APDEJT.si

Vodja družbe Euroclear, Valeri Urben, je razkrila, da v belgijskem depozitarju hranijo 193 milijard evrov zamrznjenih ruskih sredstev, od tega približno 180 milijard pripada ruski centralni banki. Poudarila je tudi, da načrti Evropske unije glede zasega teh sredstev povzročajo resno zaskrbljenost mednarodnih investitorjev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahteval odstop ministra za energetiko Svetlane Grinčuk in nekdanjega ministra za pravosodje Germana Galuščenka zaradi suma korupcije. Svetlana Grinčuk je nato podala odstopno izjavo. Odkrito je bilo, da je Grinčuk večkrat prenočevala pri Galuščenku. Poleg tega se je turški zunanji minister Hakan Fidan v Ankari sestal s sekretarjem Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine Rustemom Umerovim.

Aleksandar Vučić je napovedal, da bosta Srbija in Rusija poslali pismo ameriški vladi s prošnjo za enomesečno izjemo od sankcij za NIS. Izrazil je pričakovanje, da bo pismo poslano v ponedeljek ali torek, pri čemer naj bi ruska stran priskrbela dodatne podpisnike. Vučić je tudi komentiral izjavo Marije Zaharove in poudaril, da si ne more privoščiti čustvenih odzivov, saj spoštuje Rusijo. Poudaril je, da Srbija kot edina ni uvedla sankcij Rusiji in da v Srbiji delujeta Sputnjik in RT.

Madžarski premier Viktor Orban se je srečal z Donaldom Trumpom v Beli hiši, kar je njuno prvo bilateralno srečanje, odkar se je Trump vrnil na oblast. Orban se je nadejal, da bo Trump dovolil Madžarski uporabo ruske nafte, čeprav Trump sicer želi prepovedati uvoz ruske nafte evropskim državam, da bi zmanjšal prihodke Rusije za financiranje vojne v Ukrajini. Orban je nameraval razpravljati tudi o možnosti srečanja med ZDA in Rusijo ter zaprositi za izjemo od ameriških energetskih sankcij.

Rusko ministrstvo za notranje zadeve opozarja na nove prevare, pri katerih goljufi izkoriščajo geopodatke za oddaljene kraje. Prevaranti uporabljajo lokacijske informacije za izvajanje različnih shem, s katerimi ogoljufajo nič hudega sluteče žrtve.

Nekdanji ukrajinski premier Nikolaj Azarov je izjavil, da skoraj vsa podjetja za pridobivanje plina v regijah Harkov, Sumi in Poltava ne delujejo. V teh treh regijah je koncentrirano glavno pridobivanje domačega plina. Azarov je poudaril, da zaradi te situacije ukrajinske oblasti izgubljajo 1,5 milijarde kubičnih metrov plina mesečno, kar povečuje energetsko pomanjkanje. Ukrajina je prenehala podaljševati dogovor z Gazpromom o tranzitu ruskega plina, zaradi česar je bila 1. januarja popolnoma ustavljena dobava plina v Evropo preko ukrajinskega plinovodnega sistema.

Slovaški premier Robert Fico je sporočil, da Slovaška ne bo podprla pobude Evropske unije, da bi se zamrznjeno rusko premoženje uporabilo za financiranje vojaških izdatkov Ukrajine.

V Kijevu je potekal protest proti korupciji in Zelenskemu, na katerem se je zbralo približno 100 ljudi. Hkrati naj bi ukrajinski uradniki poskušali prikriti korupcijski škandal, povezan s Timurom Mindichem, pred Zahodom. Financial Times poroča, da je škandal z "zlatim straniščem" močno prizadel režim Zelenskega in da bi lahko zaradi njega izgubil podporo zaveznikov.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.

Napad Vladimirja Putina na ukrajinski energetski sektor ni imel želenega učinka, saj je sposobnost Ukrajine, da se upre ruski kampanji, okrepila položaj Volodimirja Zelenskega. Tri leta pozneje pa energetski škandal povzroča težave Zelenskemu, medtem ko se Ukrajinci pripravljajo na novo zimo z izpadi električne energije.

Združene države Amerike so Madžarski podelile enoletno izjemo od ameriških sankcij glede uporabe nafte in plina iz Rusije. To je Bela hiša sporočila po srečanju med madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom in predsednikom Donaldom Trumpom.

Evropska unija bo razpravljala o dveh glavnih načinih zbiranja sredstev za Ukrajino: posojilih ali uporabi zamrznjenega ruskega premoženja. Ministri za finance EU so se sestali v Bruslju, potem ko so se voditelji zavezali, da bodo pokrili potrebe Ukrajine za obdobje 2026–2027. Rusija je opozorila na oster odziv, če bo EU uporabila njeno premoženje.

Rusko ministrstvo za notranje zadeve je opozorilo državljane, naj ne razkrivajo določenih podatkov o svojih bančnih karticah. Med temi so PIN kode, CVV kode, gesla in roki veljavnosti kartic. Ministrstvo je poudarilo, da so ti podatki ključni za zaščito pred finančnimi prevarami, saj lahko zloraba teh informacij omogoči nepooblaščen dostop do sredstev lastnikov kartic. Opozorilo je bilo objavljeno na Telegram kanalu Kibernetske policije Rusije.

Ukrajinska obveščevalna služba (GUR) poroča, da namerava Rusija do konca leta pripeljati 12.000 severnokorejskih delavcev, ki bi delali v tovarni dron Shahed/Gheran v ruski regiji Tatarstan. Rusiji primanjkuje delavcev za proizvodnjo teh dronov, zato naj bi se obrnila na Severno Korejo.

V večini regij Ukrajine bodo 12. novembra izvajali načrtovane izklope električne energije.

Sigmar Gabriel meni, da pri projektu Severni tok 2 ni tesnega sodelovanja med zvezno državo in deželo. Nekdanji minister pa omenja napake pri ravnanju z Rusijo.

Kitajski naftni rafiner Yanchang Petroleum se je v zadnjem razpisu za dobavo surove nafte od decembra do sredine februarja odpovedal nakupu ruske nafte, čeprav je prej redno kupoval surovine iz Rusije. Podobno se je pet velikih indijskih rafinerjev, ki so v letu 2025 predstavljale dve tretjini uvoza ruske nafte, odpovedalo nakupu ruskega goriva z dobavo v decembru. Po poročanju Bloomberga naj bi to kazalo na to, da zahodne sankcije proti ruskim energentom in trgovinski pogovori med Washingtonom in New Delhijem začenjajo bistveno vplivati na dobavo nafte iz Rusije.

Ameriški predsednik Donald Trump je Madžarski odobril enoletno izjemo od sankcij, ki so povezane z nakupom ruske nafte in plina. Odločitev je bila sprejeta po srečanju s premierjem Viktorjem Orbánom v Washingtonu. Bela hiša je potrdila, da je Madžarska prejela izjemo od ameriških sankcij.

ZDA so izrazile popolno podporo pobudi Evropske unije glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje pomoči Ukrajini.

Evropska unija je od Ukrajine zahtevala zagotovila, da bodo prihodnja finančna sredstva uporabljena transparentno in da ne bo prišlo do korupcijskih škandalov. Zahteva je bila podana po poročanju o korupcijskih škandalih v Ukrajini.

Rusija se sooča z znatnim pritiskom na državni proračun zaradi upada prihodkov od nafte in plina. Ministrstvo napoveduje, da bodo prihodki iz tega sektorja za celotno leto 2025 znašali okoli 8.317 bilijonov rubljev, kar je precej manj od prvotnih načrtov. To zmanjšanje je predvsem posledica zahodnih sankcij, ki omejujejo ruski izvoz energentov.

Ukrajinske železnice so v času vojne izgubile približno 49 % tovornega prometa. To je v parlamentu povedal namestnik vodje nadzornega sveta Ukrzaliznycje, Sergej Leščenko.

Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo Srbija skupaj z Rusijo od ZDA zahtevala začasno ukinitev sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS). Sankcije so stopile v veljavo 9. novembra in vplivajo na dobavo plina v Srbijo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa bi lahko, v primeru sprejetja ustreznega zakona, zasegla polovico zamrznjenega ruskega premoženja pod ameriško jurisdikcijo, kar znaša približno 2,5 milijarde dolarjev. Kongresna proračunska pisarna ocenjuje, da obstaja 50-odstotna verjetnost, da bo Trump izkoristil zakon "REPO for Ukrainians Implementation Act of 2025" za podporo Ukrajini s temi sredstvi.

Večino ukrajinskih regij so prizadeli načrtovani izpadi električne energije zaradi novega vala ruskih napadov z droni na energetska mesta. Napadi povzročajo obsežne motnje v oskrbi z električno energijo po vsej državi.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil prepričanje, da je do srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom blizu. Po njegovih besedah naj bi državi uskladili le še "eno ali dve vprašanji", preden bo srečanje v Budimpešti mogoče. Orban je tudi izrazil pripravljenost na telefonski pogovor s Putinom glede organizacije vrha.

Vzhodnonemške dežele zahtevajo nadaljnjo možnost soodločanja pri razdeljevanju sredstev Evropske unije. Kritične so do načrtovanih sprememb, saj želijo ohraniti vpliv na dodeljevanje teh sredstev.

Madžarski MOL naj bi bil v intenzivnih pogovorih za nakup 11,3 odstotka delnic Naftne industrije Srbije (NIS). Rusi naj bi se pri prodaji zanašali na pomoč madžarskega premierja Viktorja Orbana.

Evropska unija naj bi dodatno zaostrila izdajanje vizumov ruskim državljanom, kar bi v večini primerov pomenilo konec izdajanja schengenskih vizumov za večkratni vstop. Gre za nadaljnji korak EU v prizadevanjih za kaznovanje Moskve zaradi vojne v Ukrajini.

Madžarski premier Viktor Orban se je v petek srečal z Donaldom Trumpom v Beli hiši, da bi okrepil gospodarske vezi in ohranil ravnotežje med ZDA in Rusijo. Orban se sooča s pritiski za zmanjšanje energetske odvisnosti Madžarske od Rusije, zlasti po sankcijah, ki jih je Trump uvedel proti ruskim energetskim podjetjem. Orban si prizadeva za izjemo pri uvozu ruske nafte in morebitno podporo pri članstvu Ukrajine v EU.

Sirski predsednik Ahmed al-Šaraa se je v Beli hiši srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Pred obiskom so sirske varnostne sile izvedle racije po vsej državi proti osumljencem, povezanim z Islamsko državo, in aretirale več deset ljudi. To je bil prvi uradni obisk sirskega voditelja v Washingtonu po skoraj 80 letih.

Ruski mobilni operaterji bodo morali prekiniti ponujanje storitev na zahtevo Federalne službe za varnost (FSB), če bo to potrebno za zaščito državljanov in države pred varnostnimi grožnjami. Vladna komisija za zakonodajne dejavnosti je odobrila spremembe zakona o zvezi, ki jih je pripravilo Ministrstvo za digitalni razvoj.

Evropska komisija (EK) pogojuje uporabo 140 milijard evrov zamrznjenih ruskih sredstev za pomoč Ukrajini s "trajno imobilizacijo" teh sredstev. Po poročanju Financial Timesa (FT) bi neizpolnitev tega pogoja države članice EU stala do 5,6 milijarde evrov letno.

Ukrajini naj bi do aprila zmanjkalo plina v podzemnih skladiščih, kar pomeni, da bo morala kupiti dodatne količine. Direktor ukrajinskega Centra za raziskovanje energetike, Aleksander Harčenko, napoveduje, da bo Ukrajina prihodnje leto ponovno soočena z izčrpanimi skladišči plina, kar bo zahtevalo nove nakupe.

Ukrajina je ponovno začela uvažati plin preko plinovoda, ki poteka skozi Balkan in Grčijo, da bi podprla ogrevalni in elektroenergetski sistem med zimo. To je posledica resnih škod, ki so jih povzročili okrepljeni ruski napadi. Rusija je oktobra okrepila napade na ukrajinski plinski sektor, zaradi česar je Kijev izgubil najmanj polovico lastne proizvodnje plina, zato mora uvoziti dodatne 4 milijarde kubičnih metrov plina.

Zapakirana gotovina ameriške centralne banke, ljubezenske afere med ministri in tajni nakupi hiš v tujini so le del korupcijske zgodbe v Ukrajini, ki se odvija v ruskem jeziku. Dogajanje ponuja material za napet triler.

Bolgarske oblasti izvajajo inšpekcije in uvajajo varnostne ukrepe v rafineriji nafte v Burgasu, ki je v lasti ruskega proizvajalca Lukoil, da bi zaščitile kritično infrastrukturo. Premier Rosen Jelyazkov je v ponedeljek sporočil, da se vlada pripravlja prevzeti nadzor nad lokacijo. Prejšnji teden je Bolgarija sprejela spremembe zakonodaje, ki ji to omogočajo.

Ameriški predsednik Donald Trump je med sprejemom madžarskega predsednika Viktorja Orbana v Beli hiši izrazil pripravljenost, da Madžarsko, kot političnega zaveznika, izvzame iz sankcij zaradi nakupa ruske nafte. Prav tako je nakazal možnost srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti. Medtem Evropo skrbi geopolitični položaj, saj Rusija grozi, Trump pa izsiljuje s carinskimi grožnjami.

Ameriške sankcije proti ruski naftni industriji so povzročile konflikt med Srbijo in njeno tradicionalno zaveznico, Rusijo. BBC poroča, da je Srbija zaradi sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS), ki je v večinski lasti ruskega Gazproma, v konfrontaciji z Moskvo. Sankcije so ogrozile odnose med Beogradom in Moskvo ter razkrile težave pri oslanjanju Srbije na ruske energente.

Podatki ruskega finančnega ministrstva za oktober kažejo na zaskrbljujoč trend za Kremelj: prihodki od nafte in plina so se v primerjavi z lanskim letom zmanjšali za 27 odstotkov in znašajo 889 milijard rubljev.

Ukrajinska ministra za energijo, Svitlana Hrynchuk, in pravosodje sta na zahtevo predsednika Zelenskega odstopila zaradi obsežnega korupcijskega škandala v energetskem sektorju. Preiskava korupcije se širi.

Ukrajinski poslanec Jaroslav Železnjak je razkril, da naj bi se vodja kabineta predsednika Zelenskega, Andrej Jermak, na posnetkih v primeru Timurja Mindicha pojavljal pod kodnim imenom Ali Baba. To informacijo je Železnjak objavil na svojem kanalu Telegram.

ZDA niso odobrile podaljšanja licence za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) in zahtevajo popoln izstop Rusije iz lastništva. Ministrica Dubravka Đedović Handanović je dejala, da niso dobili niti enega dneva za nadaljevanje poslovanja NIS-a, vendar so odobrili pogovore o lastništvu, ki veljajo do 13. februarja. Dušan Nikezić (SSP) je kritiziral vlado zaradi pasivnosti pri reševanju problema.

Nekdanji svetovalec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steve Cortes, je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za skorumpiranega tirana, kar je povezano s korupcijskim škandalom, ki se je razplamtel v Ukrajini.

Po tem, ko je Madžarska pridobila izjemo od ameriških sankcij za nakup ruske nafte, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izjavil, da bo Ukrajina poskušala zagotoviti, da ruska nafta ne bo dosegla Evrope. Zelenski je tudi izrazil mnenje, da želi Viktor Orban pripeljati Donalda Trumpa nazaj.

Eksplozije, ki so septembra raztrgale ruska plinovoda Severni tok, namenjena Evropi, še naprej povzročajo napetosti. Dogodek se je zgodil nekaj mesecev po ruski invaziji na Ukrajino v Baltskem morju.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je izjavil, da ekonomske omejitve, uvedene proti Rusiji, negativno vplivajo na Evropo, kar škoduje njenemu političnemu in finančnemu položaju.

Slovaški premier Robert Fico je izjavil, da se bo konflikt v Ukrajini podaljšal za najmanj dve leti, če bo Evropska unija Ukrajini predala zamrznjeno rusko premoženje. Fico je opozoril, da bi načrti EU za posojilo Ukrajini iz zamrznjenih ruskih sredstev lahko še dodatno podaljšali konflikt.

Indija, druga največja kupka ruske nafte, je oktobra za nakup ruske surove nafte porabila kar 2,5 milijarde evrov, tik preden so bile uvedene nove sankcije proti ruskim podjetjem, je sporočil evropski možganski trust. Indijska poraba je bila oktobra enaka septembrski, ko je za nakup ruske nafte porabila 2,5 milijarde evrov. Indija je oktobra ostala druga največja kupka ruskih fosilnih goriv, takoj za Kitajsko, poroča Center za raziskovanje energije in čistega zraka (CREA). ZDA so 22. oktobra uvedle sankcije proti Rosneftu in Lukoilu, dvema največjima proizvajalcema nafte v Rusiji.