Ukrajinske sile so s pomočjo britanskih raket Storm Shadow in domačih dolgonosnih dronov napadle več ruskih naftnih in plinskih obratov, so sporočili ukrajinski vojaški in varnostni uradniki. Napad je zadel tudi pomembno rusko naftno rafinerijo.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javno pozval vodstvo ruskega energetskega giganta Gazprom k hitremu dokončanju pogodbe o prodaji večinskega lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) madžarski naftni družbi MOL. Ta poteza je po Vučićevih besedah nujna za zaščito podjetja pred zaostrovanjem mednarodnih sankcij, ki so uperjene proti ruskim podjetjem in posredno ogrožajo stabilnost srbskega energetskega trga. Dogovor o prenosu lastništva med ruskim Gazpromom in madžarskim Molom bi NIS-u omogočil nemoteno poslovanje v okviru evropske energetske infrastrukture, saj bi se s tem podjetje otreslo statusa subjekta pod ruskim nadzorom. Predsednik Vučić je ob tem izpostavil, da je hitra izvedba transakcije ključna za zagotavljanje nemotene oskrbe z derivati in za preprečitev morebitnih zastojev v rafineriji v Pančevu, ki bi se lahko spet pojavili zaradi omejitev pri dobavi surove nafte.

Ruska vojska je v nočnih urah izvedla obsežen napad na energetsko infrastrukturo v ukrajinski regiji Odesa, pri čemer sta bila zadeta in močno poškodovana dva objekta v lasti podjetja DTEK. Po navedbah energetskega podjetja so napadi povzročili obsežno materialno škodo na ključni opremi, kar bo zahtevalo dolgotrajna popravila za ponovno vzpostavitev delovanja omrežja. Incident se je zgodil v času prednovoletnih praznikov, kar dodatno otežuje oskrbo prebivalstva z električno energijo. Lokalne oblasti in tehniki podjetja DTEK so že pričeli z ocenjevanjem škode, vendar opozarjajo, da je uničenje znatno. Napadi na civilno energetsko infrastrukturo so del širše ruske strategije onemogočanja stabilne oskrbe z energijo v zimskem času, kar neposredno vpliva na humanitarne razmere v črnomorskem pristaniškem mestu. Časovno okno napada kaže na namerno stopnjevanje pritiska na ukrajinsko energetsko vozlišče pred koncem leta.

Donald Trump je obljubil, da bo Ukrajina prejela »močna« varnostna jamstva, če bo dosežen mirovni sporazum.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predstavil nov mirovni načrt v 20 točkah, ki so ga oblikovali ukrajinski in ameriški uradniki, vendar Rusija načrt zavrača. Zelenski je tudi izjavil, da Rusija s pomočjo Belorusije napada zahodne regije Ukrajine, saj lahko vidijo linije ukrajinske zračne obrambe. General Ben Hodges je izrazil mnenje, da je Putinova privolitev v demilitarizirano cono v Ukrajini zgolj fantazija.

Ukrajinske sile so na zadnji dan leta 2025 izvedle obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na rusko energetsko infrastrukturo v notranjosti države. Glavna tarča napada je bilo skladišče goriva Rosrezerv v mestu Ribinsk v regiji Jaroslavelj, kjer je po navedbah lokalnih virov in ukrajinske varnostne službe SBU izbruhnil obsežen požar. Skladišče FGKU Kombinat "Temp" predstavlja kritično točko v ruskem državnem sistemu rezerv, saj služi kot ključno logistično vozlišče za shranjevanje in distribucijo naftnih derivatov v severovzhodnem delu Ruske federacije. Operacija, ki jo je SBU označila za kirurški poseg v oskrbovalne verige ruske vojske, je povzročila znatno gospodarsko in logistično škodo. Poleg regije Jaroslavelj so ukrajinski droni dolgega dosega tarče napadli tudi severno od Moskve ter v južni regiji Krasnodar, kjer so bili cilji naftna rafinerija in terminal. Ti napadi so neposredno nadaljevanje sistematične strategije Kijeva, ki želi z uničevanjem energetske infrastrukture omejiti operativne sposobnosti ruskih sil na fronti in zmanjšati izvozne prihodke Moskve.

Donald Trump je ponoči objavil skoraj sto sporočil na Truth Social. Analiza opozarja na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko sprožila negativne posledice. Strokovnjak meni, da ima Trump 'veliko za skrivati', saj se težave njegove administracije 'zaostrujejo'.

Ukrajina je izvedla napade z droni na ruske naftne terminale, s ciljem oslabiti financiranje vojaških operacij Moskve. Napadi so povzročili obsežne požare in opozarjajo na intenzivnost spopadov med državama.

Obnovljeni poskusi ameriškega predsednika Donalda Trumpa za pridobitev Grenlandije so sprožili zaskrbljenost po Evropi in odprli vprašanja o prihodnosti NATA. Marco Rubio je napovedal srečanje z danskimi uradniki prihodnji teden, kjer bodo razpravljali o interesih ZDA glede Grenlandije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se bo v bližnji prihodnosti srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kar nakazuje na napredek v pogovorih o končanju skoraj štiri leta trajajoče vojne z Rusijo. Ruski predsedniški odposlanec Kirill Dmitriev je podprl Trumpove kritike New York Timesa in izjavil, da nekateri zahodni mediji sabotirajo mirovna prizadevanja.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski sta opravila telefonske pogovore z evropskimi voditelji, je sporočil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Po srečanju sta Trump in Zelenski začela videokonferenco z evropskimi voditelji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po videokonferenci opravil ločen pogovor z Zelenskim.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ukrajinski droni so napadli in poškodovali rafinerijo nafte v regiji Samara v Rusiji. Po poročilih lokalnih medijev sta bili prizadeti tudi dve elektro postaji, kar je povzročilo prekinitev oskrbe z elektriko in centralnim ogrevanjem. Poročajo tudi o eksplozijah in požarih na Krimu, kar kaže na nadaljnje napetosti in konflikte v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Ruska federacija je vložila pritožbo na odločitev avstrijskega sodišča, ki je odobrilo prisilno prodajo številnih ruskih nepremičnin v Avstriji. Med objekti, ki so predmet izvršbe, so stanovanjske stavbe na elitnih lokacijah na Dunaju in drugod, postopek pa je bil sprožen na zahtevo ukrajinskega državnega energetskega podjetja Naftogaz. Ruska stran se s pravnimi sredstvi zdaj poskuša upreti izvršbi, ki bi pomenila trajno izgubo državnega premoženja v korist ukrajinskega podjetja. Spor izvira iz mednarodne arbitražne odločbe, po kateri mora Rusija Naftogazu izplačati odškodnino za zaseženo premoženje po nezakoniti aneksiji Krima leta 2014. Ker Rusija dolga ni poravnala prostovoljno, je ukrajinsko podjetje začelo postopke za zaseg in prodajo ruskega državnega premoženja v tujini. Avstrijsko pravosodje je sprva ugodilo zahtevku za prodajo več kot 20 nepremičnin, vendar se bo postopek zaradi vložene pritožbe ruske strani zdaj nadaljeval pred višjimi instancami.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Ruska vlada je uradno potrdila načrt za zvišanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) z zdajšnjih 20 na 22 odstotkov, ki bo začelo veljati v začetku leta 2026. Glavni namen tega ukrepa je zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev za dolgotrajno vojno v Ukrajini, za katero Kremelj po nekaterih ocenah porabi že približno 40 odstotkov celotnega državnega proračuna. Ruski predsednik Vladimir Putin se je za to nepriljubljeno potezo odločil kljub naraščajočemu nezadovoljstvu med državljani in podjetniki, ki jih že zdaj močno obremenjuje visoka inflacija. Po vladnih izračunih naj bi zvišanje davčne stopnje samo v letu 2026 v državno blagajno prineslo dodatnih 1.187 milijard rubljev oziroma približno 13 milijard evrov. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo tovrstni ukrepi dodatno oslabili kupno moč prebivalstva in povečali pritisk na gospodinjstva, ki se že od začetka novega leta spopadajo s splošnimi podražitvami. Napovedano zvišanje davkov kaže na vse večjo obremenitev ruskega gospodarstva, ki se mora prilagajati potrebam vojaške industrije v času dolgotrajnega konflikta.

Volodimir Zelenski se je v Miamiju srečal z Donaldom Trumpom. Po srečanju je načrtovan telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Rusija je pred srečanjem poudarila skupne točke med Trumpom in Putinom. Donald Trump je medtem čestital voditeljem Tajske in Kambodže za dogovor o prekinitvi ognja. Ob tem je prišlo na dan, da se je Zelenski na skupni novinarski konferenci posmehoval Putinu.

Donald Trump je izjavil, da bo Venezuela ZDA predala med 30 in 50 milijonov sodčkov nafte. Poudaril je, da bo osebno nadzoroval prihodke od prodaje. ABC News poroča, da ZDA od Venezuele zahtevajo prekinitev vezi z Rusijo in Iranom, kot pogoj za povečanje proizvodnje nafte.

Donald Trump je izrazil dvome glede poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letali na rezidenco Vladimirja Putina. Po preverjanju informacij ameriške obveščevalne službe je Trump postal skeptičen glede trditev Kremlja, da je Kijev napadel rezidenco ruskega predsednika.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro ujet in prepeljan v ZDA. Donald Trump je razkril, da je Maduru ponudil možnost predaje, a jo je ta zavrnil. ZDA so napovedale začasni prevzem nadzora nad državo, medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, venezuelska skupnost v Južni Floridi pa je slavila Madurov padec.

Donald Trump je opozoril Indijo, da bi lahko ZDA še dodatno zvišale carine, če bo država nadaljevala z uvozom ruske nafte. Izjavil je, da se je premier Narendra Modi zavedal njegovega nezadovoljstva glede tega vprašanja. Trump je poudaril, da ZDA obvladujejo trgovinska orodja in lahko hitro zaostrijo carine, če države ne bodo sledile njihovim stališčem.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 pozval evropske države, naj odločneje uveljavljajo svoje interese za zagotovitev miru in blaginje na celini. Merz, ki je vodenje nemške vlade prevzel maja lani, je poudaril, da se Evropa spopada z resnimi izzivi, vključno z rusko agresijo, naraščajočim svetovnim protekcionizmom in spreminjajočimi se odnosi z Združenimi državami Amerike. Po njegovih besedah vojna v neposredni bližini predstavlja neposredno grožnjo svobodi in varnosti, saj je ruska agresija del širšega načrta proti celotni Evropi. Kancler je izpostavil, da se Nemčija vsakodnevno spopada s sabotažami, vohunjenjem in kibernetskimi napadi. Ob tem je opozoril na gospodarsko ranljivost celine zaradi odvisnosti od uvoza surovin, ki se po njegovem mnenju uporablja kot politično orodje. Berlin je od leta 2023 znatno povečal izdatke za obrambo, s čimer želi Nemčija prevzeti vodilno vlogo pri krepitvi evropske obrambne avtonomije in nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo.

Ameriški lastniki bencinskih servisov Lukoil se zaradi sankcij, ki jih je uvedla administracija Donalda Trumpa proti ruski naftni družbi Lukoil PJSC, soočajo z resnimi finančnimi težavami in grozi jim bankrot. Sankcije so del širših prizadevanj za preprečitev financiranja vojne v Ukrajini.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Predsednik Donald Trump je v letu 2025 izrekel številne grožnje s tarifami in obljube o trgovini. Mnoge od teh so se uresničile v obliki novih uvoznih dajatev, ki so spremenile desetletja ameriške gospodarske politike, nekatere pa se niso uresničile.

Ukrajina je okrepila napade na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer je uporabila rakete Storm Shadow in drone domače izdelave. Cilj napadov je zmanjšati prihodke Moskve. Ukrajinski generalštab je sporočil, da so bili cilji zadeti. Napadi so bili usmerjeni na naftne in plinske enote v Rusiji, kar potrjuje tudi uradnik ukrajinske varnostne službe SBU, ki trdi, da SBU sistematično cilja ruske naftne in plinske obrate, da bi zmanjšala prihodke Rusije in otežila oskrbo vojske.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Nemško tožilstvo je ustavilo preiskavo proti ruskemu milijarderju Ališerju Usmanovu, ki je bil osumljen kršenja zakonodaje o zunanji trgovini in izogibanja sankcijam Evropske unije. Usmanov se je v zameno za ustavitev postopka strinjal s plačilom desetih milijonov evrov, ki bodo razdeljeni med državni proračun in dobrodelne namene. Kljub visokemu znesku njegovi zagovorniki in tožilstvo v Münchnu poudarjajo, da plačilo ne pomeni priznanja krivde ali globe, temveč sporazumno rešitev, ki ohranja domnevo nedolžnosti. Preiskava se je osredotočala na sume, da je Usmanov med aprilom in septembrom 2022 prek tujih podjetij porabil približno 1,5 milijona evrov za varovanje svojih nepremičnin na Bavarskem ter da nemškim oblastem ni pravočasno poročal o lastništvu dragocenega nakita, umetnin in zalog vina. Nemški organi so leta 2022 v povezavi s temi sumi izvedli več hišnih preiskav na objektih, povezanih z milijarderjem. Usmanov, ki velja za tesnega zaveznika Kremlja, je sicer pod sankcijami EU že od začetka ruske invazije na Ukrajino, a je obramba vseskozi zanikala kakršne koli kršitve.

Predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je izjavila, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski nima namena Evropski uniji vrniti posojila v višini 90 milijard evrov, ki ga je odobrila EU. Zaharova je poudarila, da je bil ta 'brezobrestni' kredit Ukrajini odobren na zasedanju Evropskega sveta 19. decembra. Dodala je, da naj bi davkoplačevalci EU od leta 2028 plačevali približno tri milijarde evrov letnih obresti na ta kredit, prva izplačila pa naj bi se začela že leta 2027.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bo rafinerija v Pančevu med 17. in 19. januarjem ponovno začela delovati s polno zmogljivostjo. Ta korak je ključen za zagotavljanje energetske varnosti in nemoteno oskrbo srbskega trga z gorivom. Poleg tehničnega zagona proizvodnje se srbske oblasti pospešeno pripravljajo na 23. januar, ko poteče operativna licenca za Naftno industrijo Srbije (NIS). Vučić pričakuje, da bo do tega roka dosežen ustrezen dogovor o lastniški strukturi oziroma prihodnjem upravljanju podjetja. Predsednik je izrazil optimizem glede pogovorov med ruskimi in madžarskimi partnerji, ki naj bi bili v zaključni fazi. Posebej je izpostavil pomen odziva iz Združenih držav Amerike, ki so nakazale pot za nadaljnje nemoteno delovanje NIS kljub mednarodnim sankcijam proti ruskim subjektom. Razrešitev statusa NIS, ki je v večinski ruski lasti, velja za prioriteto srbske energetske politike, saj podjetje predstavlja hrbtenico oskrbe z derivati v regiji.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, razširili iz prestolnice Teheran v številna druga mesta po državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom, saj se spopada z notranjimi nemiri zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in zunanjimi grožnjami z vojaškimi napadi. Protestniki so četrti zaporedni dan izražali nezadovoljstvo na ulicah, k čemur so se pridružili tudi trgovci na Velikem bazarju in študenti. Napetosti so se stopnjevale po napovedi predsednika Masouda Pezeshkiana o »popolnbi vojni« proti Zahodu in Izraelu, kar je sprožilo razglasitev izrednih razmer. Demonstracije so ponekod prerasle v napade na vladna poslopja, varnostne sile pa so na univerzi v Teheranu in drugih lokacijah že izvedle prve aretacije. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti upor, so se pojavile navedbe o tujem vmešavanju, vključno z objavami na družbenih omrežjih, povezanimi z izraelsko obveščevalno službo Mossad, ki naj bi spodbujale k uporom. Rusija je medtem opozorila na nevarnost nadaljnje eskalacije v regiji, medtem ko iransko gospodarstvo ostaja v prostem padu.

Združene države Amerike so srbski naftni družbi NIS, ki je v večinski lasti ruskih podjetij, podelile začasno licenco za delovanje. Odločitev, ki jo je v sredo potrdil srbski minister za energijo, podjetju omogoča ponovno vzpostavitev proizvodnje, ki je bila pred tem ovirana zaradi ameriških sankcij proti ruskim subjektom. Licenca velja do 23. januarja, kar podjetju zagotavlja kratek operativni okvir za nemoteno poslovanje kljub širšim omejitvam. Ta poteza Washingtona predstavlja določen odmik od stroge politike sankcioniranja podjetij z ruskim kapitalom. NIS, ki velja za ključni steber srbskega energetskega sektorja, je pod nadzorom Moskve, zaradi česar so bili njegovi procesi dobave in prodaje pod nenehnim pritiskom mednarodne skupnosti. Začasna odobritev bo srbskemu gospodarstvu omogočila kratkoročno stabilizacijo na področju oskrbe z naftnimi derivati, hkrati pa v mednarodnih krogih sproža vprašanja o doslednosti izvajanja sankcij proti Rusiji.

Kremelj analizira mirovni načrt, ki ga je prinesel posebni odposlanec ruskega predsednika po srečanju v Miamiju. Ruski predsednik Vladimir Putin je zatrdil, da Rusija v celoti zagotavlja obrambne in varnostne izdatke. Ruska zgodovinarka Irina Šerbakova pa ocenjuje, da je Rusija pod Putinom manj stabilna kot Sovjetska zveza.

Ruska federacija in Ukrajina sta v noči na torek izvedli obsežne zračne napade na strateška pristanišča ob Črnem morju, kar je povzročilo znatno škodo na civilni in energetski infrastrukturi. Ruske sile so z valovi brezpilotnih letalnikov napadle regijo Odesa, pri čemer so zadeli stanovanjsko sosesko ter pristanišči Pivdenji in Čornomorsk. Po podatkih ukrajinske mornarice sta bili tarči napadov tudi dve civilni ladji pod panamsko zastavo, Emmakris III in Captain Karam, ki sta v pristanišče vpluli za nakladanje pšenice. Napadi so povzročili škodo na skladiščih nafte in pristaniški infrastrukturi. Ukrajinske sile so se na agresijo odzvale s povračilnimi udarci na ruske energetske objekte ob obali Črnega morja, med drugim na naftno rafinerijo. Trenutna eskalacija sledi dolgotrajnemu vzorcu napadov na izvozno infrastrukturo, ki sta jih obe strani uporabili kot sredstvo pritiska po neuspelih mirovnih pogajanjih v preteklosti. Rusija je v zadnjem obdobju še dodatno zaostrila svojo retoriko in vojaško delovanje, kar utemeljuje z domnevnimi ukrajinskimi grožnjami ruskemu političnemu vodstvu.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona. Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN zagovarjale svojo nedavno vojaško operacijo v Venezueli, medtem ko je Rusija ostro obsodila ameriški napad v Caracasu in ugrabitev Nicolása Madura. Razkrito je bilo, da je v napadu sodelovalo skoraj 200 ameriških vojakov. Kljub temu pa dve tretjini Američanov ne odobravata posredovanja. Donald Trump je izjavil, da bi ZDA lahko pomagale pri obnovi venezuelskih naftnih infrastruktur.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Po poročilih različnih nemških medijev, kot so saechsische.de, ostsee-zeitung.de, haz.de, br.de in op-marburg.de, je bila preiskava proti ruskemu oligarhu Ališerju Usmanovu v Münchnu ustavljena po njegovem plačilu. Preiskava je bila povezana s sankcijami, ki jih je EU uvedla proti podpornikom Putina po ruski invaziji na Ukrajino, in s sumom kršitev teh sankcij.

Finančni in geopolitični analitik Martin Armstrong je opozoril na nastanek pogojev za t. i. popolno nevihto, ki naj bi po njegovih ocenah vodila v stopnjevanje vojne in gospodarski kolaps. Armstrong je poudaril, da so mirovna pogajanja v Ukrajini ogrožena zaradi nedavnih incidentov, vključno z domnevnimi ukrajinskimi napadi z droni na Moskvo in Kremelj. Po njegovem mnenju bi lahko prišlo do operacij pod lažno zastavo, ki bi v konflikt neposredno vpletle sile zveze NATO, kar bi pomenilo začetek tretje svetovne vojne. Poleg geopolitičnih napetosti Armstrong izpostavlja kritično stanje dolžniške krize, ki je po njegovih besedah najbolj izrazita v Evropi. Opozoril je na nizko gospodarsko rast Evropske unije v primerjavi z Združenimi državami Amerike, kar pripisuje pretirani osredotočenosti na socialne politike na račun gospodarske konkurenčnosti. Analitik napoveduje, da bodo ti dejavniki skupaj z inflacijo in nestabilnostjo na trgih plemenitih kovin povzročili dolgotrajno obdobje globalne negotovosti.

Prevaranti so razvili novo različico sheme "lažni šef", ki cilja na vlagatelje. Zločinci se predstavljajo kot zaposleni ali vodje velikih investicijskih podjetij in od žrtev izsiljujejo denar.

Ruske sile so v torek izvedle obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na pristaniško infrastrukturo v ukrajinski regiji Odessa. Po navedbah podpredsednika vlade Oleksija Kulebe sta bili v napadih na črnomorski pristanišči Pivdenji in Čornomorsk poškodovani dve civilni ladji, namenjeni prevozu žita, ter spremljajoči pristaniški objekti. Ukrajinska mornarica je potrdila, da so bili napadi usmerjeni neposredno v ključna trgovska vozlišča, ki so po uničenju ali okupaciji drugih ukrajinskih pristanišč postala bistvena za izvoz kmetijskih pridelkov. Operacija, ki je vključevala več valov dronov, po dostopnih informacijah ni povzročila človeških žrtev, je pa povzročila materialno škodo na objektih, ki so ključni za delovanje ukrajinskega pomorskega koridorja. Ta incident predstavlja nadaljevanje ruske strategije spodkopavanja ukrajinske gospodarske stabilnosti prek sistematičnega uničevanja logističnih poti v Črnem morju. Odessa s svojimi tremi pristanišči ostaja zadnje večje okno Ukrajine v svet, zato so ti objekti nenehno pod pritiskom ruskih zračnih sil.

Ruske oborožene sile so v torek izvedle niz zračnih napadov na kritično infrastrukturo v ukrajinski Odesski oblasti, pri čemer so zadeli črnomorski pristanišči Pivdeni in Čornomorsk. Po besedah podpredsednika ukrajinske vlade Oleksija Kulebe je bila v napadih poškodovana civilna ladja, prav tako pa so bili prizadeti objekti v pristaniščih, namenjeni skladiščenju in transportu. V incidentu je bila ranjena najmanj ena oseba. Napad na civilno ladjo in pristaniške zmogljivosti predstavlja nadaljevanje ruske strategije uničevanja ukrajinskih izvoznih poti. Ruski napadi so bili usmerjeni tudi v rezervoarje z nafto, kar dodatno ogroža energetsko in logistično stabilnost regije. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so napadi povzročili znatno materialno škodo, medtem ko reševalne ekipe še vedno ocenjujejo obseg posledic na terenu. Ta incident sledi dolgotrajnemu obdobju ruskih pritiskov na črnomorsko regijo, ki ostaja ključna točka konflikta zaradi pomena za izvoz žita in drugih dobrin.

Nemški kancler Friedrich Merz je v današnjem nagovoru poudaril, da mora Evropa odločneje uveljavljati svoje interese, če želi v letu 2026 zagotoviti mir in blaginjo. Kancler je izpostavil več ključnih dejavnikov, ki ogrožajo stabilnost celine, med katerimi sta osrednja ruska agresija in naraščajoči svetovni protekcionizem. Merz meni, da se mora Evropska unija kljub spreminjajočim se odnosom z Združenimi državami Amerike osredotočiti na lastno politično in gospodarsko suverenost. Po Merčevih besedah so izzivi, s katerimi se celina spopada, zahtevni, vendar premagljivi le s tesnejšim sodelovanjem znotraj evropskih institucij. Poziv prihaja v času, ko se v mednarodnem okolju krepijo trgovinske napetosti in varnostna tveganja, kar od evropskih voditeljev zahteva enotnost in strateško avtonomijo. Kancler je prepričan, da bo leto 2026 ključno za utrditev evropske vloge v novem globalnem redu.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Evropska unija namerava 24. februarja 2026, ob četrti obletnici začetka vojaške agresije v Ukrajini, sprejeti 20. paket sankcij proti Rusiji. Kot poroča nemški časnik Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, bodo novi ukrepi osredotočeni na omejevanje potovanj za določene posameznike in zamrznitev premoženja subjektov, povezanih z ruskim režimom, znotraj držav članic povezave. Načrtovano sprejetje paketa sankcij predstavlja nadaljevanje usklajenih prizadevanj EU za stopnjevanje gospodarskega in političnega pritiska na Moskvo. Diplomati poudarjajo simbolni pomen datuma sprejetja, ki neposredno sovpada z obletnico invazije. Čeprav podrobnosti o vseh vključenih subjektih še niso v celoti znane, se pričakuje, da bodo ukrepi dodatno otežili delovanje ruskega vojaško-industrijskega kompleksa in omejili dostop do evropskega finančnega trga.

Indijska vlada je pod vodstvom premierja Narendre Modija uvedla strožji nadzor nad uvozom ruske nafte, kar vključuje obvezno tedensko poročanje rafinerij o nakupih surovin iz Rusije in Združenih držav Amerike. Ta ukrep predstavlja odziv na stopnjevan pritisk Washingtona, saj je predsednik Donald Trump zaradi indijskega financiranja ruske vojaške agresije v Ukrajini prek nakupov energentov lani podvojil carine na indijsko blago na 50 odstotkov. New Delhi želi s temi koraki zavarovati nove trgovinske sporazume z ZDA in se izogniti dodatnim gospodarskim sankcijam. Največji indijski naftni predelovalec Reliance Industries je že sporočil, da v januarju ne pričakuje novih pošiljk ruske nafte, kar potrjuje trend drastičnega zmanjševanja uvoza, ki bi lahko v prihodnjih mesecih padel pod milijon sodčkov na dan. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitno dodatno zvišanje ameriških carin resno ogrozilo indijski izvoz, vendar bi hkrati lahko spodbudilo nujno diverzifikacijo trgov. Indija, ki je po letu 2022 postala največja kupka ruske nafte, se zdaj spopada z zahtevnim usklajevanjem med ugodnimi energetskimi viri in ohranjanjem ključnih gospodarskih vezi z Zahodom.