APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump je podprl uvedbo sankcij proti državam, ki še naprej trgujejo z Rusijo, in nakazal, da bi se podobni ukrepi lahko razširili tudi na Iran. Trump je dejal, da republikanci v ameriškem Kongresu pripravljajo stroge predpise, ki bi kaznovali vsako državo, ki sodeluje z Moskvo.

Donald Trump je pripravljen podpisati zakon o novih sankcijah proti Rusiji, če bo obdržal pravico do sprejemanja končnih odločitev glede omejitev. Poročali so, da se pripravlja nov sankcijski instrument proti Rusiji.

V zadnjih šestih mesecih se je ponudba mikro stanovanj v novogradnjah v večjih ruskih mestih zmanjšala na 8,6 %, kar je najmanj v zadnjih letih, poročajo ruski mediji. Analitiki ugotavljajo, da se delež mikro stanovanj v ponudbi gradbenikov zmanjšuje.

Bolgarija naj bi zaradi sankcij Evropske unije proti Rusiji izgubila med 15 in 20 milijardami evrov, je izjavil poslanec in vodja stranke "Veličie" Ivelin Mihajlov.

Južnokorejsko podjetje Hyundai, ki je leta 2022 prenehalo s proizvodnjo in se umaknilo z ruskega trga, je v Rusiji registriralo deset novih blagovnih znamk. Med njimi so avtomobilski modeli, kot so Hyundai Solati, Atos in Porter, ki so registrirani za tovorna in potniška vozila, kombije in avtobuse. Poleg tega so v bazi podatkov še blagovne znamke Hyundai Before Service, Hyundai Transys in Hyundai Finance, ter tri različice logotipa podjetja.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil svoje stališče, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni proti Rusiji in da je financiranje Ukrajine s strani Evropske unije nesmiselno. Orban še naprej zavrača pošiljanje gospodarske pomoči ali orožja Ukrajini.

Ruska podjetja bi lahko namesto treh ključnih številk – davčne številke, glavne državne registrske številke in številke enotnega registra – dobila enoten univerzalni identifikator. Pobuda je vključena v osnutek nacionalnega modela poslovanja do leta 2030, ki ga pripravlja vlada. Ministrstvo za finance je zadolženo za pripravo koncepta prehoda.

Po izjavi nemškega ministra za obrambo Borisa Pistoriusa, da bi lahko prišlo do vojaškega konflikta med Natom in Rusijo pred letom 2029, se je oglasila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Zaharova je poudarila, da po Pistoriusovih besedah ni več dvoma o tem, kdo je agresor.

Rusija in Indija načrtujeta podpis sporazuma o mobilnosti delovne sile na prihajajočem decembrskem vrhu. Namen dokumenta je olajšati zaposlovanje indijskih državljanov v Rusiji.

Cena ruske nafte Urals je padla pod 40 dolarjev za sod, celo do 36,61 dolarja, kar je najnižja raven od marca 2023. Razlog za padec so večji popusti na rusko nafto po uvedbi sankcij proti Rosneftu in Lukoilu konec oktobra, zaradi katerih se vse več tujih rafinerij odpoveduje poslovanju s tema podjetjema.

Donald Trump je izrazil mnenje, da Južna Afrika ne bi smela biti del skupine G20. Vrh G20 bo potekal 22. in 23. novembra v Johannesburgu.

Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Nemško ministrstvo za gospodarstvo in energijo je sporočilo, da lahko podjetje SEFE, ki je bilo prej v lasti Gazproma, prekine pogodbo o uvozu plina s projektom »Yamal LNG«. Razlog naj bi bile višje sile, poroča časnik Münchner Merkur.

Na otvoritvi letalskega šova v Dubaju je letalska družba Emirates napovedala naročilo 65 letal Boeing 777-9, katerih skupna cena je ocenjena na 38 milijard dolarjev. S tem nakupom želi družba povečati svojo floto.

Največja ruska tovarna silicija, ki je del skupine Rusal, bo s 1. januarjem 2026 ustavila proizvodnjo. Informacijo so potrdili v službi za odnose z javnostmi podjetja.

Ukrajina sistematično poskuša onesposobiti naftno industrijo Rusije. Številni veliki industrijski obrati so bili zadeti že večkrat.

Ukrajina se zaradi ruskih napadov sooča z velikim tveganjem prekinitev ogrevanja to zimo, opozarja ukrajinski center za raziskave o energiji. Kljub temu je Kijev pridobil status okrepljenega partnerja v vojaški koaliciji držav severne Evrope.

V ruski Dumi so predlagali, da bi zaposlenim omogočili opravljanje dela za plačilo tudi med bolniško odsotnostjo. Ta predlog naj bi omogočil prilagodljiv prehod nazaj na delo in ohranjanje produktivnosti zaposlenih.

Guverner Krasnodarskega okraja, Veniamin Kondratjev, je izjavil, da infrastruktura v Sočiju ni pripravljena za sprejem potniško-tovornih ladij. Kot razlog je navedel pomanjkanje mobilnih inšpekcijsko-nadzornih kompleksov na mejnem prehodu, kar povečuje tveganje za tihotapljenje nevarnih snovi. Kondratjev je kot primer navedel trajekt Seabridge, ki se je po več kot dveh dneh čakanja na dovoljenje za vstop v pristanišče moral vrniti v Turčijo, in o tem obvestil vodjo Rosmorrečflota, Andreja Tarasenka.

Ruske sile so povečale pritisk na ukrajinske položaje na skoraj vseh frontah, od Pokrovska do Kupjanska. Ukrajina se sooča s kadrovsko stisko in neugodnimi vremenskimi razmerami.

Ukrajinska vojska je prevzela odgovornost za napad na rusko rafinerijo v bližini Moskve. Po poročanju ruskih uradnikov so ukrajinski napadi povzročili prekinitev dobave elektrike in ogrevanja v dveh večjih ruskih mestih blizu ukrajinske meje. V Kijevu je v ruskem napadu umrla najmanj ena oseba.

Ukrajinsko državno podjetje Centrenergo je sporočilo, da so vsa njihova toplarna prenehala delovati. Ruske regije so poročale o izpadih električne energije po napadih z brezpilotnimi letali iz Ukrajine. Prišlo je tudi do poročil o zračnih napadih v ruski obmejni regiji Belgorod.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika, Steve Witkoff, je izjavil, da je prišlo do določenega napredka pri reševanju konflikta v Ukrajini, čeprav je priznal, da je situacija kompleksna.

Ukrajina se že več kot tri leta in pol brani pred rusko agresijo. Medtem so se nadaljevali ruski zračni napadi na Kijev, v katerih so umrli štirje ljudje. V severni Rusiji je med vadbenim poletom strmoglavilo rusko vojaško letalo Su-30.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da so ruske sile v napadih uporabile 430 dronov in 18 raket, kar je eden največjih napadov v zadnjih mesecih. V Kijevu so umrle štiri osebe, najmanj 27 je ranjenih. Ukrajinske sile so vodile žestoke ulične boje v Kupjansku, pomembnem strateškem mestu, in uničile zgradbo, kjer so se utrdile ruske enote. Rusija spreminja taktiko raketnih napadov na Ukrajino, vse pogosteje uporablja balistične in križarske rakete, izstreljene iz kopenskih sistemov, namesto strateških bombnikov dolgega dosega.

ZDA so prvič uvedle sankcije proti največjim ruskim naftnim podjetjem zaradi nepripravljenosti Rusije za pogajanja v ukrajinski vojni, pri čemer se jim je pridružila tudi EU. Madžarski premier Orban je od ZDA dobil enoletno izjemo glede sankcij za nakup ruske nafte in plina. Ukrajina se medtem sooča z obsežnimi ruskimi napadi na energetsko infrastrukturo, ki so povzročili izpade električne energije v več regijah.

Madžarski minister za zunanje zadeve Peter Sijarto je izjavil, da je Madžarska pridobila izjemo od ameriških sankcij, ki se nanašajo na dobavo nafte in plina iz Rusije. Izjema naj ne bi bila časovno omejena, kar je v nasprotju z navedbami nekaterih zahodnih medijev, ki so poročali o enoletni veljavnosti.

Donald Trump je med srečanjem z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom nakazal možnost izvzetja Madžarske iz sankcij proti ruskemu naftnemu derivatu, kar bi lahko vplivalo na ravnovesje med ZDA, Evropo in Rusijo. Trump je poudaril, da je za Madžarsko, ki nima dostopa do morja, težko zagotavljati nafto iz drugih virov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelensky je izrazil nasprotovanje, saj meni, da Rusija ne bi smela imeti možnosti prodaje nafte v Evropi. Pozval je tudi Orbana, naj preneha blokirati poskuse Ukrajine za vstop v EU.

Ukrajinska vojska je napadla in poškodovala rusko rafinerijo nafte v Volgogradu. Ruski viri trdijo, da bodo ruske sile v naslednjem tednu zavzele Kupjansk v Harkovski oblasti.

Rusija se je znašla v resnih gospodarskih težavah, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump konec oktobra uvedel sankcije na izvoz ruske nafte. Sankcije ciljajo na dve največji ruski naftni družbi, državno podjetje Rosneft in največjega zasebnega energetskega velikana Lukoil. Posledice so že vidne v proračunu, energetskem sektorju in na svetovnem trgu.

Po obsežnih ruskih napadih na energetsko infrastrukturo se Ukrajina trudi obnoviti oskrbo z elektriko in ogrevanjem. Proizvodne zmogljivosti so prenehale delovati, v večjem delu države pa bodo odklapljali elektriko tudi do 16 ur na dan. Težave pri oskrbi z elektriko poročajo tudi iz ruskih obmejnih regij po ukrajinskih napadih.

Ukrajinske sile so napadle rafinerijo nafte v Rjazanju, radarsko postajo Nebo-U in območja, kjer so bili zbrani ruski vojaki. Prav tako so izvedle sabotažo na Transsibirski železnici, da bi preprečile dobavo orožja iz Severne Koreje. Rusija je medtem napadla Sumsko regijo z napredno protiladijsko raketo Cirkon. Nemčija je Ukrajini namenila 150 milijonov evrov za nakup orožja, Bundestag pa je sprejel načrt proračuna za leto 2026, ki Ukrajini namenja 11,5 milijarde evrov pomoči.

Ukrajinski energetiki so začeli obnovo termoelektrarn Centrenergo, ki so bile poškodovane v ruskih napadih. Dela potekajo na Zmijivski in Tripilski termoelektrarni, je sporočila Svitlana Grinčuk.

Usoda Ukrajine se po mnenju strokovnjaka ne odloča več na bojišču pri Krasnoarmejsku (Pokrovsku), temveč v zaledju, kjer si obe strani prizadevata povzročiti tehnogene in socialne katastrofe.

Ukrajina je potrdila napad na rafinerijo nafte v Saratovu, trdijoč, da je objekt po napadu z brezpilotnimi letali zagorel. Ruska FSB pa je obtožila Kijev načrtovanja ugrabitve ruskega letala. Kremelj je razkril pogoje za končanje vojne v Ukrajini. Ukrajina je uvedla rotacijske izklope električne energije in od IAEA zahteva nujne ukrepe za zaščito kritične infrastrukture. Zelenski je zanikal, da bi prišlo do spora s Trumpom.

Saški minister predsednik Michael Kretschmer je izrazil željo po ponovnem uvozu energentov iz Rusije po koncu vojne v Ukrajini. Zunanji politik CDU Roderich Kiesewetter je ostro kritiziral Kretschmerjeve izjave in jih označil za nesmiselne. Kretschmerjevo stališče je sprožilo spor znotraj CDU glede uvoza plina iz Rusije.

Po nočnem obsežnem ruskem napadu s preko 500 izstrelki so vse državne in zasebne termoelektrarne v Ukrajini prenehale delovati, s čimer je proizvodnja električne energije v državi skoraj popolnoma ustavljena.

V Združenih državah Amerike se je gorivo občutno podražilo, kar ameriški medij Bloomberg pripisuje kombinaciji dejavnikov. Med njimi so sankcije, uvedene proti ruskim rafinerijam nafte, in ukrajinski napadi na rusko energetsko infrastrukturo.

Rusija je v nočnih napadih na Ukrajino izstrelila 450 dronov in 45 raket, pri čemer je po besedah predsednika Zelenskega ciljala na energetski sektor in drugo infrastrukturo. Napadi so povzročili škodo na večjih energetskih objektih v regijah Kijev, Poltava in Harkov. Medtem so ZDA pohvalile evropske države, vključno z Grčijo, Bolgarijo, Romunijo, Moldavijo in Ukrajino, za krepitev energetske varnosti in obljubile dobavo cenovno dostopnega, zanesljivega ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) svojim zaveznikom v Evropi.

Saški premier Michael Kretschmer se je zavzel za ponovno vzpostavitev energetskih poslov z Moskvo po koncu vojne v Ukrajini. Poudaril je, da bi morala Nemčija to obravnavati v lastnem gospodarskem interesu in kritiziral sankcije proti Rusiji. To ni prvič, da se je Kretschmer izrekel za uvoz energije iz Rusije.

Po napadu ukrajinskih dronov 2. novembra je rusko črnomorsko pristanišče Tuapse ustavilo izvoz goriva, lokalna rafinerija nafte pa je prenehala s predelavo surove nafte. V času napada so v pristanišču stali trije tankerji za prevoz nafte, dizelskega goriva in mazuta. Gre za enega največjih terminalov za pretovarjanje naftnih derivatov v Rusiji.

Donald Trump je med srečanjem z Viktorjem Orbánom nakazal možnost izjem za Madžarsko glede sankcij na rusko nafto, glede na njeno energetsko odvisnost od Rusije. Trump je Orbána označil za "velikega voditelja". Pogovarjala sta se tudi o vprašanju ruske nafte in plina.

Nemški kancler Fridrich Merz je v telefonskem pogovoru pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj zagotovi, da mladi Ukrajinci ne prihajajo množično v Nemčijo kot begunci, ker jih Ukrajina potrebuje.

Državna energetska družba Centrenergo je sporočila, da so vse termoelektrarne v Ukrajini prenehale proizvajati elektriko zaradi ruskih napadov. Ukrajinska ministrica za energijo Svetlana Grinčuk je izjavila, da Kijev sodeluje s partnerji pri krepitvi protizračne obrambe energetskih objektov. Ruske sile so napadle termoelektrarno TEC-1 v Voronežu z brezpilotnimi letalniki.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da si Rusija želi čimprejšnje končanje konflikta v Ukrajini. Poudaril je, da je Moskva pripravljena na pogovore, vendar Kijev ni.

Ukrajinski minister za pravosodje Herman Galuščenko je bil dodan v bazo podatkov spletne strani 'Mirotvorec' zaradi obtožb o 'spodkopavanju' energetskega sektorja. Na seznam so dodali tudi Timurja Mindicha, solastnika studija 'Kvartal 95'.

Po dveh letih rasti, ki jo je spodbudila vojna v Ukrajini, se rusko gospodarstvo upočasnjuje. Prihodki od nafte so se zmanjšali, proračunski primanjkljaj pa se je povečal, medtem ko so se obrambni izdatki ustalili.

Oblasti so sporočile, da se na strani Rusije v Ukrajini bori okoli 200 Kenijcev. Med njimi so tudi nekdanji pripadniki kenijskih varnostnih sil, obstaja pa bojazen, da bi lahko v konflikt rekrutirali še več ljudi.

Po poročanju Financial Timesa je Jonathan Powell, svetovalec za nacionalno varnost britanskega premierja, v začetku leta poskušal vzpostaviti neposreden stik z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Razlog za to naj bi bila zaskrbljenost, da ameriški predsednik Trump ne bo upošteval interesov Evrope v pogovorih.