Stubb je ob dogodku poudaril, da je država pripravljena na tovrstne varnostne izzive, medtem ko so države ob Baltskem morju zaradi pogostih incidentov na infrastrukturi od začetka ruske invazije na Ukrajino v stanju visoke pripravljenosti.

Svetovne cene nafte so se v letu 2025 znižale za več kot 10 odstotkov, pri čemer je nafta tipa brent zabeležila najdaljše obdobje zaporednih letnih izgub v zgodovini. Terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent so se znižale za približno 18 odstotkov, kar predstavlja največji letni padec po letu 2018. Cena za marčevske pogodbe se je ustalila pri 61,27 dolarja za sod, medtem ko je ameriška lahka nafta WTI upadla za 15 odstotkov na 57,90 dolarja za sod. Glavni razlogi za negativen trend so prevelika ponudba na trgu, povečana proizvodnja skupine OPEC+, trgovinske carine ter geopolitične napetosti. Kljub burnemu dogajanju, ki so ga zaznamovale zaostrene sankcije proti Rusiji, Iranu in Venezueli ter vojna v Ukrajini, je ponudba presegla povpraševanje. Na začetku leta 2025 so cene sicer začasno zrasle zaradi ukrepov administracije Joeja Bidna, ki so motili dobavo v Kitajsko in Indijo, ter napadov ukrajinskih dronov na rusko energetsko infrastrukturo. Dodatno negotovost so povzročili dvanajstdnevni konflikt med Iranom in Izraelom v juniju, ki je ogrozil plovbo skozi Hormuško ožino, ter spori znotraj kartela OPEC med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Ob koncu leta je k pritisku na cene prispeval še ukaz ameriškega predsednika Donalda Trumpa o blokadi določenega izvoza nafte.

Cene zlata in srebra so na začetku leta 2026 nadaljevale strmo rast, medtem ko se je indijska rupija spopadala z dodatnim slabljenjem vrednosti. Zlato je preseglo mejo 4.350 dolarjev za unčo, kar je posledica pričakovanj o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer ameriške centralne banke (Fed) in povečanih geopolitičnih napetosti, vključno z novimi obtožbami o napadih z droni med Rusijo in Ukrajino. Srebro je v letu 2025 zabeležilo kar 150-odstotno rast, kar je najboljši rezultat po letu 1979, medtem ko je zlato v istem obdobju pridobilo 64 odstotkov vrednosti. Indijska rupija je prvo trgovalno sejo v letu 2026 odprla pri vrednosti 89,9525 za ameriški dolar, kar predstavlja padec glede na zadnje zaprtje trgov v letu 2025. Indijska valuta je v preteklem letu izgubila 4,72 odstotka vrednosti, predvsem zaradi velikega povpraševanja podjetij po dolarjih ob nizki likvidnosti trga med prazniki. Analitiki banke ING v svojem poročilu za leto 2026 napovedujejo, da bodo cene plemenitih kovin še naprej rasle zaradi nakupov centralnih bank, širitve naložb v ETF sklade in tveganj, ki jih prinaša trgovinska vojna pod vodstvom Donalda Trumpa. Vlagatelji zdaj nestrpno pričakujejo poročilo o zaposlovanju v ZDA, ki bo ključno za prihodnje odločitve Feda o denarni politiki.

Ameriški predsednik Donald Trump se je znašel v središču javnih polemik zaradi poročil o njegovem podcenjujočem odnosu do ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in neutemeljenih trditev o uspešnosti ameriškega gospodarstva. Po poročanju New York Timesa je Trump svojega posebnega odposlanca za Ukrajino, Keitha Kellogga, označil za »idiota«, ker je slednji javno podprl Zelenskega in njegovo vodenje države v času ruske agresije primerjal z zgodovinskim bojem Abrahama Lincolna. Kellogg naj bi Trumpu v Ovalni pisarni neposredno nasprotoval glede moči Rusije, ob tem pa je že napovedal svoj odhod iz administracije v začetku leta 2026. Na gospodarskem področju Trump še naprej vztraja pri trditvah, da so njegove carinske politike v ZDA privabile rekordne investicije, ki naj bi presegale kitajske za več tisoč milijard dolarjev, čeprav za te navedbe ni predložil dokazov. Kritiki in ekonomski analitiki, med njimi tudi Nobelov nagrajenec Paul Krugman, opozarjajo na neskladje med predsednikovo retoriko in dejanskimi podatki. Indeks MSCI USA je v letu 2025 zabeležil 16,3-odstotno rast, kar je sicer nadpovprečno, vendar analitiki poudarjajo, da trg ni dosegel tiste stopnje »najbolj vročega gospodarstva na svetu«, ki jo oglašuje Trump. Poleg tega se predsednik sooča z očitki, da si neupravičeno lasti zasluge za nizko brezposelnost, ki je bila rekordna že v času mandata Joeja Bidna.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je napovedala poostritev nadzora nad tankerji, ki naj bi prevažali rusko nafto, kot neposreden odziv na nedavno poškodbo podvodnega komunikacijskega kabla med Finsko in Estonijo. Kallas je Moskvo obtožila vpletenosti v napade na kritično infrastrukturo in poudarila, da bo unija povečala naložbe v nove kabelske povezave, izboljšala spremljanje podmorja ter okrepila pripravljenost na popravila. Ukrepi so usmerjeni predvsem proti tako imenovani ruski floti v senci, ki se izogiba mednarodnim sankcijam. Predsednik Evropskega sveta António Costa je potrdil, da evropske institucije pozorno spremljajo razvoj dogodkov v Finskem zalivu. Po navedbah finskih in estonskih oblasti je prišlo do poškodbe podatkovne povezave med Helsinki in Talinom, zaradi česar so finske oblasti že pridržale tovorno ladjo Fitburg z ruskimi državljani v posadki. Rusko veleposlaništvo v Helsinkih je v zvezi z incidentom že zaprosilo za dodatne informacije in napovedalo konzularno pomoč svojim državljanom, medtem ko Bruselj vztraja pri zaščiti evropske strateške infrastrukture pred hibridnimi grožnjami.

Tožilstvo v Münchnu je zaključilo preiskavo proti ruskemu milijarderju uzbeškega rodu Ališerju Usmanovu, ki je bil osumljen pranja denarja in kršenja nemške zakonodaje o zunanji trgovini v povezavi s sankcijami Evropske unije. Postopek se je končal, potem ko je Usmanov privolil v plačilo globe v višini štirih milijonov evrov v državni proračun ter donacijo omih milijonov evrov v dobrodelne namene. Skupni znesek v višini 12 milijonov dolarjev je omogočil ustavitev kazenskega pregona brez priznanja krivde. Usmanov, ki velja za tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina, je bil pod drobnogledom nemških organov zaradi domnevnih finančnih nepravilnosti in neupoštevanja omejevalnih ukrepov, ki jih je EU uvedla po ruskem napadu na Ukrajino. Njegovi odvetniki so ves čas zavračali očitke o pranju denarja in poudarjali, da so bile preiskave politično motivirane. Odločitev tožilstva o poravnavi pomeni konec enega najodmevnejših pravnih primerov proti ruskim oligarhom v Nemčiji.

Na treh osrednjih moskovskih letališčih — Domodedovo, Vnukovo in Žukovski — so 4. januarja zabeležili obsežne motnje v letalskem prometu, saj je bilo skupno zamujenih ali odpovedanih več kot 450 poletov. Po podatkih ruskih letalskih oblasti in informacijah z letaliških tabel je 142 poletov imelo več kot dvourno zamudo, 25 poletov pa so letalske družbe popolnoma odpovedale. Do teh omejitev je prišlo v času poostrenih varnostnih ukrepov zaradi dejavnosti ukrajinskih brezpilotnih letalnikov v zračnem prostoru nad rusko prestolnico. Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je bila prisiljena uvesti začasne omejitve pri sprejemu in odpravi zrakoplovov, da bi zagotovila varnost civilnega letalstva. Čeprav so bile omejitve kasneje delno preklicane, so povzročile logistični kaos za tisoče potnikov. Incident predstavlja enega največjih motenj v moskovskem zračnem vozlišču v zadnjem obdobju, kar neposredno sovpada z okrepljenimi ukrajinskimi napadi na rusko infrastrukturo v globini države.

Ameriško finančno ministrstvo ima 261,5 milijona unč zlata, ocenjenega na 42,22 dolarja na unčo, kar predstavlja več kot bilijon dolarjev skrite likvidnosti. Hkrati pa se na napovednih trgih zmanjšujejo možnosti, da bi Kevin Hassett postal naslednji predsednik ameriške centralne banke (Fed). Trgovinske tarife Donalda Trumpa so povzročile visoke stroške malim podjetjem.

Moskovsko letališče Vnukovo je v ponedeljek, 30. decembra, ponovno vzpostavilo polno delovanje po začasni prekinitvi poletov. Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviatsiya) je sporočila, da so bili ukrepi, ki so vplivali na urnike vzletov in pristankov, preklicani v večernih urah. Predstavnik agencije Artem Korenjako je pojasnil, da so bile omejitve uvedene izključno zaradi zagotavljanja varnosti civilnega letalstva, vendar podrobnejših razlogov za varnostno grožnjo niso navedli. Prekinitev delovanja na enem izmed ključnih moskovskih letališč je povzročila začasne zamude, vendar so oblasti potrdile, da infrastruktura zdaj deluje brez posebnosti. Dogodek sledi nizu podobnih varnostnih ukrepov na ruskih tleh, kjer so v zadnjem obdobju pogosto omejevali zračni promet zaradi zaznanih tveganj v zračnem prostoru.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v zadnjih dneh ponovno znašel v središču kritik zaradi zavajajočih trditev o gospodarski uspešnosti Združenih držav Amerike in pomanjkanja transparentnosti glede svojega zdravstvenega stanja. Novinarske analize so razbile Trumpovo pogosto ponavljano tezo, da so ZDA pod njegovim vodstvom »najbolj vroče gospodarstvo na svetu«. Podatki kažejo, da so številni tuji borzni indeksi, predvsem v Aziji, po donosnosti prehiteli ameriške indekse Dow Jones, Nasdaq in S&P 500, kar spodkopava predsednikovo hiperbolo o absolutni nadvladi. Istočasno so se v javnosti pojavila nova ugibanja o predsednikovem fizičnem zdravju zaradi opaznih modric na njegovih rokah. Medtem ko Bela hiša trdi, da so poškodbe posledica pogostega rokovanja in jemanja aspirina, zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da bi nepojasnjena obarvanja kože pri 79-letnem predsedniku lahko kazala na druge težave. Napetosti so se zaostrile tudi znotraj njegove administracije; Trump je svojega posebnega odposlanca za Ukrajino, Keitha Kellogga, označil za »idiota«, ker je ta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za pogumnega voditelja. Kellogg je napovedal svoj odstop z mesta odposlanca v januarju 2026, kar kaže na poglabljanje razkolov v zunanji politiki ZDA.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da je svet vstopil v novo obdobje prerisovanja zemljevidov vpliva. Dmitrijev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je komentiral aktualne geopolitične premike in delitev sveta na interesne cone pod vodstvom ključnih svetovnih voditeljev, vključno z Vladimirjem Putinom, Donaldom Trumpom in Ši Džinpingom. Ruski uradnik meni, da so se tradicionalne sfere vpliva začele spreminjati, kar zahteva novo opredelitev moči na globalni ravni. Njegove izjave prihajajo v času, ko se odnosi med velikimi silami vse bolj zaoštrujejo, Rusija pa si prizadeva utrditi svojo vlogo v novem večpolarnem svetovnem redu. Napovedana preureditev vpliva bi lahko močno posegla v dosedanje mednarodne odnose in ekonomske povezave, kar neposredno vpliva na stabilnost svetovnega gospodarstva in varnostno arhitekturo.

Finska policija je v okviru preiskave sumov sabotaže podmorskih komunikacijskih kablov v Finskem zalivu uradno priprla dva člana posadke tovorne ladje Fitburg. Ladja, ki pluje pod zastavo Svetega Vincenta in Grenadin, je bila v središču pozornosti finskih in estonskih organov že od odkritja poškodb na več mednarodnih kablih, ki povezujejo Finsko, Estonijo in Švedsko. Poleg dveh oseb, ki sta bili priprti, so oblasti še dvema članoma posadke naložile prepoved zapuščanja države. Preiskovalci se osredotočajo na dejanja ladje med njeno potjo iz Rusije, ko naj bi prišlo do poškodovanja kritične infrastrukture. Čeprav so finske oblasti že ob koncu leta 2025 prevzele nadzor nad plovilom in 14-člansko posadko, so se šele zdaj odločile za konkretne pravne ukrepe proti posameznikom. Incident je povzročil precejšnjo skrb v baltski regiji, saj gre za vprašanje varnosti podvodnih povezav, ki so ključne za telekomunikacijski in digitalni promet med državami članicami Evropske unije. Preiskava se nadaljuje, da bi ugotovili, ali je šlo za namerno dejanje ali nesrečo pri sidranju.

Rusija je sporočila, da je pridobila in dešifrirala podatke iz ukrajinskega drona, ki naj bi dokazovali poskus napada na rezidenco Vladimirja Putina. Dokumente naj bi posredovali ZDA. Medtem pa CIA ocenjuje, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence v nedavnem napadu z droni v severni Rusiji. Donald Trump je po obvestilu vodje CIA zavzel bolj zadržano stališče glede incidenta.

Italijanski časnik Il Fatto quotidiano poroča, da je odločitev Evropske unije o novem posojilu za Kijev politični poraz za Volodimirja Zelenskega in njegove evropske partnerje, ki niso uspeli doseči zaplembe ruskih sredstev. Časnik poudarja, da je leto 2025 za Ukrajino najslabše zaradi pomanjkanja ameriške podpore, korupcijskega škandala in neuspehov na fronti. EU se je odločila za posojilo namesto uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

Rusko ministrstvo za pravosodje je pripravilo predlog dopolnitev kazenskega zakonika, ki uvaja stroge kazni za nezakonito rudarjenje kriptovalut. Po novi zakonodaji, ki je bila v Rusiji uveljavljena novembra 2024, se morajo vsi rudarji registrirati pri zvezni davčni službi, vendar se po navedbah oblasti večina akterjev še vedno izogiba vpisu v register. Predlog vključuje uvedbo novega člena kazenskega zakonika, ki bi za rudarjenje brez registracije predvideval globe do 1,5 milijona rubljev ali do dve leti prisilnega dela. Še strožje sankcije so predvidene za primere, ko dejavnost ustvari velik dobiček ali poteka v okviru organiziranih kriminalnih združb. V takšnih okoliščinah bi se kršitelji lahko soočili z do petimi leti zaporne kazni in globami do 2,5 milijona rubljev. Ruska vlada s temi ukrepi želi vzpostaviti popoln nadzor nad porabo energije in zagotoviti učinkovito obdavčitev sektorja, ki je v državi močno narasel zaradi dostopnih cen električne energije. Do sedaj se je v uradni register vpisalo le nekaj več kot 1.000 rudarjev, kar je po mnenju ministrstva premalo za urejen trg.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je 1. januarja uvedla začasne omejitve za vzlete in pristanke zrakoplovov na letališču Gagarin v Saratovu ter na moskovskih letališčih Domodedovo in Žukovski. Po navedbah predstavnika agencije Artema Korenjaka so bili ukrepi sprejeti zaradi zagotavljanja varnosti poletov, kar se v ruskem letalskem prometu običajno zgodi ob nevarnosti napadov z brezpilotnimi letalniki. V Saratovu je bil aktiviran protokol »Kovjor« (Preproga), ki zahteva takojšen pristanek ali preusmeritev vseh civilnih letal v zraku. Operativni podatki kažejo, da so omejitve neposredno vplivale na urnike številnih poletov, letališča pa so za nedoločen čas prenehala s sprejemanjem in odpravljanjem potnikov. Ukrepi v Saratovu so sledili podobnim incidentom v preteklih mesecih, kar kaže na ponavljajoče se varnostno tveganje v regiji. Čeprav uradni viri niso eksplicitno potrdili vojaške narave grožnje, so tovrstne zapore v Rusiji postale standardni odziv na morebitne vdore v zračni prostor nad strateško pomembno infrastrukturo.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je 1. januarja 2024 uvedla začasne omejitve na več letališčih po vsej državi, kar je povzročilo zamude in motnje v letalskem prometu. Predstavnik agencije Artem Korenjako je sporočil, da so bili ukrepi uvedeni na letališčih v Sočiju, Samari (Kuručom) in Krasnodarju. Po navedbah uradnih virov so bile omejitve nujne za zagotavljanje varnosti poletov, vendar podrobnejših informacij o specifični naravi groženj niso podali. Na letališču v Krasnodarju so omejitve trajale le 16 minut, nakar so pristojni organi ponovno odprli zračni prostor za sprejem in odpošiljanje letal. Precej večje težave so zaznali v Sočiju in Samari, kjer so bili vzleti in pristanki začasno popolnoma ustavljeni. Potnikom so svetovali, naj pozorno spremljajo statuse svojih poletov in se o spremembah urnikov predhodno posvetujejo z letalskimi prevozniki. Ti dogodki so se zvrstili po podobnih varnostnih ukrepih, ki so bili v zadnjih dneh uvedeni tudi v mestih Kazan, Nižnekamsk, Nižni Novgorod in Uljanovsk.

Srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović je izpostavila, da bo v letu 2026 za srbski energetski sektor ključnega pomena ponovni zagon in nemoteno delovanje Naftne industrije Srbije (NIS). Ministrica je v izjavi za javnost poudarila, da Srbija ne sme ostati brez goriva, zato bo obratovanje rafinerije v Pančevu postavljen kot neizogiben pogoj v vseh prihodnjih pogajanjih o prodaji ruskega deleža v podjetju. Vlada se aktivno pripravlja na strateške odločitve, ki bodo zagotovile energetsko varnost države v prihodnjih letih. Napovedi o prihodnosti NIS so tesno povezane z negotovostjo glede lastniške strukture, saj so ruski partnerji pod pritiskom mednarodnih sankcij. Đedović Handanovićeva je pojasnila, da bodo pogovori s potencialnimi kupci usmerjeni predvsem v zagotavljanje dolgoročne stabilnosti oskrbe s naftnimi derivati. Projektna načrtovanja za leto 2026 tako vključujejo tehnološko posodobitev in polno operativno zmogljivost predelovalnih obratov, kar je po mnenju srbske vlade prioriteta državnega pomena.

Na letališčih Vnukovo in Žukovski so uvedli začasne omejitve za sprejem in odpošiljanje letal. Kasneje so omejitve na letališču Vnukovo odpravili, je sporočil svetovalec vodje Rosaviacije, Artem Korenjako.

V Italiji so aretirali nekdanjega senatorja iz Udmurtije, Viktorja Horosavceva, ki je v Rusiji obtožen goljufije. Italijansko sodišče ga je kmalu zatem izpustilo. Horosavcev je bil aretiran na podlagi mednarodne tiralice, vendar je sodišče v Milanu zavrnilo zahtevo za pripor. Odvetniki so trdili, da pravno sodelovanje z Moskvo ni mogoče, ker je Rusija izstopila iz Sveta Evrope in prekinila sodelovanje v ustreznih sporazumih.

Ruska federacija je na zadnji dan leta naslovila uradno diplomatsko prošnjo na administracijo predsednika Donalda Trumpa, naj ameriška obalna straža preneha zasledovati naftni tanker v Atlantskem oceanu. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na vire blizu State Departmenta, naj bi bila posadka tankerja del tako imenovane flote v senci, ki se uporablja za transport venezuelske surove nafte, s čimer se država izogiba mednarodnim sankcijam. Ameriške oblasti so plovilo v atlantskem bazenu začele zasledovati zaradi suma kršenja trgovinskih omejitev, vendar je posadka kasneje zatrdila, da pluje pod rusko zastavo. Ruska vlada je v svojem dopisu poudarila suverenost plovila in zahtevala takojšnjo prekinitev operacij ameriških organov pregona. Incident dodatno zaostruje odnose med velesilama glede nadzora nad pomorskimi potmi in uveljavljanja energetskih sankcij v mednarodnih vodah.

Po spletu kroži videoposnetek novega prototipa kitajskega šestega generacije bojnega letala J-36 (model uradno ni potrjen), ki ga je izdelala letalska industrijska skupina Chengdu. Analitiki ocenjujejo, da naj bi razvoj letala potekal hitreje od prvotnih načrtov, kar nakazuje izginotje "cevi za merjenje hitrosti zraka".

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za pogajanja z ZDA o boju proti trgovini z drogami, vendar se ni odzval na vprašanje o domnevnem napadu CIE. ZDA so medtem izvedle smrtonosne napade na plovila, za katera trdijo, da so vpletena v trgovino z drogami, kar je zaostrilo napetosti z Venezuelo. Rusija je protestirala pri ZDA zaradi zasledovanja tankerja Bella 1, ki je plul proti Venezueli, in zahtevala, da ameriške sile prenehajo s to aktivnostjo.

Donald Trump je podpisal odlok za novo leto, s katerim je za eno leto preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne omarice. Kot razlog je navedel tekoče trgovinske pogovore. Ta poteza predstavlja preobrat v njegovi ekonomski politiki.

Združene države Amerike so od Ruske federacije prejele uradno zahtevo za prekinitev operacij proti naftnemu tankerju Bella 1, ki se nahaja v atlantskem bazenu. Ameriške oblasti so plovilo poskušale prestreči zaradi suma vpletenosti v t. i. floto v senci, ki prevaža venezuelsko surovo nafto v nasprotju z mednarodnimi sankcijami. Po navedbah ameriških uradnikov se je posadka tankerja poslužila nenavadnega manevra, ko je na krov plovila narisala rusko zastavo, da bi s tem odvrnila morebitno vkrcanje ameriških sil. Incident se je dodatno zapletel, ko se je tanker Bella 1, ki je povezan z Iranom in Venezuelo, po neuspešnem poskusu ameriškega posega umaknil globlje v Atlantik. State Department je zahtevo iz Moskve prejel na silvestrovo, kar potrjuje visoko stopnjo diplomatske napetosti med velesilama glede nadzora nad energetskimi potmi in izvajanjem sankcij. Plovilo ostaja pod nadzorom ameriških sil, vendar diplomatski pritisk Rusije otežuje nadaljnje ukrepanje mornarice.

Rusija je prek uradnih diplomatskih poti od Združenih držav Amerike zahtevala, naj prenehajo zasledovati naftni tanker Bella 1, ki pluje proti Venezueli. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na vire blizu diplomatskim krogom, se je napeto sledenje v Atlantskem oceanu začelo 21. decembra, ko je posadka ladje zavrnila vkrcanje ameriških organov. Ruska stran je ladjo medtem registrirala pod novim imenom, da bi se izognila sankcijam in olajšala transport energentov do zaveznice v Južni Ameriki. Dogodek predstavlja stopnjevanje napetosti med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja Venezuele. Medtem ko ZDA izvajajo naftno karanteno in poskušajo omejiti prihodke režima v Caracasu, Rusija s svojimi dejanji neposredno izziva ameriške pomorske operacije. Tanker je med zasledovanjem spremenil svojo smer, Moskva pa ameriško početje označuje za nezakonito oviranje svobodne plovbe v mednarodnih vodah.